URL - Ministrstvo za notranje zadeve

evija4/2012Ministrstvo za notranje zadeveRepublike SlovenijeLetnik LXISSN 2232-318XStanislav Veniger: »Množični shodi so pokazali,da ljudje policiji zaupajo!«Ob peti obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje20 let delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov

Foto: Štefan Abraham, PU Murska SobotaDemonstracije 2012

VArNOSTUVODNIKKAZALOUVODNIKAktualno4 Intervju z novim generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem:»Množični shodi so pokazali, da ljudje policiji zaupajo!«7 Ob peti obletnici vstopa Slovenije v schengensko območje16 20 let delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov v Sloveniji20 Humanitarnost v policiji: »Če že humanitarnost ne bo rešila sveta, pa ga bozagotovo humanost!«Novice24 Policiste na Festivalu za tretje življenjsko obdobje obiskal tudi predsednikrepublike24 Na Študentski areni smo mladim in mladim po srcu predstavili zanimivo inodgovorno delo policistov24 24. generacija uspešno zaključila tečaj PUO25 Tudi v policiji obeležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč25 S polaganjem vencev smo se spomnili policistov, padlih v vojni za Slovenijo25 Plamen luči miru smo sprejeli tudi v notranjem ministrstvu in policiji26 Generalni direktor policije se je pred novim letom srečal s komandirjipolicijskih postaj26 Predstavili aktivnosti policije v prihodnjem letu za večjo varnostv cestnem prometu26 Diplomantom Višje policijske šole podeljene diplomeStrokovni prispevki27 Goran Maršič: Uporaba pirotehnike v božično-novoletnem času29 Dr. Viktor Strauch: Predstavitev tehničnih in varnostnih zahtev,določenih v standardih SIST EN 15947 za pirotehnične izdelke33 As. mag. Simon Herman, dr. med.: Poškodbe s pirotehničnimi sredstviIzobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje37 Usposabljanje policistov za delo v operativno-komunikacijskih centrih40 Pripadniki Gorske enote opravljali praktični del usposabljanja za delo vsistemu zaščite, reševanja in pomoči z uporabo zrakoplovov41 Na letnem preizkusu usposobljenosti policistov iz praktičnega postopka,samoobrambe - prikaz tehnik -, streljanja in mnogoboja 137 policistov45 Usposabljanje in izpopolnjevanje občinskih redarjev v Policijski akademiji48 Preprečimo zlorabe otrok na spletu50 Slovenski policisti na usposabljanju za delo v mirovnih misijah na Hrvaškem50 Za nami že drugo usposabljanje za SIRENE trenerjeMednarodno sodelovanje51 Generalni direktor policije na regionalnem sestanku s šefi policij51 Slovenska policija vodila prvo srečanje delovne skupine CEPOL-ao policijski etiki in protikorupcijski preventivi51 Veniger sprejel policista, ki odhaja v mednarodno civilno misijo na KosovoProsti čas52 Na obisku pri kolegih »down under«Šport55 Na treningu z gurujem slovenskega judaletnik LX/št. 4/2012December je mesec obdarovanj,je čas, ko naj bi si prijateljiin člani družin izmenjalipozornosti in tako izrazili spoštovanje,pripadnost ter naklonjenost.To je v zadnjih desetletjihpostal družbeno sprejet običaj,okrog katerega se v tem mescuvse vrti. K nakupom kričeče pozivajoizložbe in agresivno vabijotelevizijski oglasi.Kdor sam nima te izkušnje,najbrž težko razume, kako se počutita oče in mati, ki v tem komercialnembombardiranju potrošniških idej svojim otrokomne zmoreta kupiti niti skromnega darila.Ana Lukner, mlada ženska, ki je sledila svojemu notranjemuglasu in ustanovila fundacijo Anina zvezdica, da bi pomagaladružinam, ki so se trenutno znašle v tako težkem položaju,pravi, da je takih ganljivih družinskih zgodb čedalje več.Pred kratkim se je zaključila humanitarna akcija, v okvirukatere smo hrano za družine z manj priložnosti zbirali tudi zaposleniv policiji in vojski. Odziv je bil naravnost navdušujoč,saj smo zbrali za okoli dvajset ton hrane, kar bo številnim družinamolajšalo stisko in pričaralo toplino prazničnih dni, ki sijo vsi zaslužimo.Ana, ganjena nad tem, koliko srčnih ljudi je dosegel našskupen poziv k pomoči, je ob zaključku izjavila, da »zdaj verjame,da lahko tudi posamezniki spreminjamo svet«.In res ga lahko! S sleherno odločitvijo in dejanjem gradimodobro ali slabo. Naj bo to zavedanje popotnica v novo leto.Čim več pravih odločitev in dobrih dejanj v letu 2013 želim!Mag. Vesna Drolevodja Sektorja za odnose z javnostmi PolicijeVARNOST 4/2012, oktober – december ISSN 2232-318XPripravili: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPUKoordinatorka: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPULektorirali: Služba za prevajanje in lektoriranje ter informacijskoknjižničnodejavnost MNZFotografija na naslovnici: Štefan Abraham, PU Murska SobotaOblikovanje naslovnice: Matjaž Mitrovič, SUPG MNZTehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini, SUPG MNZNaslov: Sektor za odnose z javnostmi SGDP GPU,Štefanova ulica 2, 1501 LjubljanaSpletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.siTelefon: 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si3

AKTUALNOVArNOSTIntervju z novim generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem» Množični shodi so pokazali, da ljudje policiji zaupajo!«18. oktobra ste prevzeli vodenje policije. Poklicna pot vas je pripeljala nazaj v institucijo, v kateri ste joleta 1980 začeli. Tu ste preizkusili skoraj vse karierne stopničke: od policista, komandirja policijske postaje,vodje celjskega operativno-komunikacijskega centra, direktorja uprave uniformirane policije GPU,direktorja celjske policijske uprave, do … Zadnjih nekaj let ste delali v ženevskem centru za demokratičninadzor oboroženih sil (DCAF). Policijo torej dobro poznate, kaj se je v letih, ko vas ni bilo, spremenilo?Gledano na splošno, nič kaj dosti. Še vedno smo uspešna institucija, ki uživa ugled doma in v tujini.V podrobnostih pa se je spremenilo marsikaj. In tako je tudi prav. Policija se mora prilagajati razmeram, mora bitiodzivna, saj lahko le tako dosega rezultate in na tak način upraviči zaupanje ljudi. Zelo velik premik je bil storjenza spoštovanje človekovih pravic.4letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTPa menite, da policija uživa zadostno zaupanje ljudi?Policiji ljudje zaupajo, kar so v zadnjem obdobju, ko se soočamoz množičnimi shodi, pogosto tudi takimi, ki se sprevržejo vnasilje, jasno pokazali. Preko različnih medijev so nam sporočali,da nas podpirajo, da cenijo to, kar fantje in dekleta delajona terenu, da obsojajo nasilje, ki je uperjeno proti njim.Kadar se ljudje znajdejo v zaostrenih varnostnih razmerah,prepoznajo pomen varnosti, ki jo zagotavljajo policisti, prepoznajovrednost policijskega dela. Res pa je, da zaupanje ljudi sseboj prinaša tudi veliko odgovornost. In tega se vsi zavedamo.AKTUALNORes je, po 31. decembru 2012 se bo več kot 200 zaposlenih,ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, tako ali drugače moraloupokojiti.Odločitev je bila težka, saj ni lahko prositi ljudi, ki so toliko dalitemu sistemu, naj se – iz solidarnosti do mlajših kolegov – poslovijo.A razmere nam ne dopuščajo vmesnih poti, enostavnomoramo reševati sistem. Od leta 2009 do danes ni bilo zaposlitevv policiji, torej skoraj štiri leta. Mislim, da je to edina pravapot, da bomo lahko okrepili postaje in zagotavljali varnostljudem. Je pa res, da bi želel, da se z vsemi, ki imajo pogoje,pogovorimo in najdemo datum, ki bi ustrezal tudi njim, da neKakšni pa so pogoji za delovanje policije? Glede na nenehnozategovanje pasu kaže, da smo finančno precej omejeni?Drugo leto nam primanjkuje med šest in sedem milijonovdenarja za plače. Ena od rešitev je, da zmanjšamo sredstva zapripravljenosti in nadure. Ne mislim, da nadure ne bodo plačane,ampak da ne bodo že kar vnaprej načrtovane in vštete. Zapripravljenost naj bodo plačani predvsem operativci.Bil sem pred težko dilemo, ali naj za to, da prihranimo ta sredstva,odpravimo pogodbe 130 mladim policistom, nadzornikomdržavne meje. A odločil sem se, da mlade v prihodnjihletih prekvalificiramo in dodatno izšolamo, starejšim s pogojiza upokojitev pa predlagamo, da podpišejo sporazume o prenehanjudela.letnik LX/št. 4/2012bi bilo treba izdajati sklepov. Prav tako se vsem, ki so že podpisalianekse ali jih še bodo v bližnji prihodnosti, iskreno zahvaljujem,da razumejo razmere v sistemu in družbi; izrekam jimzahvalo in priznanje za njihovo dosedanje delo ter predanostpoliciji. Zagotovo je vsak od njih v sistemu pustil svojo sled, kije vidna danes in bo vidna tudi v prihodnosti.Kakšna pa je vaša kratkoročna vizija dela policije?Odkrivanje finančnih malverzacij je zagotovo prioriteta. A ničmanjša prioriteta ni niti zagotavljanje stopnje varnosti, kakršnaje v Sloveniji danes. Računam na prihajajočo policijskozakonodajo, po kateri bodo imele policijske uprave in postajeveč samostojnosti in odgovornosti ter se bodo tako lahkobolj prilagajale lokalnemu okolju. Marsikaj bi se dalo urediti5

AKTUALNOže z organizacijskimi rešitvami. Nekaterestvari se v policiji tudi po desetletjihniso spremenile. Povsod imamo podneviin ponoči dežurne službe, ki sedijov pisarnah. Dežurni bi lahko bil zunaj,na terenu, ko bi se na policijski postajikdo zglasil, pa bi ga lahko OKC napotilv pisarno. Obstajajo tudi manj rizičnaobmočja, kjer bi lahko različne policijskepostaje združile patrulje. V tej smerinagovarjam komandirje in direktorjeuprav, naj razmišljajo, kako bi bili lahkoučinkovitejši.Od policijskega vodja je v veliki meriodvisen uspeh policijskega dela, ne?Lahko motivira zaposlene, jih povežeali pa ravno obratno?Vsak vodja mora svoje zaposlene motiviratiin stimulirati. Včasih je pomembnejšedelovno vzdušje kot pa denarnasredstva, ki jih zaposleni prejmejo. Topomeni, da morajo vodje dejansko vlagativse napore v ustvarjanje pozitivnegavzdušja, se pogovarjati z ljudmi.Vsaj polovica delovne klime je odvisnaod odnosa, ki ga ima vodja do zaposlenih.Vodje morajo biti tako pravičnido podrejenih in kritični do vseh, ki nedosegajo pričakovanih rezultatov. Odnosmed vodjo in zaposlenimi mora bitikorekten. Zaposleni se morajo zavedati,kaj se od njih pričakuje. Vodja pa moraznati pomagati pri reševanju težav injih ne pomesti pod preprogo. Po drugistrani je hkrati treba skrbeti za našo integriteto.Jaz policijske vodje razumem predvsemkot menedžerje. Od njih pričakujem, danačrtujejo in izvajajo naloge, hkrati pamorajo tudi nadzirati podrejene. Vodjamora imeti pregled nad tem, kaj posameznikdela.VArNOSTStanislav Veniger je rojen leta 1961. Po končani Kadetski šoli za miličnikeje leta 1980 začel delati v Policijski upravi Celje. Ob delu je svojo izobraževalnopot nadaljeval na Višji šoli za notranje zadeve, ki jo je leta 1986uspešno končal. Študij je nadaljeval na Fakulteti za organizacijske vedeUniverze v Mariboru, kjer je diplomiral leta 1995.V tem času se je kalil na različnih delovnih mestih; bil je policist, komandirpolicijske postaje, vodja celjskega operativno-komunikacijskega centra.Med letoma 1995 in 1997 je bil tudi direktor celjske policijske uprave.Svojo karierno pot je med letoma 1997 in 1998 nadaljeval kot direktorUprave policije MNZ, potem pa dve leti kot namestnik generalnega direktorjapolicije. V obdobju med letoma 2000 in 2004 je bil zaposlen kotdirektor Uprave uniformirane policije v Generalni policijski upravi, od koderse je januarja 2005 preselil v Policijsko upravo Celje, ki jo je vodil doseptembra 2008.Tudi oba policijska sindikata imatapomembno vlogo pri kreiranju podobepoklica policista v javnosti, priustvarjanju klime med zaposlenimi inposledično tudi pri doseganju rezultatovdela. Se strinjate?Poglejte, oba sindikata in tudi vodstvopolicije imajo enak cilj. Plače policistovso za delo, ki ga opravljajo, slabe, v temsmislu se je porušila tudi hierarhija znotrajpolicijskih vrst. Posamezniki, ki somed konjunkturo vzeli kredite, imajodanes težave z vračanjem, saj je s 500ali 600 evri zelo težko preživeti, še posebej,če gre za mlade družine. Dobropa je to, da smo v vseh letih do sedaj do5. v mesecu dobili plače. Vedno je trebagledati obe strani. Vodstvo policijein sindikati skušamo na neki najmilejšinačin iskati ukrepe, da privarčujemopotrebna sredstva, da bo tako tudi vprihodnje.6Ampak zadnje demonstracije so pokazalepripravljenost policistov, daodgovorno opravijo svoje delo navkljubne ravno rožnatim delovnimpogojem.Res je. Policisti v teh varnostno izjemnozahtevnih nalogah niso le zagotavljalijavnega reda in miru, temveč so hkratipomagali poškodovanim. Bilo je zelojasno, da se zelo dobro zavedajo, da jenjihovo poslanstvo pomagati ljudem,ko so poškodovani, ko so v stiski, ko soogroženi. Po tem, kar sem videl, lahkorečem le, da sem izjemno ponosen nato, da sem policist ter da imam take sodelavcein sodelavke!Besedilo: Vesna Drole, SOJ SGDP GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 4/2012

VArNOSTAKTUALNOOB PETI OBLETNICI VSTOPA SLOVENIJE VSCHENGENSKO OBMOČJEMineva pet let od vključitve Slovenije v schengensko območje, resnici na ljubood prve faze, saj je dokončna vključitev z ukinitvijo mejne kontrole na notranjihletih sledila spomladi 2008. Pet let je po svoje dolga doba, tako da se le še medlospominjamo čakanja na mejnih prehodih za prehod meje z Italijo, Avstrijoin Madžarsko ter kolon ob praznikih na Šentilju, reševanja zapletov zaradi čakalnihdob za kamione v Dolgi vasi, gneče na Fernetičih po zapiranju trgovin vItaliji. Delo na PMP Karavanke, mejnem prehodu Holmec, postaja vse bolj le ševsebina anekdot, ki si jih pripovedujemo ob raznih srečanjih »starih« kolegov.letnik LX/št. 4/20127

AKTUALNOVArNOST8letnik LX/št. 4/2012

.Popolnoma pa so se uveljavile novosti, ki jih je prinesla»schengenska era«. Če je bila v pripravah na vključitev vschengensko območje uvedba izravnalnih ukrepov in policijskihpostaj za izravnalne ukrepe »izmišljotina, ki neposvečenimnič ne pomeni«, kot se je izrazil eden od naših bivših poli-Zaščita lastne identitete je vse pomembnejša,cijskih saj šefov, pojav je danes zlorabe samoumeven identitete sestavni narašča, del posledice policijskegadela. pa Ni policista, so lahko ki zelo ne bi hude. vedel, kaj dela urad SIRENE.Ne samo na simbolni ravni, tudi dejansko je življenje vschengenskem ZLORABLJENA območju IDENTITETA – z ukinitvijo IN mejnih SCHENGENSKI kontrol na mejahs INFORMACIJSKI sosednjimi Avstrijo, SISTEM Italijo (SIS) in Madžarsko, opravljanjemnadzora zunanje meje na meji s Hrvaško, letališčih in morju vimenu Zlorabljena vseh schengenskih identiteta držav se in v celotnim SIS označuje mehanizmom s kodo izravnalnih3 (CODE ukrepov 3). Če – postalo se pri del poizvedbi našega vsakdana, v SIS v okencu pri čemerslovenska»kategorijapolicija odgovornoidentitete«inpojavivrhunskokodaopravlja3, morazaupanenaloge.uradnik, ki opravlja preverjanje, stopiti vKljub stik večletni z nacionalnim kadrovski uradom »suši« v SIRENE policiji in hudim pridobiti finančnimomejitvamdopolnilneuspevamopodatke,vzdrževatida se razjasni,schengenskiali je»del« policijev dobri kondiciji; tudi zato, ker se vodstvo policije inministrstvaoseba,zavedaki se preverja,odgovornostiiskanadoosebaostalihalischengenskihoseba,partneric. katere Za identiteta investicije v je infrastrukturo zlorabljena. na To meji, pomeni, obnavljanjeopreme, da so vračanje za vsak tujcev primer in usposabljanje zlorabljene pa identitete veliko večino financoz. zagotavlja kode 3 proračun v sistemu EU na preko voljo namenskih identifikacijski skladov.Posredno material priznanje in osebni za podatki dobro delo osebe, slovenske katere policije nazunanji identiteta schengenski je bila meji zlorabljena.tudi izvolitev slovenskega predstavnikav Upravnem odboru Agencije za upravljanje operativnegasodelovanja na zunanjih mejah EU (Frontex) za podpredsednikaKAJ tega STORITI, odbora, katerega ČE JE člani IDENTITETA so predstavniki OSEBE vseh državEU, pridruženih ZLORABLJENA, schengenskih V SIS držav PA OBSTAJA in Evropske RAZPIS komisije. ZKotNJENIMIsvojevrstnoOSEBNIMIdarilo obPODATKI?prihajajoči obletnici vstopa vschengensko družino pa so obiski evalvacijskih skupin v Sloveniji,ki Ob se ugotovitvi, vrstijo že celo da leto je in bila se zlorabljenabodo nadaljevali tudi prihodnjeidentiteta leto. V okviru osebe, schengenske je treba evalvacije, pridobiti ki njene so jo državedeležne podatke: vsakih pet let, smo kolegom iz ostalih držav in strokovnjakomiz Evropske komisije ter Generalnega sekretariataSveta pokazali − fotografijo, in dokazali, da profesionalno in odgovornoizvajamo−schengenskiprstne odtise,pravni red na letališčih, morju, področjupolicijskega sodelovanja ter varstva podatkov. Poročilaso pozitivna− kopijoz vrstocelotnegaomembosebnegadobrih praksdokumentater nekaj manjšimipripombami (preslikan in ukrepi potni za izboljšanje list ali osebna stanja. izkaznica), V prihodnjemletu nas − čaka imena še največji in priimke zalogaj, staršev, to je evalvacija kopenskihmeja, in − na naslov, koncu na še področje katerem SIS/Sirene. oseba trenutno Prepričani smo, dabomo prav prebiva, tako dokazali, da smo opremljeni, usposobljeni inmotivirani − izjavo za ustrezno o okoliščinah delo zunanji morebitne kopenski schengenskimeji. Posebej zahtevno pa bo vprašanje zadostnega številaizgube/kraje osebnih dokumentov.policistov, a odgovor nanj ni samo v pristojnosti policije.Vsekakor Ti podatki smo lahko se lahko ponosni obdelajo na delo, samo opravljeno ob v preteklihpetih svobodni letih, za in kar izrecni se je treba privolitvi zahvaliti osebe, vsem katere in prav vsakemupolicistu identiteta na mejnih je zlorabljena. prehodih, v skupinah za varovanjemeje, PPIU-jih in SENDM, kolegom iz kriminalistične policije,preštevilnim starešinam na lokalni, regionalni in državni ravni,ki s(m)o tako ali drugače vpeti v vodenje in usmerjanjePostopek pridobivanja navedenih podatkov,»schengenskega«fotografijdelain prstnihpolicije.odtisovSchengenskese opravinalogenaso takouspešno pristojni opravljene policijski tudi zato, enoti. ker smo se pri določanju organizacijsko-kadrovskegakoncepta policije po vstopu Slovenijev EU in »schengen« (kljub drugačnim idejam nekaterih vIzdajatelj: Ministrstvo za notranje zadeveSloveniji in še posebej v EU) odločili za integralni koncept, karRepublike Slovenije, Policijapomeni, Priprava: da je Generalna mejna policijska policija uprava ostala sestavni del uniformiranepolicije. Oblikovanje: Zato je Služba tudi za ta upravno lahko poslovanje skupaj z in »mejaši« ponosna nagrafikoProjekt sofinanciraopravljeno delo.Financiranje: Financiranje iz evropskih sredstev Evropska unija izSklada za zunanje mejeTisk: DZS, d. d.Vsako praznovanje in delanje obračuna zahteva, da seNaklada: 5000 izvodovobrnemo Ljubljana, v prihodnost: 2012 izziv preteklih pet let nedvomno veljatudi za naslednjih pet let.Že kar nekaj mesecev se srečujemo z vse večjim pritiskomilegalnih migrantov, večinoma iz neevropskih držav, zaraiZAin, sitVArNOSTletnik LX/št. 4/2012SLOVENIJAPET LETV SCHENGENSKEM OBMOČJU2007−2012AKTUALNO9

AKTUALNOVArNOSTSCHENGENSKO OBMOČJE − OBMOČJEPROSTEGA PRETOKA V EVROPIProsti pretok oseb je temeljna pravica, ki jo Evropska unija(EU) zagotavlja svojim državljanom. Vsakemu državljanuEU je omogočeno, da brez posebnih formalnosti potuje,dela in živi v katerikoli državi EU. Notranje meje je mogočeprestopati brez mejnih kontrol. Schengensko območje,t. i. območje brez meja, omogoča svobodno gibanjeveč kot 400 milijonom državljanov EU ter državljanommnogih držav, ki niso članice EU − poslovnežem, turistom,študentom, raziskovalcem in ostalim obiskovalcem, ki v EUprebivajo zakonito.V schengensko območje so trenutno vključene skoraj vsedržave EU, razen Bolgarije, Cipra, Irske, Romunije in VelikeBritanije. Bolgarija in Romunija se na vstop v schengenskoobmočje še pripravljata. Prav tako so se mu pridružilenekatere države, ki niso članice EU: Islandija, Lihtenštajn,Norveška in Švica.Z veljavnim dokumentom lahko vsak ne glede nadržavljanstvo kjerkoli in kadarkoli prestopi notranjemeje med državami v schengenskem prostoru brezmejne kontrole.Prestop zunanje meje je dovoljen le na mejnihprehodih, v času njihovega obratovanja.Z vstopom Hrvaške v EU se pravila prehajanja slovenskohrvaškekopenske meje ne bodo spremenila, saj Hrvaškaše ne bo postala del schengenskega območja. Na tej mejibo ukinjen le carinski nadzor.ZAGOTAVLJANJE VARNOSTIZaradi ukinitve notranjih mejnih kontrol v schengenskemobmočju je okrepljen nadzor na njegovih zunanjih mejah.Za ohranitev varnosti v prostoru prostega pretoka je pravnired EU na več področjih določil skupna pravila o:— prehajanju zunanjih meja, vizumih inopravljanju mejne kontrole;— harmonizaciji pogojev za vstop in praviluglede kratkoročnega bivanja (do tri mesece);— okrepljenem policijskem sodelovanju(vključno s pravico čezmejnega opazovanja insledenja);— okrepljenem sodelovanju pravosodnih organov spomočjo hitrejšega sistema izročitve inprenosom izvršitve sodnih odločb;— vzpostavitvi in nadgradnji schengenskegainformacijskega sistema (SIS);— dokumentih, potrebnih za potovanje v Evropi.Države članice lahko na notranjih mejah in v obmejnihobmočjih izvajajo kontrole, ki ne smejo biti sistematičneoziroma ne smejo imeti enakega namena kot mejnekontrole. Slovenska policija je v ta namen razvila sistemizravnalnih ukrepov.Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imetislovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potnilist. Enako velja za prestop zunanje meje.10letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTAKTUALNOdi nedelovanja »schengenskega«sistema; predvsem na grški zunanjimeji preko držav ZahodnegaBalkana poskušajo priti do ciljnihdržav v EU, na tej poti pa jim stojiSlovenija. Zato se ne sprašujemoveč, čemu vzdržujemo schengenskinadzor zunanje meje. Z učinkovitimprijemanjem ilegalnihmigrantov ob meji in vračanjem vsosednje države zagotavljamo, dase v Sloveniji ne srečujemo z ostalimivarnostnimi problemi, ki jih ssabo prinaša velika koncentracijailegalnih migrantov, ki jih ni možnovrniti; take situacije v Slovenijipoznamo zgolj iz poročil in filmov.Iluzorno je pričakovati, da se bopritisk v kratkem zmanjšal.Naslednji izziv bo uvedba t. i.»one stop« kontrole na meji z RepublikoHrvaško, ki bo po vstopusosede v EU postala notranja mejaEU, a bo vsaj še nekaj let ostala zunanjaschengenska meja. Spominina dobre izkušnje tovrstnega skupnegaopravljanja mejne kontrole zNOVEMBRA PREDSTAVILI NALOGE POLICISTOV,POVEZANE Z MEJNO KONTROLO NASCHENGENSKI MEJINa mejnem prehodu Obrežje smo 28. novembra javnostipodrobneje predstavili delo in naloge policistov, povezanez mejno kontrolo na zunanji schengenski meji.Bojan Bogovič, komandir Postaje mejne policije Obrežje,Boris Brinovec, pomočnik komandirja na PMP Obrežje,Melita Močnik, vodja Sektorja mejne policije na Generalnipolicijski upravi, Anton Štubljar, vodja Oddelka za državnomejo in tujce na Policijski upravi Novo mesto, in ZlatkoFišer, pomočnik komandirja na Postaji mejne policije Dobova,so predstavnike medijev seznanili z rezultati dela inugotovitvami policije, ki se nanašajo na mejno kontrolo vobdobju od leta 2007, ko je Slovenija vstopila v schengenskoobmočje.Pojasnili so, kje slovenski policisti opravljajo mejno kontrolo,kako potekajo ti postopki za državljane držav članicEvropske unije in kaj vse preverjajo policisti pri državljaniht. i. tretjih držav.Delo slovenskih mejnih policistov so ponazorili tudi znekaterimi zanimivimi statističnimi podatki. Letno, denimo,zunanjo schengensko mejo na meji s Hrvaško prestopiokoli 51 milijonov potnikov in 22 milijonov motornih vozil,kar pomeni, da policisti dnevno opravijo več tisoč postopkovmejnih kontrol. Pri tem v enem letu odkrijejo skoraj 900zlorabljenih listin.Posebej so predstavili delo in opremo policistov naenem naših največjih mejnih prehodov, na Mejnem prehoduza mednarodni promet Obrežje, kjer je mejo nedavnoprestopil petdesetmilijonti potnik, ter delo na železniškemmejnem prehodu na Dobovi.OSNOVNI STATISTIČNI PODATKI1200100080060040020001000080006000400020000NAČELO SOLIDARNOSTI1.187 824 789 8912008 2009 2010 2011ŠTEVILO ILEGALNIH PREHODOV7.848 8.147 8.106 8.2652008 2009 2010 2011ŠTEVILO ZAVRNITEV VSTOPAV okviru načela solidarnosti EU na področju notranjih inpravosodnih zadev je Slovenija za vzpostavitev in razvojzunanje meje ter druge ukrepe na področju skladnegaupravljanja meja (predvsem za izgradnjo mejnih prehodovin objektov policije, opremo in prevozna sredstva mejnepolicije, ITK-opremo, usposabljanje policistov, vračanjetujcev) iz proračuna EU pridobila naslednja finančnasredstva:PHARE (1999–2004) .................................................. 47 mio €Schengen Facility(2004–2007) .............................................................. 115 mio €Sklad za zunanje meje,Sklad za vračanje (2007–2012)................................ 24 mio €KORISTNE SPLETNE POVEZAVEMinistrstvo za notranje zadeve RS:http://www.mnz.gov.siPolicija:http://www.policija.siEvropska komisija:http://ec.europa.eu/Informacijska pooblaščenka:http://www.ip-rs.siFrontex:http://www.frontex.europa.eu/letnik LX/št. 4/201211

AKTUALNOVArNOSTSCHENGENSKI INFORMACIJSKI SISTEM(SIS)SIS je kontrolni elektronski sistem − zbirka podatkov ineden od najpomembnejših izravnalnih ukrepov, ki vsebujepodatke o razpisih za osebe in predmete.Za uspešno opravljanje mejne kontrole na zunanjihmejah v imenu vseh držav članic je potreben tudi dostopdo podatkov drugih držav o določenih posameznikih inpredmetih. Gre za osebe, ki jim je vstop v schengenskoobmočje prepovedan ali ki se iščejo zaradi odvzemaprostosti ali izročitve, ter pogrešane osebe, pa tudi zaukradena vozila in dokumente, denar, orožje, označenidenar, ki izvira iz kaznivih dejanj, itd. Vsi ti podatki sezbirajo v SIS.Dostop do podatkov v njem morajo imeti policija, kiopravlja mejno kontrolo in postopke s tujci, upravne enotepri izdajanju dovoljenj za tujce, konzularna predstavništvapri izdaji vizumov, upravne enote in pooblaščene družbeza registracijo motornih vozil.Države preko svojih nacionalnih sistemov te podatkev skupno zbirko podatkov tudi vnašajo ali o njih v njejpoizvedujejo.SIS sestavljajo centralni del v Strasbourgu (C.SIS) innjegove nacionalne kopije, t. i. nacionalni deli SIS (N.SIS),preko katerih se opravljajo poizvedbe in vnašajo novirazpisi.V KOPRU O DELU POLICIJE NA PODROČJUVAROVANJA DRŽAVNE MEJENa območju Policijske uprave Koper smo 19. decembrapredstavili rezultate dela in ugotovitve slovenske policijena področju varovanja državne meje.Problematiko, povezano z varovanjem državne mejev obdobju od leta 2007, sta javnosti podrobneje predstavilaMelita Močnik, vodja Sektorja mejne policije na Generalnipolicijski upravi, in Viljem Toškan, vodja Oddelkaza državno mejo in tujce na PU Koper.Učinkovitost slovenske policije pri varovanju državnemeje, in sicer zelene in modre, je na visoki ravni, kar potrjujejotudi statistični podatki o prijetih osebah neposrednopri ilegalnem prestopu državne meje ali v neposrednibližini državne meje.Zunanja meja na območju PU Koper je med bolj obremenjenimiz ilegalnimi migracijami v primerjavi z drugimiobmočji Slovenije. Predvsem relativno kratka razdaljamed hrvaško in italijansko mejo, večinoma dobro prehodenteren ter dobre komunikacije so bili dejavniki, ki soprivlačili ilegalne migrante na to območje. Tako je bilo vletu 2006 obravnavanih skupaj 1707 ilegalnih prehodov,število pa se je do leta 2009 zmanjševalo in je bilo v temletu obravnavanih 264 ilegalnih prehodov. V letih 2010 in2011 smo ponovno obravnavali porast ilegalnih prehodov.V letih od 2006 do 2009 so prevladovali državljani državbivše Jugoslavije (Srbije, Makedonije, BiH) in državljaniAlbanije. Z vizumsko liberalizacijo za omenjene državein spremembo tokov ilegalnih migracij se je v zadnjemčasu povečalo število državljanov Afganistana, Turčije,Pakistana ter drugih arabskih in afriških držav. Problematikanedovoljenih prehodov se je dodatno spremenilaletos, ko je bilo v devetih mesecih obravnavanih že 476oseb, hkrati pa se je še dodatno spremenila struktura, sajprevladujejo državljani Afganistana, Somalije, Alžirije, Pakistanain Sirije.Vsak posameznik ima v skladu s 109. členomKonvencije o izvajanju Schengenskega sporazumapravico do vpogleda v osebne podatke, ki se nanašajonanj in so vneseni v SIS.Poleg tega ima pravico zahtevati popravek netočnihpodatkov, shranjenih v SIS.12letnik LX/št. 4/2012

AKTUALNOKAJ JE IDENTITETA?ZLORABLJENA IDENTITETAIdentiteta je ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi.KAKO VEMO, DA JE NEZNANEC RES OSEBA, ZA KATEROSE PREDSTAVLJA?Identiteto opredeljujejo:— primarne značilnosti (osebno ime, datum rojstva,podatki o šolanju, podatki o osebnem statusu,zaposlitvi itd.) in— sekundarne oz. biometrične značilnosti(prstni odtisi, DNK, obraz, barva oči itd.).VArNOSTavstrijskimi in madžarskimi kolegi so še zelo živi. Ta zahtevenprojekt, s katerim se ukvarjamo z nemalo težav že vsaj enoleto, bo nedvomno okrepil sodelovanje in zaupanje med slovenskoin hrvaško policijo, kar je predpogoj za sprejem novedržave v schengensko območje. Dejstvo pa je, da vstop Hrvaškev EU ne bo pomenil manj odgovornosti in dela na temdelu zunanje schengenske meje za Slovenijo!Nekje po naslednjih petih letih bo – po realistično-optimističnemscenariju – sledil vstop Hrvaške v schengenskoobmočje, začenši z obsežnimi evalvacijami in v primeru pozitivnihrezultatov, ukinitvijo mejnih kontrol na mejah Hrvaškes schengenskimi sosedi (tudi Slovenijo). Da to ne bo imeloza posledico poslabšanja varnostnih razmer v Sloveniji, karKDAJ PRIDE DO ZLORABE IDENTITETE?Ko nekdo prevzame identiteto druge osebe in podnjenim imenom izkorišča njene pravice, si na njen računpridobiva premoženjsko korist ali prizadene njenoosebno dostojanstvo. Zaščita lastne identitete je vsepomembnejša, saj pojav zlorabe identitete narašča,posledice pa so lahko zelo hude.ZLORABLJENA IDENTITETA IN SCHENGENSKIINFORMACIJSKI SISTEM (SIS)Zlorabljena identiteta se v SIS označuje s kodo 3 (CODE 3).Če se pri poizvedbi v SIS v okencu »kategorija identitete«pojavi koda 3, mora uradnik, ki opravlja preverjanje, stopitiv stik z nacionalnim uradom SIRENE in pridobiti dopolnilnepodatke, da se razjasni, ali je oseba, ki se preverja, iskanaoseba ali oseba, katere identiteta je zlorabljena. To pomeni,da so za vsak primer zlorabljene identitete oz. kode 3 vsistemu na voljo identifikacijski material in osebni podatkiosebe, katere identiteta je bila zlorabljena.KAJ STORITI, ČE JE IDENTITETA OSEBEZLORABLJENA, V SIS PA OBSTAJA RAZPIS ZNJENIMI OSEBNIMI PODATKI?Ob ugotovitvi, da je bila zlorabljena identiteta osebe,je treba pridobiti njene podatke:— fotografijo,— prstne odtise,— kopijo celotnega osebnega dokumenta(preslikan potni list ali osebna izkaznica),— imena in priimke staršev,— naslov, na katerem oseba trenutno prebiva,— izjavo o okoliščinah morebitneizgube/kraje osebnih dokumentov.Ti podatki se lahko obdelajo samo ob svobodni inizrecni privolitvi osebe, katere identiteta je zlorabljena.Postopek pridobivanja navedenih podatkov, fotografijin prstnih odtisov se opravi na pristojni policijski enoti.Izdajatelj: Ministrstvo za notranje zadeveRepublike Slovenije, PolicijaPriprava: Generalna policijska upravaOblikovanje: Služba za upravno poslovanje in grafikoFinanciranje: Financiranje iz evropskih sredstevTisk: DZS, d. d.Naklada: 5000 izvodovLjubljana, 2012Projekt sofinanciraEvropska unija izSklada za zunanje meje14letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTje upravičen strah (spomnimo se podobne situacije pred petimileti v Avstriji in Italiji, pa tudi pri nas so se nekateri baliposledic ukinitve kontrole predvsem na mejah z Madžarskoin Italijo), se bo poleg hrvaške morala ustrezno pripraviti tudislovenska policija. Ali bo obstoječi koncept izravnalnih ukrepovzdržal kritično presojo posledic sprememb po ukinitvimejne kontrole na meji s Hrvaško, ko bo del Slovenije zaradigroženj s kriminaliteto spet postal bolj predmestje velemestaZagreb? Dvomim! Ideja nekaterih o enostavnem prerazporejanjuviška policistov z meje v notranjost in s tem rešitev vsehkadrovskih problemov v policiji je preveč enostavna, da bi bilarealistična. Zato smo se že lani začeli ukvarjati z mislimi, kakoustrezno reorganizirati policijo, da bo kos novim izzivomAKTUALNOpo premiku zunanje schengenske meje proti jugu. Kolegijgeneralnega direktorja policije je že naložil organizacijskimenotam GPU, naj začnejo s pripravami ustreznega projekta,katerega rezultat bo zagotovilo, da se z vstopom Hrvaške vschengensko območje ne bodo poslabšale varnostne razmerev Sloveniji.Slovenska policija je bila izbrana kot partner v posebnemprojektu za Hrvaško, ki ga financira EU in je namenjen pripravihrvaške strategije integriranega upravljanja meja in akcijskeganačrta za njeno izvedbo, tako da bomo tudi tako lahkovplivali na pozitiven rezultat naslednjih petih let naše državev schengenskem območju.Besedilo: Marko Gašperlin, UUP GPUFoto: PU Koper, PU Novo mesto, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 4/201215

AKTUALNOVArNOST20 LET DELOVANJA MOBILNIH KRIMINALISTIČNIH ODDELKOVV SLOVENIJIPolicije, predvsem kriminalistične, v svetu že več desetletij, vse od zgodnjih 70 let prejšnjega stoletja, v večjih mestih aliza zahtevne operativne naloge na širših teritorialnih območjih uporabljajo za opravljanje določenih specifičnih kriminalističnihnalog mobilne operativne enote. Mobilne operativne enote kriminalističnih policij v svetu in mobilni kriminalističnioddelki (MKO) pri nas tvorijo kriminalisti v civilu, ki delujejo kot patrulje oziroma manjše ali večje skupine za izvajanjeneposrednega nadzora kriminalnih žarišč na območjih z izrazito visoko stopnjo kriminalitete. Predvsem delujejo kot enoteza izvedbo določenih kriminalističnih akcij – zased, različnih preventivnih in preiskovalnih kriminalističnih operativnotaktičnihukrepov, poostrenih nadzorov, varnostnih akcij, nalog z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, zlasti tajnegaopazovanja, zaključnih akcij – in pri drugih varnostno tveganih postopkih kriminalistične policije.Enote sestavljajo posebej usposobljenikriminalisti, ki se nenehnousposabljajo na vsakoletnih tečajih in vokviru rednih usposabljanj po enotah.Takšni tečaji in usposabljanja so kombinacijakriminalističnega tečaja, tečajaza uporabo prikritih preiskovalnih ukrepovter usposabljanja pripadnikov specialnihpolicijskih enot. Enote z visokostopnjo mobilnosti in fleksibilnosti sotudi primerne za hitro posredovanje prihujših kaznivih dejanjih, kjer je potrebnotakojšnje ukrepanje uigranih ekip. Zustanovitvijo in delovanjem MKS(MKO)smo v Republiki Sloveniji že v letu 1992pridobili nove, visoko mobilne in operativnosposobne enote, ki opravljajospecifične kriminalistične naloge nasvojih območjih in na območju celotnedržave.ZGODOVINA USTANOVITVE,RAZVOJA IN DELOVANJA MKOTako organiziranih enot pred osamosvojitvijov naši državi nismo imeliniti jih nismo poznali, vendar pa je celavrsta analiz in napovedi nakazovalana bistveno povečanje kriminalitete in16spreminjanje njene strukture v začetkudevetdesetih let, kar je narekovalonjihovo oblikovanje. Kadrovska zasedbatedanje kriminalistične policije niomogočala, da bi se služba poleg preiskovanjakaznivih dejanj ukvarjala s poostrenimnadzorom kriminalnih žarišč inproaktivno preprečevalno dejavnostjo,čeprav je bilo to nujno potrebno. Dotedanjelinijske specializacije kriminalistovin skupine dela so bile – razen za tajnoopazovanje in sledenje, ki ju je izvajalposebni oddelek UKS MNZ – neustrezneza opravljanje določenih specifičnih kriminalističnihnalog (zahtevnejše zasede,zaključne akcije, ad hoc prijetja nevarnihosumljencev, učinkovito izvajanje različnihprikritih metod in ukrepov proti kriminalnimkrogom, kvalitetno zavarovanjeoperativnih kombinacij, mobilnostpo celotnem državnem prostoru itd.).Neustrezne so bile zaradi načina izvajanja,saj niso bile dovolj usposobljene zadoločene situacije, zaradi uporabljenihtaktik, neprimerne pa so bile tudi zaradipomanjkanja opreme, s katero biuspešno izvedle naloge. Poleg zgorajnavedenega so v UKS MNZ v letih 1990in 1991 temeljito proučili organizacije inizkušnje tovrstnih enot v tujini, še zlastiv Nemčiji, Italiji, Avstriji, Veliki Britaniji,Franciji in ZDA. Ugotovili so, da bo trebanekatere – za naš prostor uporabne –izkušnje čim prej implementirati v našoprakso.Na tej podlagi so leta 1991 v tedanjiupravi kriminalistične službe in v vodstvuministrstva za notranje zadeve zaradiprilagajanja novim oblikam kriminalitetesprejeli odločitev, da je pri pripravinovih organizacijskih oblik dela trebaoblikovati tudi skupine za nadzor prostora(SNP). Projekt je zaživel leta 1992 z novoorganizacijo in sistemizacijo tedanjihuradov kriminalistične službe UNZ, ki stazačeli veljati 1. 1. 1992, ko so bila v UKSUNZ Celje, Ljubljana in Maribor formalnosistemizirana delovna mesta skupin zanadzor prostora (SNP). UNZ Celje je imelav svoji skupini 10, UNZ Ljubljana 24 inUNZ Maribor 13 kriminalistov. Dejanskoso bile enote projektno vzpostavljene inkadrovsko popolnjene s 1. 10. 1992, koje prva skupina začela z enomesečnimusposabljanjem, 2. 11. 1992 pa so skupinezačele operativno delovati.letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTProjekt uvajanja SNP je bil končan vaprilu 1994. Zaradi utemeljenih potrebje bila ob njegovem zaključku ustanovljenaše skupina na UNZ Koper – 7 kriminalistov.Ker namen ustanovitve SNPni bil le nadzor prostora, temveč tudiopravljanje cele vrste drugih specifičnihkriminalističnih nalog, so se v aprilu1994 SNP preimenovale v mobilne kriminalističneskupine (MKS). Do 16. 10.1996 so MKS delovale na podlagi pravilnikov,projektnih in drugih uradnihgradiv, tega datuma pa je takratni ministerza notranje zadeve izdal strokovnonavodilo o nalogah in organizaciji delaMKS. V letu 2004 so se enote preoblikovalein preimenovale v mobilne kriminalističneoddelke (MKO) in se v letu2009 bistveno kadrovsko okrepile, takoda trenutno štejejo 73 kriminalistov. Vsredini novembra 2012 sta bili formalnosistemizirani še enoti MKO SKP PU Kranjz 10 kriminalisti in MKO SKP PU Novomesto z 12 kriminalisti. Ko bosta ti enotikadrovsko popolnjeni in operativni, bostaobčutno povečali uspešnost in učinkovitostdelovanja teh enot.V celotnem obdobju delovanja soenote strokovno rasle in se razvijale naštevilnih delovnih področjih ter bile šeposebej učinkovite pri delu na varnostnoobremenjenih območjih oz. kriminalnihžariščih, težavnem pridobivanjukvalitetnih operativnih informacij, izvajanjuprvih nujnih ukrepov po storjenihhujših kaznivih dejanjih, načrtovanju inizvajanju kriminalističnih zased, izvajanjuprikritih preiskovalnih ukrepov vštevilnih operativnih kombinacijah, šeposebej pri izvajanju zaključnih akcij, itd.Poleg vsakodnevnih rednih terenskihoperativnih aktivnosti je bilo vsakoletnoizvedenih na stotine različnihkompleksnejših oziroma zahtevnejšihoperativnih aktivnosti v okviru kriminalističnihpreiskav – operativnihkombinacij, predvsem zahtevnega pridobivanjapodatkov, tajnih opazovanjin zaključnih akcij, kjer so enote zbralepomembne dokaze za nadaljnje uspešnoprocesiranje in sojenje v kazenskihpostopkih zoper številne prave kriminalce.Štiriindvajseturna pripravljenost,pozorno opazovanje, izvajanje taktikin operacij brez napak oziroma večjihspodrsljajev, vsakodnevne nevarnostiob postopkih z različnimi kategorijamiosumljencev, najpogosteje pa nevarnihosumljencev, to je bil in je vsakdanjikkriminalistov MKO. Odlična usposobljenost,visoka strokovnost in zakonitostpostopkov, dobra načrtnost izvajanjanalog, usklajenost ekip MKO, velikapripadnost službi in kolegialnost medkriminalisti so temeljni razlogi, da kljubizjemnim nevarnostim tega dela medopravljanjem nalog v MKO nismo imeliniti ene smrtne žrtve med kriminalistiMKO in niti enega resneje ranjenegakriminalista.Mobilne kriminalistične enote predstavljajotudi eno od kadrovskih baz kriminalističnepolicije. V letih delovanja jeveliko število kriminalistov napredovalona različne strokovne linije dela v SKP PUin UKP GPU.AKTUALNONALOGE IN AKTUALNO DELOVANJEMOBILNIH KRIMINALISTIČNIHODDELKOV, SODELOVANJE S TUJIMIENOTAMINaloge MKO so:— nadzorovanje kriminalnih žarišč invarnostno obremenjenih območij terpridobivanje podatkov, pomembnihza preprečevanje, odkrivanje in preiskovanjekaznivih dejanj;— izvajanje opazovanja, zased, poostrenihnadzorov, varnostnih in ostalihakcij za preprečevanje in odkrivanjekaznivih dejanj ter prijemanjestorilcev;— pridobivanje operativnih informacijin sprotno vnašanje le-teh v ustreznepolicijske evidence;— sodelovanje pri odkrivanju in preiskovanjukaznivih dejanj;— sodelovanje pri izvajanju prikritihpreiskovalnih ukrepov;— sodelovanje v zaključnih akcijah inizvajanje varnostno tveganih postopkovkriminalistične policije;— sodelovanje pri izvajanju programovusposabljanja s svojega delovnegapodročja.Temeljni nameni delovanja MKO so:— zagotoviti mobilnost in operativnostkriminalistične policije pri opravljanjuspecifičnih nalog v urbanihokoljih in zunaj njih z neposrednimizvajanjem zakonskih pooblastil inpostopkov na vseh področjih kriminalitete;letnik LX/št. 4/201217

AKTUALNO— sodelovati pri izvajanju dejavnostikriminalistične policije na področjukriminalistično-obveščevalne dejavnosti;— izboljšati pregled nad kriminalnimidejavnostmi na kriminalitetno najboljogroženih predelih – kriminalnihžariščih – in varnostno obremenjenihobmočjih;— izboljšati intervencijsko učinkovitostpolicije pri hudih kaznivih dejanjih;— zagotoviti dodatne zmožnosti kriminalističnepolicije pri izvajanju prikritihpreiskovalnih ukrepov.MKO v skladu s pravili delovanja terstrategijo in konceptom delovanja opravljajonaloge na domicilnih PU in območjucelotne Slovenije ter s pogosto izmenjavokadra med posameznimi enotami.Njihovo skupno delovanje v sodelovanjus PU, kjer so organizirane, usmerja in koordiniraUKP GPU. Pomemben prispevekpri učinkovitem delovanju enot imajoUKP GPU in vodstva PU, direktorji PULjubljana, PU Maribor, PU Celje in PU Koper,kjer imajo te štiri enote domicil, terseveda vodstva SKP teh PU, ki so neposrednoodgovorna za njihovo delovanjein razvoj.Delo teh enot je pri nas, pa tudi širšev regiji in EU, nepogrešljivo za uspešnosoočanje policij z novimi varnostnimiizzivi, kot so: pojav številnih kriminalnihžarišč, dobro organiziranih kriminalnihzdružb, mobilnih kriminalnih skupin inrazličnih resnih oblik kriminala, predvsemz elementi čezmejne kriminalitete.Povezujejo in dopolnjujejo se z drugimibolj ali manj sorodnimi specialnimioblikami policijskega delovanja, da setako dosega kar največ sinergije v bojus kriminalom, v domačem in čezmejnemokolju. Bistvene prvine pri tem so: dobramobilnost, fleksibilnost, dobra usposobljenost,pripadnost in hrabrost pripadnikovter seveda dobra oprema. Vložekv doseženo znanje in usposobljenostpripadnikov naših enot se je ob dobremdelu obrestoval tudi pri nesebičnemprenosu na kolege kriminaliste z drugihpodročij dela kriminalistične policije. Dotega prenosa prihaja pri usposabljanjih,skupnem delu, pa tudi kadar so posameznikiprerazporejeni na druga področjadela policije.MKO so enakovredni primerljivimoddelkom sodobnih evropskih policij, očemer smo se prepričali tudi ob hospitacijahv številnih tujih enotah in skupnihoperativnih aktivnostih. Tako kot pri ustanovitvienot smo si tudi pri nadaljnjemrazvoju delovanja pomagali s številnimitujimi gradivi in analizami ter upoštevaliizkušnje podobnih enot v Nemčiji, Avstriji,Veliki Britaniji, Italiji, Franciji, ZDAter številnih drugih evropskih državah.V različnih enotah smo hospitirali in pridobivalipomembna multidisciplinarnaznanja ter izkušnje. Pripadniki istovrstnihenot iz Nemčije, Francije, Velike Britanije,Avstrije in ZDA so nam obiske vračali,sodelovali pri organizaciji ter izvedbiusposabljanj naših enot. Posebej aktivnoje operativno sodelovanje z nemškimienotami MEK in avstrijskimi enotami EGSrazličnih zveznih dežel teh držav. Zelokvalitetno skupno usposabljanje smoVArNOSTmed ostalimi izvedli septembra 2012, kose je usposabljanja naših enot udeležilotudi šest predstavnikov enot EGS in trijepredstavniki enot MEK.USPOSABLJANJE MOBILNIHKRIMINALISTIČNIH ODDELKOVVsak policist, ki želi delati v MKO, morapred tem najmanj tri leta in pol opravljatinaloge v drugih operativnih enotahpolicije, pri čemer je povprečje dejanskoveč kot šest let. Ob prihodu v enotomora opraviti osnovni tečaj, ki traja štiritedne. Na tečaju se teoretično in praktičnoobdelajo vse vsebine iz delovnegapodročja. Kot predavatelji in inštruktorjisodelujejo kompetentni strokovnjaki zaposamezne zvrsti kriminalističnega delain dela MKO. Tesno se sodeluje tudi ssektorjem za posebne naloge UKP GPU.Organizira se tudi večje število praktičnihvaj, taktičnih urjenj in operativnotaktičnihvaj, ki temeljijo na bogatih izkušnjahdolgoletnega praktičnega dela MKO. Poopravljenem začetnem tečaju kriminalistše najmanj eno leto opravlja naloge podvodstvom vodje patrulje. V tem času sesistematično, vsaj še enkrat tedensko,usposablja v domicilni enoti.Zavedati se je treba dejstva, da je delovnopodročje kompleksno in da dajezačetni tečaj le osnove za vključevanjeter začetek dela v enoti. Jedro usposabljanjav enoti je postopno sodelovanjepri opravljanju različnih operativnih nalog– od enostavnejših do zahtevnejših.Delavec je dejansko usposobljen šele podobrem letu neposrednega opravljanjanalog. Kriminalist MKO se nato vsako le-18letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTAKTUALNOto udeleži rednega petdnevnega usposabljanja,ki zaradi številčnosti kriminalistovin operativnega dela poteka v dvehterminih, spomladi in jeseni. Vsaka enotaima najmanj trikrat mesečno še svojeusposabljanje, ki vsebuje vse teme iz njihovegadelovnega področja, pri čemerje velik poudarek tudi na samoobrambi,pridobivanju in vzdrževanju fizične kondicije,policijskih pooblastilih in vadbirazličnih praktičnih postopkov. Pomembenelement usposabljanja in neposredneizmenjave izkušenj predstavlja tudikadrovanje policistov iz različnih policijskihenot: iz LKE, PPE, izkušenih policistovPP iz policijskih patrulj, oddelka zatajno opazovanje SPN UKP GPU ipd.Posamezni kriminalisti MKO so seusposabljali na različnih tečajih v tujiniin doma. Enote MKO so poleg usposabljanjaz Nemci, Francozi, Avstrijci, Italijanisodelovale tudi na usposabljanjih, kista jih organizirala DEA, FBI, na različnihtečajih, ki so jih izvedli predstavniki angleškepolicije. Na podlagi analiziranjalastnih, dokaj bogatih izkušenj delovanjaMKO, ki smo jih pridobili v večletnem delovanju,analiziranja večjih operativnihakcij celotne kriminalistične policije in obimplementaciji tujih izkušenj, ki smo jihpridobili na hospitacijah, usposabljanjih,seminarjih in konferencah v tujini, smorazvili zelo dobro metodologijo usposabljanj.Usposabljanja se vedno izvajajona podlagi tekočih potreb operative inna njih temeljijo. Pri aktivnostih upoštevamoin v delo sistematično vgrajujemoza naš prostor uporabne izkušnje ter nanovo razvite taktike.letnik LX/št. 4/2012ZAKLJUČEKMKO so bili ustanovljeni zaradi bojazoper naraščajočo kriminaliteto, bliskovitegarazvoja kriminalnih združb, operativnihpotreb na področju specifičnihkriminalističnih postopkov in primerljivostis tujino, ki je take enote uspešnouporabljala že vrsto let.Policija ima tako sodobne oddelke,ki opravljajo skupinsko akcijsko delo kriminalistov,ki zahteva visoko mobilnost,fleksibilnost, specifično usposobljenost,posebne taktike in posebno opremljenost.Njihovo delovanje omogoča nenehnooperativnost in stalno razpoložljivostza redno izvajanje vsakodnevnihspecifičnih kriminalističnih nalog, karpredstavlja močno podporo kriminalističnimpreiskovalnim oddelkom nanivoju SKP PU in UKP GPU. Ravno zelozahtevne in nevarne naloge na kriminalnihžariščih, varnostno obremenjenihobmočjih in v urbanih okoljih, pri katerihje policijski nasprotnik homogena, uigrana,organizirana kriminalna združba,zahtevajo tudi od strani policije uigrano,taktično usposobljeno, fizično sposobnoin sodobno opremljeno enoto operativcev.Učinkovitost teh oddelkov v kriminalističnipoliciji se odraža na dvigu kvaliteteopravljanja neposrednih terenskihnalog, saj se specializirane naloge, kotso pokrivanje kriminalnih žarišč, poostreninadzori, mobilne operativne skupine,izvajanje zaključnih akcij v okviruoperativnih kombinacij, kompleksnejšezasede, operativno zavarovanje stikovmed TPD in osumljenci, tajno opazovanje,odzivi na čezmejno kriminaliteto vurbanih (mestnih) okoljih ter nekatereostale, izvajajo na zelo visokem strokovnemnivoju. Pri oblikovanju in razvojuteh enot je bilo naše vodilo tudi, da nidovolj, če policija zoper kriminalne krogeodločno deluje le ob »spektakularnihakcijah«, temveč da se pomembne bitkezoper kriminaliteto dobivajo tudi z manjšimivsakodnevnimi akcijami. Visok nivotakšnega delovanja je bil dosežen z letisistematičnega delovanja in usposabljanjadoma in v tujini. Zelo veliko so k temuprispevali tudi močna volja, profesionalizem,entuziazem, prostovoljno odzivanjena potrebe službe in nadpovprečnadelovna zagnanost vseh generacij operativcevMKO. S kombinacijo tega so serazvijale sodobne taktike in metode delovanja.Vodstvo GPU oziroma MNZ bo moralote enote še ustrezneje tehnično inmaterialno opremiti ter poskrbeti, dabodo tudi na tem področju dosegle stik skolegi v razvitih državah, saj tu na žalostugotavljamo precejšen zaostanek. Tonarekujejo tudi postopno povečevanještevila mednarodnih policijskih operacij,v katerih MKO pogosto sodelujejo,in prihajajoči večji valovi organiziranekriminalitete, ki bodo rezultat dokončneodprave vseh zunanjih meja. Zbiranjedokaznega gradiva za potrebe kazenskegapostopka, ki ga dnevno opravljajo teenote, poleg ostalega zahteva tudi zelodobro opremo in operativno tehniko.Besedilo: Franci Kregar, UKP GPUFoto: višji kriminalistični inšpektor UKPGPU za področje MKO, in Brigita Petric, SOJSGDP GPU19

AKTUALNOVArNOSTHumanitarnost v policiji»Če že humanitarnost ne borešila sveta, pa ga bo zagotovohumanost!«Humanitarnost pri ljudeh pogosto zbuja zelo različnačustva. Eni sicer nergajo, kako vse skupaj nima smisla,a na koncu le »stisnejo« kakšen evro ali dva. Drugi nedajo nikoli, ker so prepričani, da je korupcija stegnilasvoje lovke tudi v humanitarne organizacije. Tretji,in teh je k sreči največ, pa pomagajo po svojih zmožnostihvsakič, ko se neposredno srečajo z resničnostisko sočloveka in ko se ob tem še lahko zanesejo, dabo njihova pomoč dejansko prišla v prave roke.20letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTPo podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilalani stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,6-odstotna. To pomeni,da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelopribližno 273.000 oseb. Podatkov za letošnje leto ni, a gledena spremembo zakonodaje, ki je posegla v nekatere socialnetransferje, je realno pričakovati, da je številka že večja. Problematikarevščine presega zgolj materialno revščino, saj ta botruješe drugim oblikam deprivacije, kot so slabše možnosti zaizobrazbo in družbeno participacijo, zdravstvene težave kotposledica nekakovostne in/ali nezadostne prehrane, apatičnostzaradi občutka nemoči itd. Tako statistični urad navaja, daje poleg 273.000 oseb, ki živijo pod pragom revščine, v Slovenijiše vsaj 113.000 socialno izključenih. Socialna izključenostje bistveno širša dimenzija, saj poleg pojma »imeti« vključuješe pojma »pripadati« in »biti«. Naraščanje števila socialnih stiskzaradi materialne ogroženosti je zato treba obravnavati v širšemkontekstu družbe, ki ne najde prostora za ljudi, ko ti nezmorejo več bitk z neoliberalističnimi, kapitalističnimi družbenimivrednotami. 1Velikokrat je slišati očitke, da humanitarnost le še dodatnoutrjuje neobčutljivost države za socialne stiske ljudi, sajnamesto vladnih to vlogo opravljajo nevladne organizacije inprostovoljci. Tako si človek v ogorčenju večkrat reče »Ne bomprispeval, iz principa ne dam!«, a na koncu, če je v njemostalo vsaj še malo empatije, vseeno daruje. Ali oblekeali denar, igrače, hrano, šolske torbe ali le svoj čas inpridne roke.Seveda bi bilo skrajno utopično pričakovati,da bodo človekoljubne akcije rešile družbopred revščino, lakoto, pandemijami,ki vsako leto zahtevajo številne žrtve,čeprav bi lahko bile ozdravljene, predneenakomerno porazdeljenim kapitalom,ki povzroča izrazito družbenorazslojenost, pred razredno neenakostjo,brezobzirnim in nespametnimizkoriščanjem naravnih in človeškihvirov itd. Če bi bilo Karlu Marxudano videti današnjo družbo, bi severjetno obrnil v grobu! Ob vidninepravičnosti, ki kljub vsem demokracijam,konvencijam o človekovihpravicah in tehnološkemu napredkupesti sodobno družbo, človek sčasomaizgubi upanje, da bo njegov prispevek pustilkakršno koli sled v tej družbi, in se sprijazniz dejstvom, da en posameznik že ne bo spremenilsveta. Že res, a vesolje ni nikomur med naminaložilo tolikšnega bremena. Zakaj torej ne bispremenili sveta vsaj enemu človeku?Poslanstvo policije je v osnovi tesno povezanoz iskreno željo pomagati sočloveku. Od tu do humanitarnostije le še majhen korak, saj se zdi popolnomanaravno, da se policija kot institucija odzovena različne dobrodelne akcije, ki lahko kakorkoli pomagajo ljudem iz stiske, jim olajšajo težak1Cvahte, mag. Bojana: Revščina in socialna izključenost oziromavključenost (2004), http://www.varuh-rs.si/publikacijegradiva-izjave/govori-referati-in-clanki/novice/detajl/revscina-in-socialna-izkljucenost-oziroma-vkljucenost/?cHash=37cf5a26af727caa002cbda775d94817letnik LX/št. 4/2012AKTUALNOekonomski položaj ali pa le za trenutek polepšajo življenje.Marsikateri zaposleni v policiji se poistoveti s prepričanjem, dase za delo v tej instituciji največkrat odločajo ljudje, ki v sebinosijo željo, da bi tako ali drugače prispevali k dobrobiti družbe.Kljub zelo jasnim in zakonsko določenim nalogam policijeta želja nikakor ni zanemarljiva, saj velikokrat opredeljuje motivacijoin osebno zavzetost posameznika, kar zagotovo vplivana uspešnost dela. Nenazadnje so prav visoko motiviranizaposleni tisti, ki naredijo več od pričakovanega in pogostopresežejo golo izpolnjevanje službenih dolžnosti.Zato niti ne preseneča več, da se vse intenzivneje pridružujemohumanitarnim aktivnostim, ali kot posamezniki ali organiziranov okviru policije, sindikatov, IPE in drugih policijskihzdruženj. V zadnjih nekaj letih smo sodelovanje v dobrodelnihakcijah še posebej okrepili. Bilo jih je veliko in vseh oblik; odmnožičnega zbiranja igrač za prikrajšane otroke do zbiranjaplastičnih zamaškov, vseslovenske okoljske čistilne akcije, kismo se ji pridružili, organizacije dobrodelnih športnih prireditevin koncertov, nesebične pomoči prizadetim v poplavah,vsakoletne udeležbe na krvodajalskih akcijah in zbiranja finančnihprispevkov za uslužbence policije, ki se zaradi različnihrazlogov znajdejo v stiski.Sistemski pristop policije k humanitarnosti se je že večkratizkazal kot izjemno učinkovit. Ne nazadnje gre zaorganizacijo, ki ima skoraj 9000 zaposlenih, zato se ženajmanjši prispevek vsakega posameznika na koncupošteno pozna. Organizacija večjih akcij je logističnoprecej zahtevna, saj skladiščenje in prevoz zbranihdobrin, poleg vsega rednega dela, predstavljata dodatnoobremenitev zaposlenim. A izkušnje so pokazale,da je z dobro voljo in nekaj iznajdljivostimogoče postoriti marsikaj.Humanitarnost pa policiji posredno prinašatudi veliko dobrega, in to za medosebne odnosein ugled policije v javnosti. V prvi vrsti humanitarnostpri zaposlenih spodbuja solidarnost, kise tudi po tem, ko se akcija zaključi, še dolgo odražav odnosih med sodelavci. Ena od novejšihvej psihologije, t. i. pozitivna psihologija, namrečpoudarja, da altruizem oz. nesebična pomočvsem udeleženim osebam prinaša neizmerno korist,saj vpliva na to, da posameznik bolj pozitivnovidi sebe in svoje sodelavce, celotno organizacijoin odnose v njej. To pa vsekakor vpliva na organizacijskoklimo, kar je za takšne institucije, kotje policija, izjemnega pomena. Še posebej v takonegotovem času, kot ga narekujejo trenutne družbenespremembe.Po drugi strani humanitarne akcije, ki odmevajov javnosti, dodatno utrjujejo razumevanje policijekot institucije, katere osnovno poslanstvo jepomagati ljudem, krepijo njen ugled in večajo zaupanjevanjo. Zadnja odmevnejša je bila humanitarnaakcija Anina zvezdica, v okviru katere smo zbiralihrano z daljšim rokom trajanja. Akciji sta se pridružilivojska in policija ter po grobih ocenah skupaj zbrali okolidvajset ton hrane. Odziv zaposlenih v policiji in občanovje bil izjemno pozitiven. Glede na to, da je humanitarnaakcija Anina zvezdica potekala ravno v času,ko so bili po vsej Sloveniji organizirani protestni shodi,je naravnost neverjetno, da so policisti, kljub vsejdelovni obremenjenosti, nevarnostim in grožnjam,21

AKTUALNOVArNOSTki so jim bili izpostavljeni, kljub stresu in ogorčenosti,ki so ju doživljali zaradi napadov nase, zbrali še tolikodobre volje, da so pozabili na lastne skrbi in množičnosodelovali v akciji! Človek temu zares nima kaj dodati.Vsi si želimo, da bi bilo stanje v družbi takšno, dahumanitarnih akcij ne bi potrebovali. Da bi bila našadržava socialna v pravem pomenu besede in bi imelavgrajene sistemske rešitve za revščino, brezposelnost,brezdomstvo … A resničnost je žal drugačna, saj se zamehanizme socialne države, ki smo jih desetletja skupajgradili, zdi, da se razkrajajo pred našimi očmi. Zatoje vsak dan vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč. Spodbudnopa je dejstvo, da je med zaposlenimi v policijiše vedno veliko srčnosti. Veliko je takih, ki kljub temu,da imajo malo, od tega požrtvovalno odškrnejo toliko,kolikor še lahko pogrešajo, in dajo tistemu, ki imaše manj od njih. Četudi je to le en evro ali pa vrečkamakaronov. V takšnem svetu, ki ga ne spremlja zgoljvsakodnevno materialistično pehanje za več in še več,je življenje veliko lepše. In med takšnimi sodelavci jetudi najnapornejši delavnik prijetnejši.In sklep? Če že humanitarnost ne bo rešila sveta,pa ga bo zagotovo humanost, ki z vsakim dejanjemspodbuja pri ljudeh empatijo in spoštovanje do sočloveka!To je tisto, kar osmišlja naše bivanje.Besedilo: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUFoto: PU Novo mesto, PPP Ljubljana, Nina Djordjević, SOJSGDP GPU, Anita Leskovec, PU Koper, UL MNZ22letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTAKTUALNOPOLICISTI IN VOJAKI ZA ANINOZVEZDICO ZBRALI VEČ TONHRANEPolicisti in vojaki smo se novembrapridružili humanitarni akciji Aninazvezdica. Zbirali smo hrano z daljšimrokom uporabe, ki smo jo predalipobudnici akcije Ani Lukner. Zbranekoličine so presegle vse pričakovaneokvire, saj smo s pomočjo dobrih ljudi pogrobih ocenah zbrali okoli 20 ton hrane!Pobudnica fundacije Anina zvezdicaAna Lukner se je zahvalila vojakom inpolicistom za nesebično sodelovanje inpoudarila, da je zbrana količina dokaz,da so pripadniki obeh institucij k akcijipristopili s srcem. Odziv zaposlenih vpoliciji in vojski je bil, glede na zbranekoličine, zares izjemen! »Ko se ozrem poteh nepreglednih kupih, ne morem, dane bi izrekel najiskrenejše pohvale vsem,ki so organizirali akcijo, vsem zaposlenimv vojski in policiji, ki so v akciji sodelovali,in nenazadnje vsem dobrim ljudem, kiso prinesli hrano v vojaške in policijskeenote,« je dejal generalni direktor policijeStanislav Veniger.letnik LX/št. 4/201223

NOVICEVArNOSTPOLICISTE NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OBISKAL TUDI PREDSEDNIK REPUBLIKELjubljanski policisti so se med 1. in 3. oktobrom predstavili na 12. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je v Cankarjevdom v Ljubljani privabil več tisoč obiskovalcev. Delo policistov si je ogledal tudi predsednik republike dr. Danilo Türk.Na 12. Festivalu za tretje življenjsko obdobje so policisti obiskovalcempredstavili svoje delo in opremo, ki jo uporabljajo za izvrševanjenalog. Starejšim obiskovalcemso svetovali, kako naj poskrbijo za lastnovarnost in varnost svojega premoženja,ter jim razdelili brošure Ne pozabite navarnost, v katerih so zbrani preventivninasveti.Na razstavnem prostoru policije si jebilo tokrat mogoče ogledati tudi nekajzanimivosti iz policijske zgodovine. Šeposebej veliko zanimanja je pritegnilstarodobni motor prikoličar iz leta 1953,ki ga je nekoč uporabljala prometna milica;ob njem sta se ustavila tudi predsednikrepublike dr. Danilo Türk in njegovasoproga Barbara Miklič Türk, ki sta si vokviru obiska festivala ogledala razstavniprostor policije.Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPUNA ŠTUDENTSKI ARENI SMO MLADIM IN MLADIM POSRCU PREDSTAVILI ZANIMIVO IN ODGOVORNO DELOPOLICISTOVNa Študentski areni, ki je bila med 23. in 25. oktobrom naGospodarskem razstavišču v Ljubljani, smo predstavilištevilna področja policijskega dela. Med drugim so si obiskovalcilahko ogledali policijsko motorno kolo, kombiza ogled kraja kaznivih dejanj, službene živali in zanimivoopremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu.Svoje delo so izčrpno predstavili kriminalisti, ki so študentomin njihovim staršem predstavili vzorce prepovedanihdrog ter opremo, ki jo uporabljajo vlomilci za vlomev vozila. Vsem mladim in mladim po srcu se je drugidan sejma z zanimivim glasbenim repertoarjem predstavilkvintet Policijskega orkestra. Na zunanji ploščadi jepoglede pritegnil policist motorist. Študentje so z velikimzanimanjem spoznavali tudi kombi za ogled kraja kaznivihdejanj. Policisti Posebne policijske enote pa so naogled postavili svojo zaščitno opremo in radovednežemomogočili, da so jo preizkusili. Veliko pozornosti so poželetudi službene živali policije. Zadnji dan sejma smo nazunanji ploščadi predstavili še izvajanje policijskih pooblastilin prvine samoobrambe.Foto: Nina Djordjević, SOJ SGDP GPU24. GENERACIJA USPEŠNO ZAKLJUČILA TEČAJ PUOPolicija v svoje vrste vsako leto sprejme nove delavce, ki morajouspešno prestati usposabljanje za izpit za izvajanje policijskihpooblastil. S slavnostno zaprisego je 16. oktobra pred vršilcemdolžnosti generalnega direktorja policije, mag. KarlomTurkom, usposabljanje uspešno zaključila 24. generacija.Usposabljanje 15 delavk in delavcev policije ter enega pripadnikavojaške policije Slovenske vojske je potekalo v treh delih.V prvem delu, ki je bil v Policijski akademiji v Tacnu, so tečajnikipridobivali teoretično znanje o policijskih pooblastilih z uporaboprisilnih sredstev, javnem redu, kaznivih dejanjih, organizacijiin nalogah policije itd. Nato so se odpravili na dvotedenskoprakso v policijske enote, da bi bolje spoznali delo na terenu indobili vpogled v izvajanje policijskih pooblastil v praksi. Slediloje še praktično usposabljanje v Policijski akademiji, pri čemerso se urili v izvajanju praktičnega postopka, oborožitvi s streljanjemin samoobrambi. Ob zaključku usposabljanja so moralitečajniki opraviti tudi izpit.Foto: Mirko Verovšek, PA GPU24letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTNOVICETUDI V POLICIJIOBELEŽILI SVETOVNIDAN SPOMINA NA ŽRTVEPROMETNIH NESREČGeneralni direktor policijeStanislav Veniger in državnasekretarka BarbaraBrezigar sta se 17. novembra v Mestni hišiv Ljubljani udeležila prireditve ob svetovnemdnevu spomina na žrtve prometnihnesreč. Isti večer sta se prireditve na prostemv Celju udeležila namestnik generalnegadirektorja policije mag. Karol Turk indirektor Policijske uprave Celje Jože Senica.Vsi so simbolično prižgali svečke miruin se tako spomnili vseh umrlih ter poškodovanihv prometnih nesrečah.Foto: Zavod Varna potS POLAGANJEM VENCEV SMO SE SPOMNILIPOLICISTOV, PADLIH V VOJNI ZA SLOVENIJONa žalni slovesnosti ob dnevu spomina namrtve so se delavci policije in ministrstva zanotranje zadeve 30. oktobra spomnili na vsesodelavce policiste, ki so izgubili življenja vosamosvojitveni vojni leta 1991.Minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenakin generalni direktor policije Stanislav Venigersta ob dnevu spomina na mrtve skupajz delegacijama v avli Ministrstva za notranjezadeve k spominski plošči položila lovorjevvenec. Predstavniki ministrstva in policije sonato vence položili še k pomniku padlim v vojniza Slovenijo na Novih Žalah v Ljubljani.V vojni za Slovenijo je padlo šest policistov, insicer Marijan Dobelšek, Željko Ernoić, RobertHvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster ter BojanŠtumberger.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUPLAMEN LUČI MIRU SMO SPREJELI TUDI V NOTRANJEMMINISTRSTVU IN POLICIJIGeneralni direktor policije Stanislav Veniger in minister za notranjezadeve dr. Vinko Gorenak, v. d. generalne sekretarke Duša TrobecBučan ter policijski vikar Janez Novak so 17. decembra sprejeli plamenluči miru iz Betlehema.Prinesli so ga predstavniki Združenja slovenskih katoliških skavtinjin skavtov, Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov,Slovenske zamejske skavtske organizacije, Zveze tabornikov Slovenijein društva Mladinski ceh plamen.Luč miru iz Betlehema je tradicionalna decembrska akcija, ki v sebinosi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanjamed ljudmi. Letos je v Sloveniji že dvaindvajsetič zapored, tokratpod geslom Z roko v roki. Projekt se je začel leta 1986 v Avstriji. Pobudnikakcije želi, da bi na božični večer luč miru iz Betlehema gorela včim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 4/201225

NOVICEVArNOSTGENERALNI DIREKTOR POLICIJE SE JE PRED NOVIM LETOM SREČAL S KOMANDIRJI POLICIJSKIHPOSTAJGeneralni direktor policije Stanislav Veniger je 19. decembra priredil že tradicionalni prednovoletnisprejem za komandirje policijskih postaj in direktorje policijskih uprav ter druge vodstvenedelavce notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave in policijskih uprav, ki so sejim pridružili še vodstveni delavci enot ministrstva. Tokrat sobili med povabljenci tudi glavni poveljnik posebne policijskeenote in vodje PPE po posameznih policijskih upravah ter vdemonstracijah poškodovani policisti.Udeležence je z vzpodbudnimi besedami nagovoril generalnidirektor policije Stanislav Veniger, ki je kljub težkemu letupohvalil njihovo dosedanje delo. Ob tej priložnosti se je posebejzahvalil poveljstvu in vsem pripadnikom posebne policijskeenote; njihova srčnost in pogum ter strokovnost pri opravljanjupolicijskih nalog so nam lahko vsem za zgled.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUVODSTVO POLICIJE IN MINISTRSTVA NA SILVESTRSKI VEČER OBISKALOPOLICISTEVodstvo policije in notranjega ministrstva je na silvestrski večer, 31. decembra,obiskalo policiste v policijskih upravah Celje, Ljubljana, Maribor in Koper,ki so v najdaljši noči v letu skrbeli za varnost ljudi in njihovega premoženja.Notranji minister dr. Vinko Gorenak je obiskal policiste policijskih postajBistrica ob Sotli, Rogatec, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah. Generalni direktorpolicije Stanislav Veniger pa je obiskal policiste v Žalcu, Celju in Šentjurjupri Celju. Državna sekretarka Barbara Brezigar je vse dobro v novem letuosebno zaželela policistom Policijske postaje Kranjska gora, državni sekretarmag. Robert Marolt pa je pozdravil policiste na policijskih postajah v Logatcu,Postojni in Cerknici. Namestnica generalnega direktorja policije mag. TatjanaBobnar je na praznični večer pozdravila policiste Policijske postaje LjubljanaCenter, zatem pa še policiste Policijske postaje Ljubljana Šiška in pripadnikeSpecialne enote. Namestnik generalnega direktorja policije mag. Karol Turk jeobiskal policijske postaje Maribor I, Maribor II, Slovenska Bistrica in SlovenskeKonjice.Na silvestrovo je na terenu po vsej Sloveniji za varnost ljudi skrbelo 739 policistov,še 40 pa jih je spremljalo klice na interventni številki policije 113.Foto: PU CeljeDIPLOMANTOM VIŠJE POLICIJSKE ŠOLEPODELJENE DIPLOMEV Policijski akademiji je bila 25. oktobra 2012 svečanaslovesnost, na kateri so diplomantkam in diplomantom11. generacije Višje policijske šole podelilidiplome. V 11. generacijo se je v študijskemletu 2010/2011 vpisalo 30 študentov, od tega jihje 29 doslej opravilo vse študijske obveznosti poprogramu višji policist, s čimer so pridobili višješolsko strokovno izobrazboin poklic policijski inšpektor. Med diplomanti sta bila v tej generaciji dvapripadnika Slovenske vojske.Priznanja za nadpovprečne dosežke pri študiju sta podelila generalni direktorpolicije Stanislav Veniger in direktor Policijske akademije Anton Vozelj.Diplomant Gregor Mlakar je prejel priznanji za najvišjo skupno povprečnooceno, doseženo med študijem, ter priznanje za najboljšo diplomsko nalogo.Priznanje za posebne uspehe pri praktičnem izobraževanju je prejeldiplomant Miroslav Vrhovnik. Pohvalo in nagrado za najboljšega študenta11. generacije Višje policijske šole, ki je najvišje priznanje, ki se podeljuještudentom, pa je prejel diplomant Dragoljub Pavlovič.Foto: Mirko Verovšek, PA26letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKUporaba pirotehnike v božičnonovoletnemčasuGoran Maršič, UUP GPUPraznovanje božično-novoletnih praznikov je že vrsto let povezano z množično uporabo pirotehničnih izdelkov, eksplozivnihsredstev in celo strelnega orožja. Pokanje, ki vrhunec doseže na silvestrovo, je žal postalo redni spremljevalecdogodkov ob prehodu starega leta v novo, še posebno ob praznovanjih na prostem. Policija se zaveda, da je za učinkovitopreprečevanje posledic nepravilne in neprimerne uporabe poleg represije potrebna tudi preventivna dejavnost, kije v zadnjih letih zelo intenzivna.V policiji pri tem sodelujemo s Carino,Inšpektoratom Republike Slovenijeza notranje zadeve, Tržnim inšpektoratom,Inštitutom za varovanje zdravja,Ministrstvom za izobraževanje, znanost,kulturo in šport ter številnimi drugimi,ki pripomorejo k ozaveščanju ljudi,preprečevanju negativnih posledicuporabe pirotehnike in prepovedanihaktivnosti, povezanih s pirotehniko. Vsodelovanju z Inštitutom za varovanjezdravja in Ministrstvom za izobraževanje,znanost, kulturo in šport potekaže vrsto let preventivna akcija »Bodizvezda – ne meči petard«. Namenjenaje skupini osnovnošolcev – 6. razredom–, kjer imajo policisti tudi preventivnapredavanja. Vsa prizadevanja pa žalne preprečijo vseh poškodb s pirotehničnimiizdelki. Ožganine, opekline,poškodbe oči in ušes so le nekatere poslediceprevelike inovativnosti ali zgoljneprevidnosti pri uporabi pirotehničnihizdelkov.Zadnjih 12 let policija spremlja tudistatistične podatke, ki so povezaniz uporabo pirotehnike. Tukaj mislimozlasti na negativne posledice uporabe– telesne poškodbe in poškodbe premoženja– ter izvedene ukrepe policijena tem področju.Promet pirotehničnih izdelkov v RepublikiSloveniji je od leta 2008 urejenz Zakonom o eksplozivih in pirotehničnihizdelkih. Ta poleg splošnih določbdoloča varnostne ukrepe pri proizvodnji,prometu, uporabi, skladiščenju inuničevanju ter izvajanju ognjemetov spirotehničnimi izdelki, tehnične zahteveza eksplozive ter postopke ugotavljanjaskladnosti, naloge organov zanadzor idr.Zakon določa, da je pirotehničneizdelke možno kupiti v trgovinah, kiizpolnjujejo vse predpisane pogoje inimajo izdano ustrezno dovoljenje zaletnik LX/št. 4/2012prodajo tovrstnih izdelkov. Prodajalcimorajo zagotavljati prodajo izključnoizdelkov, ki izpolnjujejo predpisanetehnične zahteve. Torej mora biti njihovaskladnost ugotovljena v predpisanempostopku. Prodajalec mora zaprodajo pridobiti posebno dovoljenjepristojnega ministrstva za notranje zadeve.Zakon o eksplozivih in pirotehničnihizdelkih pirotehnične izdelke razvrščav posamezne razrede.Pirotehnične izdelke delimo v tri kategorije:— I. kategorija – zelo majhna nevarnost,zanemarljiva raven hrupa,namenjeni uporabi v strnjenih naseljih,vključno s tistimi, ki so namenjeniuporabi v stanovanjskihzgradbah (pokajoče žabice, vžigalice,pasje bombice, kresničke …),— II. kategorija – majhna nevarnost,nizka raven hrupa, namenjeni uporabina prostem,— III. kategorija – srednje velika nevarnost,uporaba na prostem.Uporabljati smemo izdelke kategorijeI, II in III. Vendar pri kategorijah II inIII, katerih glavni učinek je pok, Zakono eksplozivih in pirotehničnih izdelkihprepoveduje posest in uporabo ter prodajo.Torej že posest predstavlja kršitevZakona o eksplozivih in pirotehničnihizdelkih.Izdelkov I. kategorije ni dovoljenoprodajati osebam, mlajšim od 14 let, II.kategorije pa osebam, mlajšim od 16let. Uporaba teh izdelkov je osebam, kine izpolnjujejo predpisane starosti, dovoljenapod nadzorstvom staršev.Prodaja ognjemetnih izdelkov razredaI, katerega glavni učinek je pok,je dovoljena od 19. decembra do 31.decembra. Uporaba teh pirotehničnihizdelkov je dovoljena od 26. decembrado 2. januarja, vendar pa velja omejitev– prepovedana je uporaba te vrste pirotehnikev strnjenih stanovanjskih naseljih,zgradbah in vseh zaprtih prostorih,v bližini bolnišnic, prevoznih sredstvihza potniški promet in na površinah, kjerpotekajo javni shodi ali javne prireditve.Globe, ki so predpisane za kršitveZakona o eksplozivih in pirotehničnihizdelkih, so za pravne osebe od 5000do 50.000 evrov (46. člen) oziroma od3000 do 15.000 evrov (47. člen), za posameznikapa od 400 do 1200 evrov(48. člen). To so tudi kršitve, ki jih policijanajpogosteje obravnava.V novoletnem času policija obravnavatudi nekaj kršitev Zakona o varstvujavnega reda – 11. člen določa kršitve,povezane z uporabo acetilena (karbid)ali druge plinske zmesi za pokanje.27

STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTV 16. členu zakonanajdemo določila o poškodovanjuobjektov javneinfrastrukture, kot so:komunalna infrastruktura,javna razsvetljava, cestnoprometniznaki, pripravein naprave na rekreativnihpovršinah, igrala na otroškihpovršinah in podobnejavne naprave.Uporaba pirotehničnihizdelkov je dovoljenasamo v skladu z navodiliproizvajalca. Prepovedanaje predelava pirotehničnihizdelkov zaradi povečanjaučinka, uporaba v drugihpredmetih in lastna izdelavapirotehničnih izdelkovali zmesi.Uporabljajmo pirotehnikotako, kot je to predvidelproizvajalec, ne kupujmoje na črnem trgu, kerni zagotovila, da je varna,ne uporabljajmo je izvendovoljenega časa, uporabljamojo lahko le na krajih,kjer ne bomo nikogarogrožali oziroma kjer jeuporaba dovoljena.Naj še opozorimo, dapirotehnika moti tudi živali.Na to prepogostopozabljamo in v božično--novoletnem veselju ljudjeradi uporabljajo ognjemetneizdelke, katerih – vsajstranski – učinek je tudipok. Živali (ali domače alidivje) imajo običajno boljeizostren sluh in vid odčloveka. Pokanje, svetlikanjein bleščanje ognjemetnihizdelkov jih najmanjprestraši, še veliko bolj pamoti. Lahko pa jim trajnopoškoduje čute. Zato bodimotudi do živali pazljivi,obzirni in posebej pozorni,da jih po nepotrebnem, ssvojim veseljem, ne mučimo.Hvaležne nam bodo.Foto: arhiv Policije inUKC Ljubljana28letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKPredstavitev tehničnih in varnostnihzahtev, določenih v standardih SIST EN15947 za pirotehnične izdelkeDr. Viktor Strauch, IRSNZNamen članka je predstaviti evropsko usklajeno tehnično in varnostno raven na področju izdelkov za ognjemete kategorije1, 2 in 3, ki jo predstavljajo harmonizirani standardi EN serije 15947, ki nadgrajujejo serijo EN 14035 in katerihobvezna uporaba je predpisana z Zakonom o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/2008) ter Pravilnikomo tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke (Uradni list RS,št. 105/2008).Standarde je izdala organizacija CEN – njena članica je tudiSlovenija –, ki jo je pooblastila evropska komisija. Evropskakomisija je usklajenost vsebine teh standardov z zahtevamiDirektive za pirotehnične izdelke potrdila z aktom 2011/C304/04. Ker morajo biti tovrstni standardi, če so del pravneureditve države članice, prevedeni v njen uradni jezik, je pristojnistandardizacijski organ Slovenije SIST imenoval delovnoskupino za strokovni prevod teh standardov, ki sem jo vodil.Vsi relevantni standardi, in sicer SIST EN 15947-1, 2, 3 in 5, sobili pravočasno prevedeni v uradni slovenski jezik in so začeliveljati od decembra 2010 naprej. Srečno naključje je bilo, daje takrat potekal tudi prevod navedenega akta evropske komisije2011/C 304/04 v slovenski jezik in z uradno prevajalkosmo lahko pripravili vsa enotna varnostna besedila v zvezi zobveznim označevanjem ognjemetnih izdelkov, ki so dana naslovenski trg.Tako smo končno tudi v Sloveniji zapolnili pravno praznino,ki je vladala od leta 2002 sprejetega Zakona o eksplozivih. Taje razveljavil že delno vzpostavljeno tehnično in varnostno ravenpirotehničnih izdelkov po Uredbi o pirotehničnih izdelkih(Uradni list RS, 106/2001).Vsebina standardov je zelo kompleksna in zajema poleg novegaizrazja tudi opise vrst in kategorij, zahtev za izdelavo indelovanje ter kritičnih neskladnosti izdelkov za ognjemete.Njihov cilj je namreč doseči, da bodo lahko na trgu držav članicletnik LX/št. 4/2012Dr. Viktor Strauch je na področju eksplozivov začeldelovati leta 1987. Je soavtor slovenskega patentaNaprave za ugotavljanje eksplozivnosti aerosolov in/ali plinskih zmesi pod patentno prijavo P1584/87. Popridobitvi doktorata kemijskih znanosti se je zaposlilv Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer v letu 1999na področju upravnega odločanja ter nadzorstvaorožja in eksplozivov, po letu 2004 pa na InšpektoratuRS za notranje zadeve.EU samo izdelki za ognjemete s tako standardizirano tehničnoin varnostno ravnijo.Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih pa je za razlikood sedaj veljavnega Zakona o eksplozivih za eksplozive,kamor sodijo tudi izdelki za ognjemete, na predlog avtorjaupošteval mednarodno sprejeto razvrstitev in varnostnoopredelitev eksplozivov, in sicer da se morajo eksplozivi inpirotehnični izdelki po priporočilih združenih narodov po nevarnosti,ki jo predstavljajo v prevozu in skladiščenju, razvrščatina skupine nevarnosti (Hazard Division) 1.1, 1.2, 1.3, 1.4,1.5 in 1.6 ter skupine združljivosti (Compatibility Group) A, B,C, D, E, F, G; H, J, K, L, N. Prvi dokument o tem je iz leta 1957,in sicer resolucija 645 G (XXIII) s 26. aprilom 1957. Tako je večinaizdelkov za ognjemete, ki so v prosti prodaji, razvrščenamed eksplozive nevarnostne skupine 1.3 G, 1.4 G ali 1.4 S,torej med izdelke, ki ob izrednih dogodkih (na primer izbruhupožara v skladišču ali na prevoznem sredstvu) ne morejoeksplodirati v masi ali sprostiti za zdravje ali življenje ljudi nevarnedelce. Merilo za razliko med obema skupinama je vrednostgostote toplotnega toka, ki ga odda posamezna skupinapod posebnimi pogoji serije testov 6 c. Po večjih nesrečahs pirotehničnimi izdelki tudi v Evropi je bil izveden posebenprojekt EU z nazivom CHAF (Quantification and Control ofthe Hazards Associated with the Transport and Bulk Storageof Fireworks), kjer je od leta 2003 do 2006 posebna skupinaevropskih strokovnjakov za eksplozive ponovno preverilaskupine nevarnosti vseh vrst izdelkov za ognjemete. Bralcuso podatki o tem dosegljivi na spletni strani: www.chaf.info.Navedeno razvrstitev eksplozivov upošteva tudi NATO – naprimer pri načrtovanju varnostnih ukrepov pri gradnji skladiščvojaškega streliva in razstreliv ter hrambe le-teh nabojišču (dokument NATA: NATO/PFP unclassified AASTP-1,Manual of NATO Safety Principles for the Storage of MilitaryAmmunition and Explosives).29

STROKOVNI PRISPEVEKOPISI ZAHTEV STANDARDOVVsi slovenski prevodi standardov imajo dodatno Nacionalniuvod in Nacionalni predgovor, ki posebej poudarja pristojnimslovenskim organom obveznost uporabe teh standardovv upravnih in drugih oblastnih postopkih ter pomeni dodatnoutemeljitev prevoda celotnega dela standardov v slovenski jezik.Pomembno je tudi določilo v uvodu, ki od držav članic zahteva,da vse nacionalne standarde s tega področja, ki so v nasprotjus temi standardi, umaknejo iz uporabe do marca 2011.Nazivi standardov so:SIST EN 15947-1, pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelkikategorije 1, 2 in 3 – 1. del: IzrazjeSIST EN 15947-2, pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelkikategorije 1, 2 in 3 – 2. del: Kategorije in vrste ognjemetnihizdelkovSIST EN 15947-3, pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelkikategorije 1, 2 in 3 – 3. del: Minimalne zahteve za označevanjeSIST EN 15947-5, pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelkikategorije 1, 2 in 3 – 5. del: Zahteve za izdelavo in delovanjeSIST EN 15947-4, pirotehnični izdelki – Ognjemetni izdelkikategorije 1, 2 in 3 – 4. del: Preskusne metode, ni preveden vslovenski jezik, saj ni potrebe, ker ga lahko uporabljajo samonotificirani laboratoriji držav članic. Teh je trenutno 13. Slovenijatakega laboratorija nima.SIST EN 15947-1 določa enotno izrazje, ki zajema 40 opredelitevpojmov s področja izdelkov za ognjemete. Med drugimdoloča pojme za pirotehnično zmes, črni smodnik, raznevžigalne naprave, ohišje izdelka, pirotehnično enoto, pogonskopolnitev, razletno polnitev, polnitev za učinek, pozdravnopolnitev, neto količino eksploziva, glavni učinek, prvi glavniučinek itd. Tako je na primer pri opisu dejanskega stanja ugotavljanjaskladnosti izdelka v postopku treba poznati in uporabitito izrazje.SIST EN 15947-2 določa vrste in kategorije ognjemetnih izdelkov,ki lahko sodijo v posamezno kategorijo 1, 2 in 3.Določa, kateri izdelki sploh lahko sodijo v 1. kategorijo inkateri ne ter kakšna sta postopek in kriterij za uvrščanje v 1.kategorijo. Posebej pomembna je preglednica, ki predstavljakratek opis in glavni učinek posamezne vrste izdelkov. Standarddoloča 34 vrst pirotehničnih izdelkov, ki so lahko na trgudržav članic. Tako na primer za talno vrtavko ni dovoljenučinek poka. Inšpektorat RS za notranje zadeve je po izvedbiupravnega in zaključku sodnega postopka dosegel prepovedtreh vrst »talnih vrtavk«, ki so bile na trgu in so imele učinekpoka.Navedeni standard sedaj obravnava 34 vrst ognjemetnihizdelkov in za vsakega določa tudi glavni učinek. Velja omeniti,da imajo od vseh vrst izdelkov učinek poka lahko samo petarde,ki pa so lahko samo od kategorije 2 naprej. Te pa so po35. členu Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih takoin tako v Sloveniji prepovedane.SIST EN 15947-3 je standard, ki zavezuje proizvajalca, uvoznikaali distributerja, da spoštuje minimalne zahteve za označevanjeteh izdelkov. Tako predpisuje navedbo naziva vrsteizdelka, obliko črk za označevanje, obliko registrske številke,navedbo neto mase eksploziva (NEM) in – kar je še posebej pomembno– tudi varnostno obvestilo. To varnostno obvestilomora vsebovati podatek, ali se lahko izdelek uporablja na prostemoziroma tudi v zaprtih prostorih in kakšna je varnostnarazdalja. Za določene izdelke, na primer baterije, in kombinacijepa tudi posebno navodilo za varno postavitev.30VArNOSTZ dovoljenjem SIST jih zato navajam dobesedno.V preglednici 1 so na strani 9 SIST EN 15947-3 za posameznevrste baterij (z enim vžigalom) kategorije 2 naslednja navodilaza postavitev:»Postavite baterijo na ravna tla!« ali »Vstavite baterijo pokonciv mehko zemljo ali drug negorljiv material, npr. pesek!«ali »Pritrdite baterijo čvrsto in pokončno na trdno mesto!« in še»Zagotovite, da ima vrh baterije prosto pot!«Ta navodila morajo imeti navedeni izdelki, ki so dani na trgv Sloveniji, sicer so neskladni.Tudi drugi določeni ognjemetni izdelki morajo imeti navodilaza postavitev v skladu s tem standardom, da so varni zauporabo. Ta so navedena v isti preglednici na straneh od 9 do25.Določene vrste izdelkov, na primer ognjene sodčke, je trebapred uporabo še celo zakopati, in to do dve tretjini dolžinev mehka tla. Opozoriti je treba, da izdelki, ki niso predpisanooznačeni z varnostnimi navodili, ne smejo biti na trgu (v prometupo terminologiji Zakona o eksplozivih in pirotehničnihizdelkih).SIST EN 15947-5 je najzahtevnejši standard, saj zajema vsetehnične in varnostne opise lastnosti, ki jih morajo imeti izdelkiza ognjemete, da so lahko dani na trg držav članic. Določatudi sistem razvrstitve odstopanj od posameznih lastnostimed kritične, večje in manjše. Kritično neskladen izdelek morabiti umaknjen s trga oziroma nanj sploh ne sme biti dan, saj jenevaren za zdravje, premoženje in lahko celo za življenje ljudi.Kritično neskladen je na primer izdelek za ognjemete, kateregačas vžiga je krajši od določenega v standardu, ki učinkujepod predpisano višino leta, po vžigu eksplodira, njegoviostanki priletijo še goreči na tla ali nima ohišja, izdelanega izpredpisanega materiala.Za ohišje izdelka za ognjemete je najpogosteje določenmaterial lepenka. Material ne sme biti kovinski ali steklen. Tudine sme biti iz polimernih materialov (plastike), ki imajo pretežendelež kristalne faze ali pa imajo pri pogojih uporabe izdelkaamorfno fazo v steklastem stanju. Tako se ohišje iz takegamateriala pri delovanju izdelka razleti na nevarne ostre delce.Zato na primer ohišje ne sme biti iz polivinilklorida (PVC-ja),pleksistekla ali kristalinega polietilena (HDPE). Lahko pa je izdelanoiz polietilena nizke gostote (LDPE), ki je najpogostejšipolimer, uporabljen za izdelavo napačno imenovanih »PVC--vrečk«.Ob ugotovitvi samo ene od kritičnih neskladnosti na ravnisprejete kakovosti (AQL = 0,65 %) standardi nedvoumno zahtevajozavrnitev celotne izdelane serije izdelkov. Torej kupciPOZOR pred razprodajami izdelkov za ognjemete, saj se izdel-letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTki iz kritično neskladnih serij lahko znajdejo na našem trgu samov prodaji na črno.Določene so snovi, ki so prepovedane v pirotehničnih zmesehizdelkov za ognjemete. To so:— arzen ali arzenove spojine,— zmesi, ki vsebujejo več kot 80 % kloratov,— zmesi kloratov s kovinami, rdečim fosforjem, kalijevim cianoferatom(II), žveplom ali sulfidi,— svinec ali svinčeve spojine,— spojine živega srebra,— beli fosfor,— kalijev klorat z masnim deležem bromatov nad 0,15 %,— žveplo kislosti, izražene v žveplovi (VI) kislini, večje kot0,002 %,— cirkonij z delci, manjšimi od 40 µm.Tako niso dovoljene bliskovne zmesi iz kalijevega klorata(KClO3) in aluminija v prahu, dovoljene pa so zmesi iz kalijevegaperklorata (KClO4) in aluminija v prahu.Posebej je treba poudariti, da izdelki ne smejo vsebovativojaških ali gospodarskih razstreliv, razen črnega smodnika inbliskovnih zmesi. Zato tudi ti izdelki ne morejo imeti razstrelilnihpolnitev, ampak samo razletne, kar jih bistveno razlikujeod vojaške pirotehnike, katere namen je lahko tudi ubijanje inuničevanje na bojišču.Torej ognjemetnih izdelkov, ki vsebujejo zgoraj navedenesnovi, ni dovoljeno dati na trg EU. Po Zakonu o eksplozivih inSTROKOVNI PRISPEVEKpirotehničnih izdelkih imajo pooblastilo za preverjanje skladnostiizdelkov za ognjemete in izvrševanje kazenskih določbzakona Inšpektorat RS za notranje zadeve, Tržni inšpektorat RSin Policija.ZAKLJUČEKEvropski standardi SIST EN 15947 za izdelke za ognjemetetudi nam prinašajo stanje znanja in tehnike, ki je danes ževzpostavljeno v večini članic EU. Navedeno že dovolj dobropoznajo najpomembnejši dobavitelji in prodajalci izdelkov zaognjemete v Republiki Sloveniji. Predvsem njim se je treba zahvaliti,da se je ta ureditev kljub takrat veljavnemu zakonu oeksplozivih vendarle vzpostavila.Predstavljeno standardno ureditev bomo morali upoštevatioziroma spoštovati tudi posamezniki, saj bomo zato lahkobolj osveščeni kupci in uporabniki teh s standardi skladnih inpredvsem v novoletnem času, ko se po nebu praviloma lahkopodijo čarobne luči, res enkratnih izdelkov.Menim, da ta predstavitev bralcu omogoča kritičnejšo primerjavoteh vsebin z obravnavo pirotehnike pri drugih avtorjihali na medmrežju.Izključna zahvala gre reviji Varnost, ki je omogočila objavotega članka.Tako je cilj pisca tega članka več kot dosežen.Foto: Arhiv policijeletnik LX/št. 4/201231

STROKOVNI PRISPEVEKVArNOSTBODIZVEZDA '12NE MEČI PETARD !WWW.POLICIJA.SIIzdajatelji: Ministrstvo za notranje zadeve RS - Policija, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RSPriprava: Generalna policijska upravaOblikovanje: Ministrstvo za notranje zadeve - Služba za upravno poslovanje in grafikoTisk: DZS, d. d.Ljubljana, 201232letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTSTROKOVNI PRISPEVEKPoškodbe s pirotehničnimi sredstviAs. mag. Simon Herman, dr. med.,UKC Ljubljana, in soavtorjiVsakoletne poškodbe s pirotehničnimi sredstvi so stalnica dežurnih ekip okoli novega leta. V učbenikih prve pomoči inurgentne medicine so eksplozijske poškodbe navadno obdelane na kratko, snov pa povzeta iz učbenikov vojne medicine.Oskrba je zato osredotočena predvsem na poškodbe, ki jih povzročijo močnejše eksplozije.V našem sestavku smo se osredotočili na poškodbe, ki jihpovzročijo pirotehnična sredstva v prosti prodaji, saj se v prednovoletnemčasu večinoma srečujemo z njimi. Danes v pogovoruljudje izraz »pirotehnika« uporabljajo kot sinonim za pirotehničneizdelke z učinkom poka, dima in svetlobe v raznihbarvah. Beseda pirotehnika izhaja iz grške besede »pyros«,ki pomeni ogenj, kar bi pogovorno pomenilo tehnika ognja.Pirotehnika je tako zbirni pojem za pirotehnične snovi, pirotehničneizdelke, pogosto pa ga uporabljajo tudi za izvajanjepirotehničnih efektov.PIROTEHNIČNE SNOVI, IZDELKIPirotehnični izdelki so polnjeni s pirotehničnimi snovmi in teob zgorevanju zagotavljajo želeni učinek. Razvrščamo jih medeksplozivne snovi, saj so učinki zgorevanja eksplozivni. Svetlobniučinki so v raznih barvah (bela, zlata, rdeča, zelena, modra,vijoličasta), različne intenzitete, poki (detonacije) so različne intenzivnostiin pogojeni s hitrostjo zgorevanja, dimni učinki soraznobarvni. Vse te učinke spremljajo visoke temperature.Količina pirotehnične zmesi (eksplozivne snovi) v pirotehničnemizdelku je merilo za kategorizacijo v različne razrede ins tem dosegljivost uporabniku. Trenutno je v veljavi naslednjakategorizacija:— I. razred – pirotehnične igrače— II. razred – mali ognjemeti— III. razred – ognjemeti— IV. razred – profesionalni pirotehnični izdelkiPoleg teh razredov imamo še dva razreda »tehnične pirotehnike«.Gre za uporabne pirotehnične izdelke za pomočpri delu in življenju (signalni pirotehnični izdelki, pirotehničniizdelki za obdelavo kovin …). Trenutno še velja pravilo, daso pirotehnični izdelki razreda I in II ter oba razreda tehničnihpirotehničnih izdelkov v prosti prodaji namenjeni individualnimuporabnikom, pirotehnični izdelki razreda III in IV pa sonamenjeni za profesionalno izvedbo ognjemetov. V pripravije sprememba zakonodaje, po kateri bodo pirotehnični izdelkirazredov I, II, in III v prosti prodaji, le izdelki razreda IV bodonamenjeni za profesionalno izvedbo ognjemetov. Kot vidimo,je del pirotehničnih izdelkov v prosti prodaji in dostopen širokemukrogu uporabnikov ne glede na dejstvo, da so polnjeniz eksplozivnimi snovmi. To je možno zaradi majhne količinepirotehnično-eksplozivne snovi, zaradi uporabljenih surovin zaizdelavo izdelka (poleg pirotehnične snovi imamo običajno leovojnino iz papirja, pirotehnično prižigalo in majhno razstrelilnopolnitev iz črnega smodnika) in določenega načina uporabe.Vsak poseg v enega od teh treh elementov lahko lastnostiin s tem varnost uporabe spremeni do te mere, da pride do nesreče,ki je ravno zaradi sprememb bistveno hujša, kot bi bilapri namenski uporabi.letnik LX/št. 4/2012Pirotehnični izdelki so sestavljeni iz:— zunanjega ovoja,— pirotehnične zmesi,— razstrelilne polnitve,— prižigala za aktiviranje,— raznih dodatkov, kot so pogonski motor, stabilizator leta,zakasnilci in drugi.Prižigala omogočajo uporabo pirotehničnih izdelkov. Poškodbeali navlažitev prižigal so pogosto vzrok nesreč, saj uporabnikskuša vsak izdelek prižgati večkrat. Ker se po vsakemposkusu prižigalo skrajša, se pogosto zgodi, da uporabnik sprižiganjem aktivira bistveno krajše prižigalo, ki takoj aktivirarazstrelilno polnitev in zato izdelek učinkuje že v rokah ali pa vneposredni bližini telesa uporabnika.Razstrelilna polnitev v pirotehničnem izdelku ima nalogo,da razstreli ovojnino in vžge pirotehnično zmes v njej. Pravilomase zato uporablja črn smodnik in princip pospeševanjahitrosti njegovega zgorevanja v zaprtem prostoru (prehod izdeflagracije v eksplozijo). V petardah je razstrelilna polnitevsamostojna polnitev in intenzivnost poka je bolj kot od količineodvisna od vrste uporabljene zmesi (črn smodnik, kloratneali perkloratne zmesi s finim kovinskim prahom). Količinarazstrelilne polnitve je v večini petard majhna, srečamo patudi petarde (na primer »Kobra«), katerih učinek predstavljaneposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi (detonacijate petarde neposredno ob glavi človeka bi skoraj zanesljivopovzročila smrtne poškodbe).Slika 1: Rakete (1 – zunanji ovoj; 2 – raketni motor; 3 – prižigalo;4 – balistična kapa)33

STROKOVNI PRISPEVEKZunanji ovoj je praviloma iz papirja, pa tudi iz PVC, njegovanaloga je, da združuje vse elemente v celoto, jih ščiti pred zunanjimivplivi in zagotavlja namenski učinek.Kakor nam že samo ime pove, so pirotehnične zmesi fizičnezmesi iz naslednjih sestavin:— oksidantov (klorati, perklorati, nitrati, sulfati in drugi),— goriva (neorganska in organska goriva, kot so kovine, žveploin njegove spojine, fosfor, ogljik, ogljikovi hidrati, ogljikovodiki…) in— drugih dodatkov, kot so veziva, stabilizatorji, flegmatizatorji…Kljub želji, da se v pirotehničnih zmeseh ne uporablja snovi,ki bi bile strupene, se temu ni mogoče ogniti. Pri zgorevanjuse tvorijo plinasti produkti, ki so do neke mere toksični, vendarpa je njihova količina majhna, zato ne predstavljajo neke večjenevarnosti, lahko pa dodatno kontaminirajo poškodovanotkivo.VArNOSTgibanja telesa, ki zadene ob oviro (padec) ali udarec pirotehničnegaizdelka v nekontroliranem letu. To povzroči predvsemtope poškodbe.Pri pirotehničnih izdelkih v prosti prodaji se največkratsrečamo s primarnim in sekundarnim učinkom, saj je količinapirotehnične zmesi ali spojine premajhna, da bi povzročila terciarniučinek.Slika 3: 37-letni moški je izstreljeval rakete. Ena je nepredvidljivo spremenila smerin ga zadela v obraz. Poškodba obsega raztrganino zgornje veke in nosnega krilana desni strani (mehanska poškodba), opeklino dela obraza z ožganimi trepalnicamiin obrvmi (temperaturna poškodba). Zrkla zaradi otekline ni bilo mogočepregledati. Poškodbo je oskrbel oftalmolog. Na sliki vidimo predel opekline (rumenapuščica), sekundarne poškodbe z delci (modre puščice) in raztrganino veke(vijolična puščica). Bela snov ob konici vijolične puščice je krema za zaščito očesa.Slika 2: Učinek pirotehnične zmesiPri eksploziji ali detonaciji se lahko pojavi učinek delcev.Običajno gre za sekundarni učinek, to je učinek delcev medija,v katerem pride do eksplozije ali detonacije (na primer petardav steklenici), saj je pirotehnični izdelek proizveden tako, da obučinku ni primarnih delcev.UČINEK PIROTEHNIČNIH SREDSTEV NA TELOPri zgorevanju pirotehničnih zmesi srečamo naslednjeučinke, ki predstavljajo vir poškodb:— temperaturni učinki,— eksplozijski učinki,— zvočni učinek (je v bistvu del eksplozijskega učinka in galahko spustimo, le pri njem omenimo možnost poškodbzaradi intenzitete zvočnega učinka – zakonska omejitev jedo 85 db),— mehanski učinek (npr. udarec rakete pri nekontroliranemletu),— toksični učinki.Učinke eksplozij na telo delimo na primarne, sekundarnein terciarne. Primarni učinek (v angleški literaturi Primary BlastInjury – PBI) pomeni delovanje udarnega vala eksplozije. Udarnival pomeni hitro spremembo tlaka. Ko zadene telo, povzročirazlika v tlakih eksplozivne poškodbe tkiv. Te se najbolj izrazijona meji med zrakom in tkivom, zato so najprej prizadeti votliorgani: uho, sinusi, pljuča, prebavna cev. Sekundarni učinekeksplozije pomeni delovanje trdnih delcev, ki jih je v gibanjespravila eksplozija. Tipično so to stekleni drobci (na primer zaradieksplozije petarde v steklenici) in drugi delci, ki se znajdejona mestu eksplozije. Terciarni učinek pa je učinek zaradi34Poki petard so manjše detonacije, ki ob nepravilni uporabipovzročijo primarne poškodbe na ušesih (navadno poškodbebobniča) in lokalne sekundarne poškodbe kjerkoli drugjepo telesu. Bobnič je poškodovan, kadar je detonacija v bližiniušesa oz. v višini glave. Navadno se to zgodi, kadar se petardavrže z balkona v množico, redkeje pri metanju v zrak. Polegtega pride do akutne akustične travme in poškodovanci tožijonad šumenjem ali zvonjenjem v ušesih, na prizadeto uho slaboslišijo. Pri poškodbi bobniča je možna krvavitev iz zunanjegasluhovoda. V tem primeru je pri pregledu videti poškodovanbobnič (timpanično membrano) ali hematotimpanon.Nujna medicinska pomoč (NMP): poškodovanca napotimok specialistu ORL. V primeru krvavitve iz zunanjega sluhovodauhelj sterilno pokrijemo.Sekundarne poškodbe eksplozij pirotehničnih izdelkovso največkrat lokalne površinske raztrganine, kombiniranez bolj ali manj izraženimi opeklinami. Najpogosteje nastopijona prstih, ko hrabri »pokovci« tekmujejo, kdo bo petardodržal dlje v roki ali pa je sploh ne bo izpustil. Seveda lahkopride do poškodb tudi drugje po telesu. S temi poškodbamise najpogosteje srečamo, ko do učinka pride pod oblačili, tikob telesu.NMP: lokacija na blazinici(-ah) prsta(-ov) pomeni relativnoenostavno kirurško oskrbo. Zadostujejo ekscizija nekrotičnegatkiva, odstranitev ev. tujkov, obilno izpiranje in situacijskišiv. Seveda je treba preveriti tudi stanje antitetanične zaščite.Preveze rane so v začetku na dva dni. Imobilizacija navadnoni potrebna, prav tako ne antibiotična zaščita, razen če je prišlotudi do poškodbe kosti (distalna falanga).Resnejši problem so eksplozijske poškodbe v predelusrednjega ali osnovnega členka oz. dlani. V takšnih primerihso lahko poškodovane tudi tetive, žile in živci. Ob takšni po-letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTškodbi svetujemo sterilno pokritje raztrganine, imobilizacijoin takojšno napotitev v travmatološko ali kirurško ambulanto.Oskrba eksplozijskih poškodb drugje po telesu je odvisnaod lokacije in obsega. Površinske in manjše se lahko oskrbijov splošni ambulanti. Oskrba je enaka kot v primeru poškodbeblazinice prsta. Globlje ali obsežnejše poškodbe pa se sterilnopokrije in napoti v travmatološko ali kirurško ambulanto.Ob izolirani poškodbi očesa in/ali periokularnega predelapoškodovano območje sterilno pokrijemo in poškodovancanapotimo k oftalmologu.STROKOVNI PRISPEVEKpreko obvezilnega materiala. V primeru krvavitev te ustavimos kompresijskim povojem.PREGLED POŠKODB S PIROTEHNIČNIMI SREDSTVIV zadnjem letu je bilo v Urgentnem kirurškem bloku Kliničnegacentra v Ljubljani zaradi poškodb s pirotehničnimisredstvi v prednovoletnem in novoletnem času sprejetih inoskrbljenih skupno 12 poškodovancev. Prve primere smo zasledili21. novembra 2011 in zadnje 21. januarja 2012. Vsi so bilimoškega spola, pa tudi v prejšnjih letih so močno prevladovalimoški. Velika večina poškodovancev je bila otrok in mladostnikov(58 %) – glej Graf 1.Slika 4: 47-letni moški je držal v stisnjeni dlani petardo ob tem, ko je prižigal drugo, ki jo je držal s palcem in kazalcem. Plamen je vžgal petardo v dlani, ne da bi on tovedel. Poškodba obsega amputacijo IV. prsta v višini sklepa PIP, končnega členka V. prsta in večkrako raztrganino na ulnarni strani dlani, globoke strukture niso bilepoškodovane.Pri detonacijah pod obleko se oblačila lahko vnamejo in vtakšnih primerih so opekline še obsežnejše. Hudo kombinacijopoškodb mehkih tkiv (rane + opekline + mrtvine + kontaminacija)povzroči zgorevanje pirotehničnih zmesi za svetlobneučinke in plinski produkti pogonske polnitve. Poleg raztrganinin globokih opeklin imamo namreč tudi obilno kontaminacijoz zgorelimi produkti (saje in drugi trdni delci).NMP: manjše površinske opekline se oskrbijo kot vse druge.Epidermalne takoj hladimo, potem pa očistimo. Pri dermalnihopeklinah se dodatno naredi še toaleta in poškodovancanapoti naprej. Če so opekline kombinirane z raztrganinami, jepoškodovanca najbolje takoj napotiti v kirurško ambulanto,saj sta potrebni nekrektomija in dekontaminacija ran. Poškodovanipredel sterilno pokrijemo, imobiliziramo in hladimoletnik LX/št. 4/201210 (84 %) poškodovancev smo oskrbeli ambulantno, 2(16 %) poškodovanca sta potrebovala bolnišnično zdravljenje.Če pogledamo dolgoletno statistiko (poškodbe smo zastatistično obdelavo ločili v dve skupini glede na prevladujočimehanizem nastanka), so rezultati naslednji: opeklin 53 %(prevladovalo je delovanje visoke temperature), 47 % eksplozijskihran (prevladujoč učinek udarnega vala). V skupini ranvelja posebej omeniti amputacije enega ali več prstov roke,poškodbe globokih struktur roke, zlome kosti roke, raztrganinein opekline obraza z dvema hudima poškodbama oči.Štirikrat smo ugotovili težave s sluhom, ki pa jih je gotovoveč, saj se poškodovanci pri izolirani akutni akustični travmizatečejo po pomoč neposredno k specialistu ORL.35

STROKOVNI PRISPEVEKGraf 1: Starostna porazdelitev poškodovancevStarostna porazdelitev poškodovancev 2011-2012VArNOSTki ni v skladu z navodili, prizadeneneposredne uporabnike. Večinomaso to posamezniki, ki se slabozavedajo nevarnosti, in tisti, ki sopri uporabi nepazljivi ali predrzni.Tako se jih je poškodovalo kar 85%. Tipične poškodbe nastanejo,ko v roki raznese petardo, ker jooseba prepozno spusti iz rok, alipri prižiganju že uporabljenihizdelkov, ki še niso eksplodirali.25 % ljudi je bilo poškodovanihzaradi uporabe eksplozivov nakrajih, kjer je veliko ljudi. Vzrok sopetarde, ki letijo z balkonov in jihraznese v bližini poškodovanca;petarde, ki so odvržene v gneči;rakete, ki so izstreljene na neustrezennačin ali na neustreznemkraju. Poškodbe povzročijo tudiizstreljeni in padajoči predmeti, kiso že zgoreli.Najbolj izpostavljeni deli telesa za poškodbe s pirotehničnimiizdelki so roke in deloma glava (Graf 2).V grafu 3 pa prikazujemo statistiko poškodb s pirotehničnimisredstvi, oskrbljenimi na KO za travmatologijo!Graf 2: Porazdelitev poškodb po telesnih regijahDo poškodb prihaja bodisi zaradi neustrezne uporabebodisi zaradi uporabe na neprimernem prostoru. Uporaba,Št. poškodovancevZAKLJUČEKNaši podatki potrjujejo to, na kar opozarjamo vedno znova,in sicer da je posebej nevarna domača izdelava eksplozivov(4 primeri – 9,1 %) ter predelava kupljenih izdelkov (1primer – 2,3 %). Tovrstne nesreče povzročijo najhujše poškodbe.V naših primerih so bile to opekline različnih stopenj,ki so zajemale vsaj 9 % telesne površine, in obsežne rane zdefektom mehkih tkiv ter poškodbami globokih struktur, amputacijeprstov in celo rok.Statistika mogoče kaže na dejstvo, da nesreče s pirotehničnimiizdelki ne predstavljajo resnega družbenega problema,če pa upoštevamo, da so poškodovani predvsem zelomladi ljudje, ki trpijo te posledice celo življenje, ta problemdobi drugo dimenzijo. Človek, ki še ni začel ustvarjati, je grobozaustavljen v svojem razvoju, in to predstavlja svojevrstnotragedijo. Predvidena prosta prodaja pirotehničnih izdelkovrazreda III bo pomenila močnejša eksplozivna telesa v rokahuporabnikov! Ravno zato se – podobnokot v prometu – splača potruditiin s preventivo ter drugimiukrepi kar se da zmanjšati številopoškodovanih.Besedilo: as. mag. Simon Hermandr. med., Klinični oddelek zatravmatologijo, UKC Ljubljana, LadislavKovačič, dr. med., Klinični oddelek zatravmatologijo, UKC Ljubljana,in Franc Klemenčič,specialist protibombne zaščiteFoto: Franc Klemenčič in Simon HermanGraf 3: Pogostost poškodb s pirotehniko po letih36letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEUSPOSABLJANJE POLICISTOV ZA DELO VOPERATIVNO-KOMUNIKACIJSKIH CENTRIHV septembru je bilo v Policijski akademiji v Tacnu usposabljanje po programu Usposabljanje policistov za delo v OKC.Izobraževanje, ki je potekalo med 25. in 26. septembrom, je bilo namenjeno zaposlenim v OKC na vseh policijskih upravahv Sloveniji. Cilj usposabljanja je bil obnovitev oziroma nadgraditev že pridobljenih znanj, predvsem pa seznanitevz novostmi, nujno potrebnimi za nemoteno izvajanje del in nalog v OKC.LOKACIJA KLICEV, SPREJETIHNA INTERVENTNO ŠTEVILKOPOLICIJE 113Tomislav Iskra in Vitomir Wolfsta predstavila možnosti OKC PU pripridobivanju lokacije klicev, sprejetihna interventno številko policije113 iz stacionarnega in mobilnegaomrežja. Preko številke kličočegalahko namreč OKC PU »vidi« njegovolokacijo (GIS-policije). Prav takose lahko lokacija prikaže tudi ob »kliku«v DDOKC. Do lokacije mobilnihbaznih postaj se lahko pride prekointernetnega iskalnika. Vanj se enostavnovtipkajo mobilna bazna postajaali »oznake« mobilne postajekot npr. N15, E14. Vse te navedbeso bile tudi praktično predstavljene.Pravna podlaga je v 72. členu Zakonao elektronskih komunikacijah (vnadaljevanju: Zekom). Operaterjijavnih telefonskih omrežij morajonamreč ob vsakem klicu na številko112 in številko policije 113 organu,ki ga obravnava, takoj in brezplačnoposredovati informacije o številki.Za številko policije 113 mora podatkeo lokaciji kličočega posredovatina zahtevo takoj in brezplačno.LOKACIJA GSM PO 104. A ČLENUZAKONA O ELEKTRONSKIHKOMUNIKACIJAHMarjan Vukšič je spregovoril oukrepih, ki jih je na podlagi Pravilnikao načinu izvajanja 104. a členazakona treba izvesti pred zaprosilomza lokacijo v primeru pogrešanjaotrok oziroma oseb, katerihživljenje je ogroženo, vendar nekot posledico kaznivega dejanja.Prav tako je predstavil postopekzaprosila, povratne informacije inzaključek iskanja. 104. a člen Zekomje pravna podlaga za posredovanjeprometnih in lokacijskih podatkov vprimerih varovanja življenja in telesa.Pravilnik kot podzakonski pravniakt pa med drugim natančnejedoloča, kdaj lahko policija zahtevapodatke o zadnji lokaciji opreme zamobilno komuniciranje, ki jo uporabljapogrešana oseba, in kdo splohletnik LX/št. 4/201237

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOSTso pogrešane osebe (element življenjskeogroženosti). V primeru pogrešanjaotroka (otrok – do 18. leta) ali osebe, kiji je odvzeta ali omejena opravilna sposobnost,policija podatke zahteva napodlagi prijave o pogrešanju, čepravniso izkazani elementi življenjske ogroženosti.Policijska enota, ki obravnavapogrešanje osebe, mora zbrati vsa obvestilain dokaze, ki utegnejo koristiti priiskanju osebe. Ugotoviti mora, ali imapogrešana oseba pri sebi opremo zamobilno komuniciranje, in operaterja,katerega uporabnik je pogrešana oseba.Če z drugimi ukrepi ni mogoče najtipogrešane osebe, ki se ne odziva natelefonske klice, ali je iz razgovora z njomogoče sklepati, da se je izgubila oziromaje v takšnem psihofizičnem stanju,da nujno potrebuje pomoč, šele lahkopolicija od operaterja zahteva podateko zadnji lokaciji opreme za mobilno komunikacijo.Policijska enota mora OKCPU seznaniti s podatki, določenimi vpravilniku, OKC PU pa mora nato preučitizbrana obvestila in navedbe policijskeenote. Izpolnjeni pogoji za pridobitevpodatkov o zadnji lokaciji opreme zamobilno komunikacijo morajo biti obrazloženiv zapisu DDOKC PU. OKC UPSGPU preveri pravno podlago, pogojeza izvedbo pooblastila, utemeljenost insmotrnost zaprosila ter ponovno poskusivzpostaviti telefonski stik s pogrešanoosebo oziroma pošlje SMS-sporočilo namobilni telefon pogrešane osebe. Šelenato OKC UPS GPU pošlje operaterjupisno zahtevo za posredovanje podatkov,ki so potrebni za ugotovitev zadnjelokacije opreme za mobilno komunikacijo.Policijska enota je dolžna OKC UPSGPU pisno seznaniti o najdbi pogrešaneosebe v vseh primerih, kjer je bilo uporabljenopooblastilo iz 104. a člena Zekom.OKC UPS GPU je dolžan osebo, ki je bilanajdena živa in za katero je zahteval terpridobil podatke o zadnji lokaciji opremeza mobilno komunikacijo, najkasneje30 dni po zaključku iskanja pisnoobvestiti o razlogih za uporabo tega pooblastila.ČEZMEJNO ZASLEDOVANJEMarjan Vukšič je predstavil vlogoOKC pri čezmejnem zasledovanju inpravno podlago za to področje dela. Vskladu z 41. členom Schengenske konvencijesmejo uradne osebe, ki na ozemljusvoje države zasledujejo določenoosebo, zasledovanje nadaljevati nadržavnem ozemlju tiste pogodbenice,na katero meji njihova država. Izvajanjetakega ukrepa, za katerega ni treba pridobitipredhodnega soglasja, pa moravedno potekati ob izpolnjevanju strogihpredpogojev in upoštevanju natančnihpredpisov. Nekateri izmed omenjenih38predpogojev in predpisov so splošnegaznačaja, drugi so specifični za določenodržavo in so bili definirani v enostranskihizjavah posameznih držav pogodbenic.Sporazum tako vsaki državi pogodbeniciprepušča na izbiro dve opciji, in sicerprvo v zvezi z definiranjem vrste kaznivegadejanja, na podlagi katerega se lahkoizvaja ukrep čezmejnega zasledovanja,in drugo v zvezi z možnostjo omejitvepooblastil tistih uradnih oseb, ki izvajajočezmejno zasledovanje (pridržanje dovoljenoali ne, prostorska omejitev, časovnaomejitev). Predstavljeni so bili tudipredpogoji v zvezi s kaznivimi dejanji,predpogoji v zvezi z nujnostjo, omejitevpravice čezmejnega sodelovanja, dolžnostimed izvajanjem ukrepa čezmejnegasodelovanja in po njem ter drugo.UPORABA SREDSTEV ZAPRISILNO USTAVLJANJE VOZIL SPOUDARKOM NA STINGERJUMarjan Vukšič se je dotaknil tudi zakonskepodlage za prisilno ustavljanjevozil ter vlogo in postopke OKC v primerupredloga policijske patrulje za uporabostingerja. Sredstva za prisilno ustavljanjese smejo uporabiti ob pogojih iz51. d člena Zakona o policiji. Ta določa,kdaj sme policist uporabiti sredstva zaprisilno ustavljanje prevoznih sredstev.OKC PU pa je tisti, ki se odloča, ali je uporabaprisilnega sredstva smiselna. Poodločitvi za uporabo sredstev za prisilnoustavljanje prevoznih sredstev moravodja izmene OKC PU nedvoumno odreditiuporabo sredstva za prisilno ustavitevprevoznega sredstva in določiti vrstosredstva. Vodja izmene določa tudi policijskopatruljo ali več policijskih patrulj,ki morajo uporabiti odrejeno sredstvo zaprisilno ustavitev prevoznega sredstva,ter jim določiti kraj oziroma relacijo, kjermora policist prisilno sredstvo uporabiti.Nikakor ne sme pozabiti na določitevpolicijske patrulje, ki bo vodila prijetjevoznika in morebitnih sopotnikov. Ko jevozilo ustavljeno in voznik prijet, moraOKC PU druge policiste takoj in nedvoumnoobvestiti o preklicu odredbe oprisilni ustavitvi ter jih napotiti na opravljanjerednih nalog. Vodja izmene moraletnik LX/št. 4/2012

VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEposkrbeti, da so na kraj prijetja napotenidelavci ustreznih služb, potrebni za nadaljnjepostopke, kot so npr. oglednaskupina za obravnavo morebitne prometnenesreče, kriminalistični tehniki,služba za nujno medicinsko pomoč,gasilci, vlečna služba za odvoz poškodovanihvozil, cestno podjetje za čiščenjevozišča in podobno. Po končanem postopkuje potreben pisni dokument.OBRAVNAVA LETALSKIH NESREČ INNESREČ S PADALIMarjan Vukšič je predstavil povzetekizobraževanja s področja letalskih nesrečna Debelem rtiču s poudarkom nanalogah vodje izmen OKC in obravnavoprimera balonarske nesreče. V zvezi s toproblematiko velja omeniti Uredbo o jadralnemzmajarstvu in jadralnem padalstvu.Prvi problem se pojavi že ob napotitvi,saj ni vnaprej znano, ali je nesrečaposledica kaznivega dejanja, prekrška aligre za dogodek. OKC PU mora nareditizapis v DDOKC in o tem obvestiti SUP,SKP in OKC UPS GPU. Obveščanje RomanaRovanška, vodje službe za preiskovanjeletalskih nesreč in incidentov, pravilomaopravi OKC UPS GPU. Predvsem naobmočju PU Nova Gorica, Kranj in Celjese ugotavlja, da športna združenja izdrugih držav na teh območjih organizirajoprvenstva, bodisi na društveni bodisina državni ravni. Organizator prireditvese poveže z državljanom RS oziromaklubom iz regionalnega okolja, ki Javnoagencijo za civilno letalstvo RS zaprosiza dovoljenje za izvedbo tekmovanja.Tekmovanje se nato izvede na podlagiizdanega dovoljenja agencije, ne da biorganizator zagotovil minimalne standardeza zagotavljanje varnosti ljudi inpremoženja. Ker organizator ne povzamenobenih ukrepov za zagotavljanjevarnosti udeležencev prireditve, se obnesrečah in poškodbah udeležencevuporablja javna zdravstvena mreža, karpomeni, da je v primeru odhoda dežurnegazdravnika na kraj lahko določenoobmočje dalj časa brez nujne medicinskeoskrbe, prav tako se ob poškodbahpadalcev pogostokrat aktivira GRS, katerečlani so tudi policisti pripadniki PPEGE in helikopter. Policist lahko zasežepadalo le na podlagi suma storitve kaznivegadejanja (določbe ZKP) ali kadarpadala ni mogoče vrniti takoj na krajunesreče lastniku ali njegovim svojcem.ODSTOP OD OGLEDA PROMETNENESREČEMarjan Vukšič je omenil tudi novotočko v DDOKC, to je odstop od ogledaprometne nesreče, in priporočljivo besediloza vnos v DDOKC v takih primerih.V DDOKC pristojni redno spremljajozapise t. i. »odstopa od ogleda prometnenesreče« in ob vsakem odstopu, kivzbuja dvom o primernosti policijskegapostopka, navežejo stik z odgovornoosebo v posamezni policijski enoti, kinadalje preveri zakonitost postopka terpovratno poroča o ugotovljenih dejstvih.Pristojni namreč želijo zagotoviti,da se institut odstopa odogleda prometne nesreče nezlorablja. Preden policist odstopiod ugotavljanja dejstevin zbiranja dokazov, moraugotoviti, ali voznik in voziloizpolnjujeta pogoje za udeležbov cestnem prometu.Npr. če je policist ugotovil, daje vzrok prometne nesrečeneprilagojena hitrost (razvidnoiz zapisa DDOKC), je takorekoč že ugotavljal in zbiraldokaze, potrebne za odločitevo prekršku, ter bi moraluvesti postopek. Prav takovišina materialne škode nimerilo za odstop od ogledaprometne nesreče. Predlagase, da so zapisi v DDOKCvsebinsko približno takšni:»Gre za majhno poškodbo,udeleženca sta se dogovorilao krivdi, izpolnjeni zakonskipogoji – odstop od ogledaprometne nesreče.« V šifrantukrepov policije naj se dodaše ukrep: 38 Odstop od ogledaprometne nesreče.SPOROČANJE SLABE NOVICEViktor Zupančič je predstavil vsebinoseminarja za operativne delavce policijez naslovom »Sporočanje slabe novice«.Večina policistov se strinja, da gre za enonajtežjih in najbolj stresnih nalog policista,ko mora svojcem sporočiti, da je njihovnajbližji mrtev ali hudo telesno poškodovan.Govorilo se je o tem, kaj slabanovica sploh je in kakšne vrste slabih novicpolicisti sporočajo svojcem. Poudarjenaje bila pomembnost referenčnegaokvirja, zaznavnih položajev in osebnenaravnanosti policistov. Poleg 24-urnepsihosocialne pomoči policistom so bilepredstavljene tudi faze sporočanja slabenovice in vloga OKC pri tem. Policisti, kigredo svojcu sporočiti slabo novico, semorajo temeljito osebno pripraviti in se»oborožiti« s podatki o dogodku, žrtvi insvojcih. Podatke si lahko priskrbijo samiali pa jim jih priskrbita dežurni policist vmatični enoti ali policist OKC. Od te prvefaze je zagotovo zelo odvisen nadaljnjipotek sporočanja. Bolj so policisti pripravljeni,bolj samozavestno bodo nastopiliin postopek speljali od začetka do konca,ne da bi sebi ali svojcu povzročali nepotrebendodaten stres. OKC lahko policistomna kraj sporočanja slabe novice– po potrebi – napoti morebitno dodatnopomoč drugih policistov, reševalnovozilo, delavce centra za socialno deloin podobno. Zavedati se je treba dejstva,da policisti nikoli vnaprej ne bodo vedeli,koliko časa bo trajal takšen postopek. Neglede na to se ne smejo časovno omejevatiniti jih ne sme časovno omejevatikdorkoli drug. Pri sporočanju slabe novicese svetuje, da policisti začetek postopkasporočijo dežurnemu policistu vmatični enoti ali OKC in se nato ponovnojavijo ob koncu postopka.KOMUNIKACIJA NA DELOVNEMMESTU OKCAndreja Razpet je poudarila, da se zadelo v OKC pričakuje profesionalen odnosdo vsakogar, s komer imajo policistiOKC kakršenkoli stik. Osebne težave incinizem je treba reševati pred službo inpo njej, med službo pa imajo občani, kipokličejo na interventno številko policije113, in sodelavci pravico do korektnega,strokovnega in metapatičnega odnosa –skratka profesionalnega odnosa.Usposabljanja se je udeležilo 42 policistovin policijskih inšpektorjev. Na OKCUPS GPU bomo, tako kot do sedaj, še naprejskrbeli za redno usposabljanje policistovOKC ter za njihovo strokovnost inprofesionalnost.Besedilo: Viktor Zupančič, Marjan Vukšič inAndreja Razpet, vsi OKC UPS GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 4/201239

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOSTPRIPADNIKI GORSKE ENOTE OPRAVLJALI PRAKTIČNI DEL USPOSABLJANJA ZA DELO VSISTEMU ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI Z UPORABO ZRAKOPLOVOVAprila in maja, nazadnje pa oktobra 2012so pripadniki Gorske enote Posebne policijskeenote opravljali praktični del usposabljanjaza delo v sistemu zaščite, reševanjain pomoči z uporabo zrakoplovov(modul C). Njihovo znanje preverja RobertKralj, sicer vodja Gorske enote in pomočnikvodje Letalske policijske enote, ki je hkratipooblaščen inštruktor in član izpitne komisijeUprave RS za zaščito in reševanje. Greza program, ki je poenoten za vse službe,ki delujejo v tem sistemu, torej enak zazdravnike, gorske reševalce letalce in policisteletalce. To pomeni, da so v tem deluv določeni akciji vsi med sabo zamenljivi,postopki pa so poenoteni.Vsi ti policisti so gorniki, pripadniki prvegaoddelka (tj. policisti s policijskih uprav Kranj,Ljubljana in Nova Gorica) pa so še alpinisti aligorski reševalci. Vsako leto morajo obnavljativse vaje in jih uspešno opraviti, in to teoretičnoin praktično. Med drugim se vsi usposabljajos pomočjo helikopterja. Ta je vključenpo enkrat v poletnem in zimskem policijskemusposabljanju ter v tem programu, in sicer zeno izvedbo za pripadnike drugega oddelka(tj. policiste s policijskih uprav Celje in Maribor)ter petimi izvedbami za pripadnike prvegaoddelka.Letos je bil poudarek tega usposabljanjana spuščanju po vrvi. To se po sistemu zaščitein reševanja trenira vsakih nekaj let, saj v temsistemu ni primaren način zapuščanja helikopterja,ampak je zamenjava za zapustitevhelikopterja ob morebitni odpovedi elektromotornegavitla. Hkrati spuščanje po vrvi vpoliciji trenirajo vsako leto, ker je to združenoz našo policijsko taktiko. Policisti so bili seznanjenitudi z vsemi novostmi s področja letalskegareševanja, npr. z drugačno izdelavo vrvneograje, ki pripomore k še večji varnosti innovim zavornim elementom za spust po vrvi.Besedilo in foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU40letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJENA LETNEM PREIZKUSU USPOSOBLJENOSTI POLICISTOV IZ PRAKTIČNEGA POSTOPKA,SAMOOBRAMBE - PRIKAZ TEHNIK -, STRELJANJA IN MNOGOBOJA 137 POLICISTOV8. novembra je v Policijski akademiji in Vadbenem centruGotenica potekal letni preizkus usposobljenosti policistov.Te strokovne policijske discipline so se že v preteklih letihizvajale v sklopu policijskih iger kot letni preizkus usposobljenostipolicistov. Letos policijskih iger zaradi varčevalnih ukrepovni bilo, na zadovoljstvo vseh udeležencev pa je bil izvedenletni preizkus usposobljenosti, ki se ga je udeležilo 137 policistov,med njimi 106 moških in 31 žensk.Po področjih so bili za izvedbo preizkusa zadolženi IgorStošič iz Vadbenega centra Gotenica za policijski mnogoboj,Vladimir Ilič iz Sektorja za policijska pooblastila in preventivoza samoobrambo – prikaz tehnik – in praktični postopek, terLjubo Tomažič iz Specialne enote za policijsko situacijsko-taktičnostreljanje.Vsi rezultati so dostopni na intranetu policije v rubriki Menu– Šport v policiji.SAMOOBRAMBA – PRIKAZOVANJE TEHNIK – INPRAKTIČNI POSTOPEK8. novembra je v Policijski akademiji v Tacnu potekal letnipreizkus usposobljenosti policistov iz samoobrambe – prikaztehnik – in praktičnega postopka (ločena preizkusa).Preizkusa iz samoobrambe – prikaza tehnik – se je udeležilo10 tekmovalcev iz 3 policijskih uprav. Udeleženci preizkusaso prikazali transportne prijeme, judo tehnike – mete, obrambopred napadi z grabljenjem, obrambo pred napadi z objemiletnik LX/št. 4/2012Sodniki so ocenili, da je bil v samoobrambi – prikazutehnik – najboljši Denis Kristl iz PU Murska Sobota, 2.je bil Elvis Podlogar iz PU Ljubljana, ki je za zmagovalcemzaostal zgolj za 0,5 točke, 3. mesto pa je pripadloAndreju Husarju iz PU Murska Sobota. V ekipnirazvrstitvi je tako zmagala ekipa PU Murska Sobota,2. mesto je osvojila ekipa PU Ljubljana, na 3. mestopa se je uvrstila ekipa PU Koper. Slednja je imela vsvojih vrstah tudi tekmovalko, ki se je povsem enakovrednokosala s svojimi stanovskimi kolegi.in čvrstimi prijemi okrog vratu, obrambo pred napadi z zamahioz. udarci s pestjo in brcami, obrambo pred napadi z orožjemter borbeno akcijo, pri čemer so trije napadalci izvajalca napadalipo dvakrat.Usposobljenost policistov so ocenjevali sodniki, ki se vpoliciji ukvarjajo s praktičnim postopkom in samoobrambo:Rajko Nemec iz PU Celje, Dejan Kink iz PU Novo mesto, LeonGrager iz PU Maribor, Roman Gobec iz PU Nova Gorica inStanislav Zupan iz PA GPU (začasno v SGDP GPU). Sodniki sostrokovno usposobljenost udeležencev preizkusa ocenjevali zocenami od 0 do 10 točk (s polovičkami), pri dodelitvi ocenepa so upoštevali tehnično pravilnost in učinkovitost tehnike,hitrost, moč in nadzor ter usklajenost in splošni vtis. Sodniki41

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEso ocenili, da je usposobljenost udeležencevletnega preizkusa na zelo visokiravni, saj so nekaterim podelili najvišjemožne ocene.Po preizkusu strokovne usposobljenostiiz samoobrambe – prikaza tehnik– je potekal tudi preizkus strokovneusposobljenosti iz praktičnega postopka.Udeležilo se ga je 35 policistov iz 5policijskih uprav in Uprava uniformiranepolicije GPU (prijavljena je bila tudi ekipaSpecialne enote UPS GPU, vendar sezaradi operativnih razlogov letnega preizkusani mogla udeležiti).Strokovno usposobljenost iz praktičnegapostopka so ocenjevali isti sodniki(sodniki, ki so ocenjevali strokovnousposobljenost iz samoobrambe – prikazatehnik). Preizkus usposobljenosti jepotekal zgolj v ekipni konkurenci, pri čemerso ekipe prikazovale vnaprej določene praktične primere,ki so jih žrebale pred izvedbo tekmovanja. Ekipe so prikazaleugotavljanje identitete, varnostni pregled in intervencijo.V praktičnem postopku je najvišjo usposobljenostpokazala ekipa PU Celje, ki je tesno (z enakim številomtočk, vendar z več višjimi ocenami) premagalaekipo PU Koper, na 3. mesto pa se je uvrstila ekipaUprave uniformirane policije GPU. Na splošno so vseekipe prikazale zelo zanimive praktične postopke, kiso jih sodniki ocenjevali z najvišjimi ocenami.Sodniki so ekipe ocenjevali z ocenami od 0 do 10 točk (spolovičkami), pri čemer je ekipa ocene prejela dvakrat – enkratza zakonitost in strokovnost prikazanega praktičnega postopkater enkrat za hitrost, odločnost in splošni vtis.Velja poudariti, da je bila prikazana usposobljenost udeležencevletnega preizkusa v obeh disciplinah na visoki ravni,zaskrbljujoča pa je slaba udeležba. Udeležba na preizkusu izsamoobrambe – prikaza tehnik – je bila celo najslabša doslej.VArNOSTV praktičnem postopku tri policijske uprave niso imele svojihpredstavnikov, v samoobrambi – prikazu tehnik – pa je bilostanje še slabše, saj svojih predstavnikov ni imelo kar petpolicijskih uprav. Poleg tega se je izmed NOE GPU le Upravauniformirane policije GPU udeležila letnega preizkusa iz praktičnegapostopka.Samoobramba in praktični postopek sta tipični policijskidisciplini, zato je tako slaba udeležba v teh disciplinah skrbvzbujajoča. Gre za veščine in spretnosti, ki jih policisti tako rekočdnevno uporabljajo pri policijskih nalogah in pooblastilih,prav tako pa se za uporabo teh veščin in spretnosti nenehnousposabljajo, zato je neudeležba na letnem preizkusu usposobljenostiiz navedenih disciplin nedopustna.Nedvomno bo v prihodnje treba strokovni usposobljenostipolicistov iz samoobrambe in praktičnega postopka posvečativečjo pozornost. Z ustreznim in pravočasnim pristopom k pripraviudeležencev lahko upamo na večjo udeležbo policistovna letnih preizkusih iz navedenih disciplin, prepričani pa smo,da so enako ali podobno strokovno usposobljeni tudi policistitistih PU in NOE GPU, ki letos niso imele svojih predstavnikov.Besedilo: Vladimir Ilić, Sektor za policijska pooblastilain preventivo SGDP GPUFoto: Mirko Verovšek, PA GPUIZVEDBA POLICIJSKEGASITUACIJSKO-TAKTIČNEGASTRELJANJAVarčevalni ukrepi, finančna kriza,racionalizacija. Besede, ki so postalenaš vsakdan. Z njimi živimo in seubadamo z njihovimi učinki. Vse tone vpliva le na plače, nakup opremein plačilo stroškov, temveč posegatudi na področje usposabljanj. Rednastrokovna usposabljanja pa so temeljza zakonito, strokovno in varno delopolicistov.Najboljši iz vrst policije so lahkosvojo usposobljenost pokazali naposebnem tekmovanju – policijskihigrah. Žal jih zaradi finančnih razlogovletos ni bilo mogoče izpeljati vpolnem obsegu, zato smo pripravili42letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEletni preizkus strokovne usposobljenostipolicistov.Organizirali in izvedli smo ga na dvehlokacijah – v Tacnu in Gotenici. V Goteniciso se policistke in policisti lahko pomeriliv dveh disciplinah: policijskem mnogobojuin policijskem situacijsko-taktičnemstreljanju (PSTS). Pri obeh disciplinah smomorali postaviti skupno stičišče – streliščeMrzli studenec.PSTS je zvrst streljanja, ki je namenjenaizključno policistom in se v policiji izvaja ženekaj časa v večjem ali manjšem obsegu. Vnjem so združeni elementi streljanja, v katerihse policisti urijo med rednimi vajamiv streljanju, varnega ravnanja z orožjem intaktike kot pomembnem delu policijskegadela. PSTS smo na letnem preizkusu izvedlina podlagi programa PSTS, ki ga je 31. 5.2011 na 13. seji sprejel Programski svet PA.PSTS je sestavljen iz strelskih prog, kiprikazujejo realne situacije, v katerih selahko znajdejo policisti med svojim delomali so se že zgodile. Iz tega je razvidno, damorajo biti policisti, ki se spopadajo s situacijo,ki jo narekuje strelska vaja, izurjeni vravnanju s kratkocevnim in dolgocevnimstrelnim orožjem ter dobro strokovnousposobljeni za policijsko delo. Za uspehsta namreč pomembna čas in natančnostzadevanja ciljev, ob vsem tem pa mora policistves čas skrbeti tudi za lastno varnostin varnost drugih. Cilj vseh pa je, da policiststrelsko vajo uspešno dokonča.Strelske proge so postavili sodnikiPSTS, ki so za sojenje na tem tekmovanjuposebej usposobljeni in sodelujejo pri izvedbistreljanja že od začetka: Simona Purkartiz PU Ljubljana, Goran Maršič iz UUP,Vasja Boben iz SENP UUP, Sašo Dautović izPU Koper, Dejan Simić iz UIT, Matjaž Čučekiz SGDP ter Franc Gradišnik in Monica Vilerkot zunanja izvajalca (PVD Sever), v velikopomoč pri delu pa jim je bil tudi pomočnikvodje streljanja Jernej Gosenar iz PA. Sodnikina letnem preizkusu niso sodelovalikot udeleženci preizkusa, saj so sodelovalipri pripravi strelskih prog in bi se jim lahkoočitala prednost pri poznavanju scenarijev.Poleg tega se sodniki nikakor ne bi mogliudeležiti preizkusa pod enakimi pogojikot ostali policisti, saj je celotna izvedbastreljanja temeljila na njihovi zbranosti,učinkovitosti in prostovoljstvu.Vodja streljanja, Ljubo Tomažič iz SEUPS, ki je določil strelske proge glede nazmožnost in konfiguracijo strelišča, jih jesodnikom predstavil le dan prej. Šele takratso jih sodniki v Gotenici lahko postaviliin delali so do trde teme. Poleg tega somorali na dan preizkusa soditi vsakemutekmovalcu posebej, pri čemer so moralibiti pozorni tudi na vse druge elemente, kiso jih policisti izvajali, in na enakost sojenjaV policijskem situacijsko-taktičnemstreljanju se je pomerilo41 policistov in 12 policistk izsedmih policijskih uprav (Celje,Koper, Ljubljana, Maribor, MurskaSobota, Nova Gorica, Novomesto) ter treh notranjih organizacijskihenot (Služba generalnegadirektorja policije, Upravauniformirane policije, Urad zainformatiko in telekomunikacije).Najboljša ekipa je bila ekipaPolicijske uprave Nova Gorica.Posamično je bil med moškiminajboljši Martin Humar iz Policijskeuprave Nova Gorica, medženskami pa Tamara Klenovšekiz Policijske uprave Celje.letnik LX/št. 4/2012ter seveda varnost vseh udeležencev. Pravzato se nismo mogli izogniti izključitvamnekaterih policistov, ki so med strelskovajo cev orožja usmerili izven varne smeri.Tak ukrep je žal neizogibno potreben, sajje varnost pri ravnanju z orožjem vedno naprvem mestu.Letni preizkus v disciplini PSTS je zajemalštiri strelske proge. Na dveh so policistiuporabljali le pištolo, na dveh pa kombinacijouporabe brzostrelke Heckler &Koch MP5 in pištole v osebni zadolžitvi.Med vsako strelsko vajo so veljala pravila,ki jih je določal scenarij vaje, kot sostreljanje izza zaklona in streljanje v tarčepo določenem vrstnem redu, pravilno zavzemanjestrelskih položajev ipd. Izvedbastrelske vaje je trajala od znaka, danegaz merilcem časa, do zadnjega izstreljenegastrela. Poleg hitrosti je moral biti policisttudi natančen, saj so zgrešeni strelipomenili časovni pribitek in zato slabšiskupni čas. Tako so bili na koncu, gledena čas na vseh štirih progah, ki mu je bildodan še morebitni časovni pribitek izpretvorjenih kazni, razglašeni najboljšiposamezniki in ekipe.Letni preizkus strokovne usposobljenostipolicistov 2012 je zaključen. To pa nepomeni, da so končane tudi nadaljnje izvedbepolicijskega situacijsko-taktičnegastreljanja. Delo, ki je bilo vloženo, da se jePSTS razvil, je bilo poplačano z velikim zanimanjempolicistov in njihovo udeležbona tekmovanjih PSTS v letu 2011. Lanskihšestih tekmovanj se je udeležilo kar 282policistov.Pred vsakim tekmovanjem PSTS so bilepriprave na tekmovanje, žal pa smo jihmorali zaradi varčevalnih ukrepov začasnoprekiniti. Ker se zavedamo pomembnostiusposabljanj z orožjem in dodatnih vaj vstreljanju v policiji, pospešeno iščemo noverešitve. Situacije, ko mora policist uporabitiorožje, so zagotovo najbolj stresni dogodki,postopki pa izredno tvegani. Prav zaraditega je nujno, da vztrajamo pri nadgradnjiosnovnih usposabljanj, kar PSTS gotovo je.Vodstvo policije je z organizacijo inizvedbo letnega preizkusa dokazalo, da jez dobro voljo, zavzetostjo in zavedanjempomembnosti takšnih tekmovanj mogočedoseči veliko. Za vrhunski dogodek, vkaterem so se ponovno zbrali policisti izrazličnih koncev Slovenije, se zahvaljujemoglavnemu organizatorju Policijskiakademiji, vodstvu policije za vso podporoin seveda vsem policistom iz policijskihuprav in NOE GPU, brez katerih preizkusane bi bilo.Vsem vodjem enot predlagamo, najse spodbujanje, predvsem pa omogočanjeudeležbe na podobnih dogodkihnadaljuje ali celo povečuje (kar si želijotudi policisti), saj je dobra pripravljenostin usposobljenost policistov ključna zanjihovo zakonito, strokovno, predvsempa varno delo.Besedilo: Matjaž Čuček, SPPP SGDP GPUFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU43

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOST56 TEKMOVALCEV USPEŠNO OPRAVILO PREIZKUS V POLICIJSKEM MNOGOBOJU8. novembra smo izvedli preizkus v policijskem mnogoboju,pri katerem policisti premagujejo določeno razdaljo potravniških in gozdnih poteh ter posamezne ovire, kot so npr.plazenje, preskakovanje lesenih ovir, hoja skozi avtomobilskepnevmatike ipd.Proga je potekala skozi območje strelišča Mrzli studenec,kjer je vsak policist na svoji ognjeni liniji opravil streljanje s pištolokalibra 9 mm v posamezne tarče. Zgrešen strel je predstavljaldodatek časa 45 sekund, zgrešena celotna tarča k. p.;da ni bila zadeta z nobenim strelom, pa je poleg omenjenegačasa predstavljalo še pribitek dodatnega časa 60 sekund.Preizkus zahteva visoko psihofizično pripravljenost inizurjenost policistov. Udeležijo in opravijo ga predvsem policisti,ki so primerno telesno pripravljeni in v dobri telesnikondiciji.Od skupno 59 prijavljenih se ga je udeležilo 57 policistk inpolicistov v 3 moških in 2 ženskih kategorijah, in sicer moškido 30 let, do 40 let in nad 40 let ter ženske do 35 in nad 35 let.Rezultat preizkusa je usmerjen v skupno moško konkurenco,skupno žensko konkurenco, konkurenco posameznikovposamezne starostne kategorije in rezultat ekipe, ki josestavlja seštevek časa najbolje uvrščenega moškega v posa-44V policijskem mnogoboju (brez preprek) se je pomerilo42 policistov in 15 policistk iz sedmih policijskihuprav (Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota,Nova Gorica, Novo mesto) ter petih notranjihorganizacijskih enot (Uprava uniformirane policije,Uprava kriminalistične policije, Specialna enotaUprave za policijske specialnosti, Operativno-komunikacijskicenter Uprave za policijske specialnostiin Policijska akademija). Najboljša ekipa je bila ekipaPolicijske uprave Ljubljana. Posamično pa je bilmed moškimi v skupni uvrstitvi najboljši SeverinoOgrizek iz Policijske uprave Maribor, med ženskami(prav tako v skupni uvrstitvi) pa Polonca Kočnik izPolicijske uprave Ljubljana.mezni starostni kategoriji ter ženske, ne glede na starostnokategorijo (ekipni rezultat = 3 moški + 1 ženska)Letošnja proga je bila v primerjavi s preteklimi leti krajša,in sicer je bila dolga 6,4 km. Na progi je 1 tekmovalec odstopil,56 pa jih je preizkus opravilo uspešno.Podelitev diplom/priznanj posameznikom in ekipam, kiso osvojili prva tri mesta, je bila istega dne ob 11.30, podeljevalpa jih je direktor Policijske akademije Anton Vozelj.Skupno je bilo porabljenih 285 kosov nabojev kalibra 9mm (56 policistov), preizkus je potekal po pravilih potekamnogoboja in predvidenem urniku ter brez posebnosti.Besedilo: Tomas Globočnik, OVŠ PAFoto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 4/2012

VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEUSPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJEOBČINSKIH REDARJEV V POLICIJSKIAKADEMIJINa podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona oobčinskem redarstvu je bil 24. marca 2011 izdanPravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanjain izpopolnjevanja občinskih redarjev. Preduveljavitvijo tega pravilnika so se občinski redarjiusposabljali na podlagi Pravilnika o strokovnemusposabljanju in preizkusu znanja občinskihredarjev iz leta 2007. V Policijski akademiji seza pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacijeusposablja že deveta generacija občinskihredarjev.letnik LX/št. 4/201245

VArNOSTIZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEmorajo spoštovati človekovo osebnostin dostojanstvo.USPOSABLJANJE INIZPOPOLNJEVANJE SE ZAKLJUČIZ USPEŠNIM PREVERJANJEMSTROKOVNIH ZNANJ TERPRIDOBITVIJO NACIONALNEPOKLICNE KVALIFIKACIJEOb koncu usposabljanja in izpopolnjevanjamorajo občinski redarji opravitipreizkus znanja. Preizkus znanjaopravlja kandidat na način in po postopku,ki ga določa Katalog standardovstrokovnih znanj in spretnosti zapoklicno kvalifikacijo občinski redar/občinska redarka. Izvajalec postopkovugotavljanja in potrjevanja nacionalnihpoklicnih kvalifikacij, ki je vpisan v registerizvajalcev pri Državnem izpitnemcentru, kandidatu po končanem postopkupreverjanja in potrjevanja izdacertifikat o nacionalni poklicni kvalifikacijioziroma odločbo o tem, da preverjanjain potrjevanja ni uspešno opravil, insicer v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalnepoklicne kvalifikacije.BOGATE IZKUŠNJE IN NOVAPRIJATELJSTVAletnik LX/št. 4/2012Uspešno opravljen preizkus znanjain spretnosti za opravljanje poklica terzaključna slovesnost pa nista nujno tudizadnja priložnost za srečanje kandidatov.Izkušnje več generacij so pokazale,da kandidati med usposabljanjemvelikokrat postanejo tesno povezana,homogena skupina. Različnost profilovkandidatov, njihovih znanj in izobrazbenestrukture je največji izziv za kohezijoskupine. Velikokrat se je že potrdilo,da se za poklic občinskega redarjaodločajo predvsem posamezniki, ki jimsolidarnost, občutek za sočloveka, inpripravljenost pomagati niso tuji.SODELOVANJE POLICIJE INOBČINSKEGA REDARSTVA JE VINTERESU OBEH ORGANOVIn kako usposabljanje v Policijskiakademiji vidijo občinski redarji? »Zamano je 13 tednov oziroma 450 urusposabljanja na Policijski akademiji.Sestavljeno je bilo iz sedmih predmetovin integriranih vaj. Marsikdo bi mordapomislil, da gre za obliko usposabljanja,ki ga opraviš z »levo roko«, vendarnaj povem, da temu ni tako. Učenjesamoobrambe zahteva človeka, ki jefizično zdrav in v dobri telesni kondiciji.Sedemurni študijski program dnevnozahteva človeka, ki je pripravljen aktivnosodelovati in se učiti sproti. Predavateljiso nas sicer zasuli s kupi zakonskihdoločb, vendar so vsako posebej obrazložilis svojimi bogatimi izkušnjami izprakse. Pri preigravanju vlog in pri igrisimulacijskih postopkov na integriranihvajah sem izkustveno spoznala, skakšnimi težavami se bom soočala prisvojem delu. Niso nas pozabili opozoritina človeško noto – da bom služilaljudem in da bom morala poskrbeti zanjihovo in tudi svojo varnost. Naj zaključimz mislijo, da bi lahko bilo takihusposabljanj pri nas še več, saj polegteoretičnega znanja pridobiš tudi velikouporabnega znanja, predavatelje pastrokovnosti in kakovosti njihovih predavanjlahko ocenimo z najvišjo možnooceno,« je dejala mag. AleksandraŽeleznik, dipl. upr. org., ki službuje naObčini Trzin.Sodelovanje med obema organoma,ki je določeno v 9. členu Zakona oobčinskem redarstvu, govori o tem, dasta oba organa v stalnih medsebojnihstikih glede medsebojnega obveščanjao načrtovanih nalogah in usklajenegasodelovanja na področju varnosti cestnegaprometa in okolja v naseljih, varovanjajavnega premoženja, naravnein kulturne dediščine ter vzdrževanjajavnega reda in miru. Zakon dejanskozapoveduje medsebojno sodelovanjeobeh organov na lokalni ravni in s temkrepi določene oblike uresničevanjaskupnih javnih varnostnih ciljev lokalnegaprebivalstva.Besedilo: dr. Franc Pozderec, PA GPUFoto: PA GPU47

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOSTPREPREČIMO ZLORABE OTROK NA SPLETUPoseben gost oktobrskega dvodnevnega posveta v Ljubljani z naslovom Zloraba otrok na spletu in e-storilci: zmoremoukrepati? je bil Michael Sheath, strokovnjak iz LuciFaithfull Foundation, nevladne organizacije v Veliki Britaniji, ki delujena področju rehabilitacije storilcev spolnih zlorab otrok na internetu. Predstavil je različne nagibe storilcev, ki nainternetu spremljajo in zbirajo ter razpošiljajo gradivo o spolnih zlorabah otrok.Posveta, ki je 4. in 5. oktobra 2012 potekal v Ljubljani in kista ga organizirali Uprava kriminalistične policije ter Center zavarnejši internet Slovenija, Spletno oko, v sodelovanju z Združenjemza informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zborniciSlovenije, se je udeležilo več kot 150 predstavnikov policije,tožilstev, nevladnih organizacij in akademske sfere. Strokovneprispevke so pripravili predstavniki Pravne fakultete Univerzev Ljubljani, Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru,Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, Centra za varnejšiinternet, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,Belega obroča, instituta ISA in ponudnikov internetnih storitev.Iz policije sta bila to Neža Miklič iz Oddelka za mladoletniškokriminaliteto Sektorja za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalističnepolicije in Borut Štok, vodja Oddelka za računalniškopreiskovanje Sektorja kriminalistične policije Policijske upraveMaribor. Moderator posveta je bil Anton Toni Klančnik, mag.,sicer vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto Sektorja zasplošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije. Področjuspolnih zlorab slovenska policija posveča veliko pozornosti.Dejstvo je, da je gradivo s spolnimi zlorabami otrok obstajalože pred internetom. Kaj pa je zaradi njega drugače?Pred leti ste to, da vas otroci spolno zanimajo, morali zadržatizase. Oziroma edini ljudje, s katerimi ste se o tem lahkopogovarjali, so bili zaradi zlorabe otrok obsojeni na zapornokazen. Internet je tem ljudem omogočil, da se srečajo in pogovarjajoo obnašanju, ki ni normalno, a oni dobijo občutek, danjihove ideje sploh niso čudne. Hkrati si delijo gradivo, čepravživijo v različnih državah in na različnih celinah. Ko so ti ljudjeenkrat del skupine, razvijejo zaradi svojega obnašanja praviobčutek moči. Ker delijo to gradivo med seboj, nabor gradivaraste. Ker so številne stvari že videli, se ustvari pritisk najti novogradivo in ustvari se nenehno povpraševanje po njem. Tukajpride do povezave med otroško pornografijo in zlorabo. Zadejanje, ki bi ga nekdo naredil v svoji skupnosti in šel v zapor,v spletni skupnosti postane heroj.Kaj so glavne značilnosti e-storilcev spolnih zlorab otrok?Vsekakor gre pri njih za pomanjkanje sočutja do otrok. Storilceotroci namreč spolno privlačijo in če želijo uživati v gradivu– fotografijah, videoposnetkih, zgodbah, opisih izkušenj,pogovorih v klepetalnicah – o spolnih zlorabah otrok, morajopri sebi zatreti sočustvovanje. Pogostokrat vidimo, da storilci,moški, ki otroke spolno zlorabljajo, poskušajo opravičiti inrazložiti svoje dejanje na načine, ki jih drugi ljudje zelo težkorazumemo. Storilci imajo namreč popačen odnos do žensk,otrok, moških, spolnosti in medsebojnih odnosov ter intimnosti.Spremljanje takšnega gradiva lahko ljudem, ki imajo žepopačen pogled na otroke, to popačenost še poveča. Hkratilahko drugim ljudem zbudi in razvije popačen pogled na otroke.Bojazen je, da se s časom lahko ustvari družba, ki ne bo veččutila, da je spolna zloraba otrok problem.48letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTS katerimi izgovori ali prepričanji e-storilci opravičujejosvoja dejanja?Teh prepričanj je po Tonyju Wardu, raziskovalcu iz Avstralije,pet; gre za prepričanje, da so otroci že spolna bitja inda so sposobni spolnega življenja ter da se lahko svobodnoodločajo za spolni odnos z odraslim. Drugič: odrasli so pomembnejšiod otrok in lahko počnejo, kar hočejo, tudi otrokeuporabijo, ko jih potrebujejo in želijo; sem sodi tudi uživanjeob gledanju gradiva in njegova izmenjava. Tretjič: svet spolnostije svet nasprotij, nevaren in poln konkurence, a otrociso nenevarni in nas ne ogrožajo; sem sodi tudi e-storilčev občutekvarnosti pri izražanju svojih spolnih nagnjenj. Četrtič:spolno obnašanje je nekaj, česar ljudje dejansko ne moremonadzorovati; sem sodijo tudi v otroštvu spolno zlorabljeniodrasli, ki poskušajo razumeti, kar se jim je takrat zgodilo. Petoprepričanje pa trdi, da ob določenih pogojih ni s spolnozlorabo nič narobe in da spolni odnos z otrokom slednjemukoristi.Kako so e-storilci opisali svoje počutje pred brskanjem pospletu in med gledanjem gradiva?Storilci, ki so bili v Veliki Britaniji obsojeni za spremljanjeotroške pornografije, so uporabili naslednje besede: prazen,lačen, apatičen, zdolgočasen, osamljen, hrepeneč, zasvojen,v konfliktu, brezdelen, lenoben, odsoten, prisiljen to narediti.Potem smo jim zastavili vprašanje, kaj so čutili, ko so prižgaliračunalnik in gledali vse to gradivo. Odgovorili so: ritual, ceremonija,vznemirjenje, strah, naval čustev, zadovoljstvo, navdušenje,kot da sem pobegnil, kot da sem se povečal, kot da semotopel, sveti gral.Sveti gral?Govorili so o tem, da ko iščejo to popolno podobo in jenikoli ne najdejo, ker je vedno za naslednjim ovinkom, je, kotda gredo na potovanje. Zato jim je zelo težko izklopiti računalnikin prenehati gledati, ker če prenehajo iskati, jim mordata sveti gral lahko uide. Tukaj gre za zelo močno zasvojenost.letnik LX/št. 4/2012IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEZakaj e-storilci gledajo gradivo o spolnih zlorabah otrok?Veliko moških, s katerimi smo se pogovarjali, je priznalo, dagledajo te podobe zaradi samozadovoljevanja. Drugi, da želijovideti stvari, ki jih še nikoli niso videli ali počeli. Tretji pa govorijo,kako njihovo spolno obnašanja v resničnem svetu nedeluje, da imajo z njim težave in da v njem niso uspešni. Vsi patrdijo, da je posebej otroška pornografija zanesljiva in da jihvzburja. Tukaj so še vračanja v izkušnjo lastne zlorabe, vračanjav čas spolne nemoči, nič oz. premalo spolnih izkušenj ter begali umik.Ali obstaja povezava med e-storilci in storilci spolne zlorabeotrok?Soočamo se s težavo, da je zelo težko natančno povedati,koliko moških, ki spremlja to gradivo, je že ali še bo zlorabilootroke. Nekateri od storilcev, ki spremljajo gradivo o zlorabahotrok, si zelo močno želijo zlorabiti otroka. Drugi pa niso in nebodo zlorabili otroka,vendar to kljub temune pomeni, da je vsev redu. Moški, ki si želizlorabiti otroka, bo šel vklepetalnico in se pogovarjalz njim. Temu rečemooprezanje. Drugi pabodo šli v klepetalnicoz jasnim namenom, daotroka zvabijo v spolniodnos.Kakšen je delež medmoškimi in ženskamie-storilci?Po seznamu spletnihnaslovov se ne venatančno, ali gre zamoškega ali žensko. VVeliki Britaniji smo poobsodbah odkrili, da v98 odstotkih gradivo zzlorabami otrok gledajomoški. Toda našli smotudi posamezne ženske,ki so pripravljene zagotovitiposnetke svojihlastnih otrok. Pogostov kontekstu iskanja razmerja z moškim in ne, da bi bile samestorilke.Kako lahko preprečimo spremljanje in razpošiljanje tegagradiva?Bistveno več moramo narediti na področju ozaveščenja inizobraževanja javnosti. V to moramo vključiti celo populacijo,ne zgolj socialne delavce in organe pregona. Ljudje morajonpr. vedeti, da e-storilci v zapeljevanju preko spleta otrokomjasno povedo, da so odrasli, in otroke zapeljejo na tej podlagi.To so moški, ki izkoriščajo ranljivost otrok, njihovo potrebo poljubezni in romanci. Na takšno in podobno vsebino, na kateroljudje naletijo pri brskanju po spletu, se morajo ti čustvenoodzvati in pozitivno ukrepati. Mislim, da so tisti, ki opazujejoto gradivo, moralno zelo povezani s tistimi, ki ga proizvajajo.Če bi nehali gledati, tudi proizvodnje ne bi bilo. Preprečiti jebolje kot rešiti.Besedilo in foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPU49

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJEVArNOSTZA NAMI ŽE DRUGO USPOSABLJANJE ZASIRENE TRENERJEOddelek SIRENE Uprave kriminalističnepolicije je v sodelovanju s Policijskoakademijo izvedel drugo usposabljanjeTrain the trainers za SIRENE operaterje.Usposabljanje je potekalo med 22. in 26.oktobrom na Brdu pri Kranju.Usposabljanja se je udeležilo 21 strokovnjakoviz 16 držav. Kot trenerji so nanavedenem usposabljanju sodelovali trenerjiiz urada SIRENE Nemčije, urada SI-RENE Španije ter Nevenka Tomovič, nekdanjadelavka PA, kot zunanja izvajalka.Namen usposabljanja je bil predvsemusposobiti SIRENE trenerje da bodo naustrezen način prenesli znanje na preostaleoperaterje SIRENE v posameznih državah,pa tudi na vse končne uporabnike,ki dostopajo do schengenskega informacijskegasistema.Foto: UKP GPUSLOVENSKI POLICISTI NA USPOSABLJANJU ZADELO V MIROVNIH MISIJAH NA HRVAŠKEMPomočnik komandirja na PP Ljubljana Center BorisKrajnc se je kot inštruktor med 21. oktobrom in 2.novembrom na Hrvaškem udeležil usposabljanjaza delo v mirovnih misijah UNPOC Croatia 2012,ki ga je v Valbandonu pri Puli organiziralo hrvaškonotranje ministrstvo. Usposabljanja se je udeležilo23 slušateljev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije,Švedske, Slovaške, Črne gore in Slovenije, mednjimi tudi Sašo Ačko iz SKP PU Celje ter Lara Kaiseriz PMP Dobova.Predavanja in vaje so po predpisanem programuZdruženih narodov izvajali hrvaški, švedski, avstrijski,nemški, slovaški, norveški in slovenski inštruktorji.Ob zaključku usposabljanja so bodoči mirovnikipod nadzorom inštruktorjev izvedli celodnevnozaključno vajo, pri kateri so morali pridobljeno znanjeprikazati še v praksi.Slovenski policisti pri tovrstnih usposabljanjih sodelujejože vrsto let in se ob tečajih na Hrvaškem rednoudeležujejo tudi usposabljanj na Švedskem terSlovaškem. Tovrstno sodelovanjeje koristno zaizmenjavo izkušenj policistov,ki delujejo tudina preostalih policijskihdelovnih področjih, nesamo v mirovnih misijah,temveč tudi doma.Foto:Boris Krajnc,PP Ljubljana Center50letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTMEDNARODNO SODELOVANJEGENERALNI DIREKTOR POLICIJENA REGIONALNEM SESTANKU SŠEFI POLICIJGeneralni direktor policije StanislavVeniger se je 22. in 23.novembra v Opatiji na Hrvaškemudeležil regionalnega sestankašefov policij, na katerem so govorilio sodelovanju med državami.Kot so ocenili, operativno sodelovanjemed policijami potekaodlično. V okviru srečanja sogovorili predvsem o skupnihnalogah, težavah in rešitvah napodročju kriminalistične policije;izpostavili so pomen učinkovitegamednarodnega policijskegasodelovanja pri preprečevanju,odkrivanju in preiskovanju splošnekriminalitete, organiziranekriminalitete, trgovine z ljudmiin ekstremnega nasilja.SLOVENSKA POLICIJA VODILAPRVO SREČANJE DELOVNE SKUPINECEPOL-A O POLICIJSKI ETIKI INPROTIKORUPCIJSKI PREVENTIVIPolicija je organizirala in vodila prvo srečanjedelovne skupine Evropske policijskeakademije (CEPOL) za posodobitevskupnega učnega načrta Policijska etikain protikorupcijska preventiva (Curriculumof Police Ethics and Prevention ofCorruption), ki je 25. in 26. septembra2012 potekal v Bohinju.CEPOL je slovensko policijo izbral za vodjonavedenega projekta, sodelovale pa soše Nizozemska, Belgija, Španija in Avstrija.Zaradi specifičnosti teme in nujnegazunanjega pogleda na omenjeno tematikoje delovna skupina k delu povabilaše zunanja strokovnjaka, to sta prof. dr.Branko Lobnikar in prof. dr. Janez Juhant.Vodja projekta je dr. Robert Šumi izSlužbe generalnega direktorja policije naGeneralni policijski upravi.Foto: Reimond Jeršin, PAVENIGER SPREJEL POLICISTA, KI ODHAJAV MEDNARODNO CIVILNO MISIJO NAKOSOVOGeneralni direktor policije Stanislav Venigerje 19. novembra sprejel policista, ki za letodni odhaja na Kosovo, kjer bo delal v okvirumisije EULEX.Robi Ribič iz Uprave kriminalistične policijena Generalni policijski upravi je osnovnousposabljanje za delo v mirovnih misijahuspešno končal leta 2004. Bil je že v misijina Kosovu, in sicer v okviru misije UNMIKCIVPOL med leti 2005 in 2007.Cilja misije EULEX, ki je bila ustanovljenaleta 2008, sta pomoč in podpora kosovskiminstitucijam pri izgradnji vladavine prava,konkretno na področjih policije, pravosodjain carine. Misija razvija in krepi neodvisen invečetničen pravosodni sistem ter večetničnopolicijo in carinsko službo.Foto: Brigita Petric, SOJ SGDP GPUletnik LX/št. 4/201251

PROSTI ČASVArNOSTViktor ZupančičNa obisku pri kolegih »down under«Vse je enkrat prvič, pravijo. No, zame je bilo to že drugič, saj sem bil že leta 2007 med tistimi srečneži, ki so bili kot študentjeFakultete za varnostne vede izbrani za strokovno ekskurzijo v Avstralijo. Takrat smo med drugim obiskali sorodnofakulteto Monash University, policijsko akademijo, policijsko postajo, vodno policijo, pa tudi enoto za pogrešaneosebe. V prostem času smo uživali v lepotah Avstralije in njenih turističnih atrakcijah v Sydneyju, Melbournu in Canberri.Avstralija me je že takrat zelo navdušila, zato sem upal, da jo bom lahko kmalu znova obiskal.V muzeju viktorijske policijeLetos je vendarle napočil čas, ko sem lahko znova odpotovalv deželo »down under« (tam spodaj). Tokrat je bila moja sopotnicamoja žena. Pred odhodom sva po spletu uredila turističnivizi. Postopek je za državljane EU hiter, enostaven in brezplačen.Prav tako sem se temeljito pripravil tudi na obisk kolegov policistovv Avstraliji. Oborožil sem se z darili in jih obvestil, da prihajam.Napovedanega obiska so bili zelo veseli in obljubili so, dabodo dobro poskrbeli za naju.Septembra, ko je bila v Avstraliji pomlad, sva z ženo poletelaiz Benetk preko Dubaja v Melbourne. Na letališču naju je pričakalupokojeni policist Trevor O’Shanassy s svojo ženo Denese. Z volanomna desni in vožnjo po levi strani smo se odpeljali do hišeIPA, kjer sva bila nastanjena.Seveda nisva hotela izgubljati dragocenega časa, zato svase kar takoj odpravila v mesto. Najprej sva si priskrbela osnovnasredstva, in sicer kartico Myki, ki je namenjena za vožnjo zvsemi javnimi prevoznimi sredstvi, avstralsko SIM-kartico za mobilnotelefoniranje in zemljevid mesta s turističnimi atrakcijami.V Melbournu sva si ogledala vse glavne turistične znamenitosti,52in sicer Melbourne Aquarium (najbolj atraktivni so bili zagotovopingvini in morski psi), Eureka Skydeck 88 (297 metrov visokarazgledna točka), Royal Botanic Gardens (vrtovi, podobni VolčjemuPotoku ali Mozirskemu gaju), Flinders Street Station (večkot 100 let stara železniška postaja oziroma ikona mesta Melbourne),Queen Victoria Market (velika tržnica z zelo široko izbiroin ugodnimi cenami avstralskih in drugih izdelkov), St. Kilda Beach(najbolj znana plaža v Melbournu), Brighton Beach (druganajbolj znana plaža v mestu z znamenitimi barvnimi hiškami),Albert Park (park, kjer se odvijajo dirke Formula 1), Rod LaverArena (kjer se odvija teniški Grand Slam turnir Australian Open),pa tudi Melbourne Museum, kjer najdeš vse o Avstraliji na enemmestu. Obiskala sva še stičišče avstralskih Slovencev, kjer najuje Ciril Božič pogostil s pravim slovenskim nedeljskim kosilom.Z izposojenim avtomobilom sva si ogledala še naravne lepotena Great Ocean Roadu z okolico, kjer sva odkrila čudovite plaže,svetilnike, naravne parke, sprehajalne poti in slapove. Naslednjidan sva se odpeljala na Phillip Island, kjer sva se v njihovemnaravnem okolju srečala s pelikani in kenguruji, se posladkala vletnik LX/št. 4/2012

VArNOSTčokoladnici in si ogledala znamenito parado pingvinov. Sevedakot navdušenec bencinskih hlapov in motorjev nisem mogelmimo Moto GP dirkališča, kjer sem se povzpel na oder za zmagovalce(zgolj za fotografijo, da ne bo pomote). Na poti sva seustavila še v domačem živalskem vrtu Maru Koala & Animal Park,kjer sva hranila različne vrste kengurujev ter fotografirala koale,vombate, emuje, tasmanske vrage, dinge, alpake in krokodile.Obiskal sem tudi muzej viktorijske policije. Vstop vanj jebrezplačen. Muzej je bogato opremljen, izstopata predvsemstaro policijsko motorno kolo in robot, ki so ga uporabljali obnajdbi eksplozivnega telesa. Fotografiranje je dovoljeno tudi tako,da si nadeneš dele njihove uniforme. Še preden sem zapustilmuzej, bogat s spominki, ki jih lahko odneseš s seboj, sem policistuv muzeju podaril knjigo o zgodovini slovenske policije vangleškem jeziku, v dar pa prejel knjigo, ki je izšla ob 150-letnicipolicije v Victoriji.Trevor O’Shanassy mi je razkazal policijsko postajo (KeilorDowns Police Station), kjer je delal kar 40 let. Policijska postajaje lepa in prostorna, v njej so tudi sobe za počitek, fitnes inkuhinja. V spominu mi je ostal hodnik s fotografijami svečanihin družabnih dogodkov. Policisti so urejeni, prijazni, dostopni inpolni pozitivne energije. Seveda sem si ogledal tudi njihov voznipark – njihova vozila se namreč razlikujejo od slovenskih. Policijskamotorna kolesa so večinoma znamke Honda.PROSTI ČASMelbourne je zares čudovito mesto, v katerem doživiš pravvse letne čase in srečaš le prijazne ljudi, sva se strinjala z ženo, kosva ga zapuščala. Tja torej nikar brez obvezne opreme – neprepustnihoblačil in majic s kratkimi rokavi ter dežnikom.Po čudovitem tednu, ki sva ga preživela v Viktoriji, sva poletelav Queensland. Na letališču Gold Coast naju je že čakal policijskiinšpektor Geoff Palmer in naju odpeljal do hiše IPA. MestoGold Coast leži slabih 1000 km severno od Melbourna, zato je bilotukaj že skoraj poletno vreme, uživanje na plaži pa neizbežno.Uživala sva tudi na vrhu Q1, najvišje stavbe, ki ponuja neverjetenrazgled na mesto, plaže in okolico.Geoff Palmer me je odpeljal v komunikacijski center v Beenleighu,kjer dela. Center je v bistvu en sam velik in bogato opremljenprostor, kjer delajo policijski inšpektorji in operaterji, nadkaterimi bdi vodja izmene. V isti stavbi je tudi policijska postajaBeenleigh Police Station, kjer so mi razkazali policijska vozila, potempa smo izmenjali nekaj daril.Vodja izmene v komunikacijskem centruKeilor Downs Police StationPo izmenjavi promocijskih daril naju je Trevor O’Shanassypovabil k sebi domov na večerjo. V sproščenem vzdušju smoizmenjali izkušnje o policijskem delu, primerjali življenje v Slovenijiin Avstraliji ter se ob nekaj policijskih anekdotah in šalahposlovili.S policijskim inšpektorjem Geoffom PalmerjemS Trevorjem O’Shanassyjemletnik LX/št. 4/2012Zadnji večer pred odhodom je policijski inšpektor Geoff Palmerorganiziral še večerjo v restavraciji na plači, kamor je povabilše dva policijska para.Trije dnevi so (pre)hitro minili in že sva poletela v najino tretjodržavo New South Weles. Tukaj naju je sprejela Joanna Killick.Avstralci so resnično dostopni, prijazni in komunikativni. Odpeljalanaju je v svoje stanovanje, nato pa smo odšli na enodnevniizlet po Grand Pacific Drive proti kraju Wollongong. Najprej smose ustavili na čudoviti razgledni točki Bald Hill Lookout, se sprehodilipo plaži Stanwell Park in Minnamurra Rainforrest, pojedli53

PROSTI ČASkosilo v Kangaroo Valley, ki ji pravijo najlepša dolina v Avstraliji,si ogledali Lighthouse ter znamenito Blowhole v kraju Kiama.Naslednji dan sva najprej kupila tedensko karto Mytrain za vsajavna prevozna sredstva. Najzanimivejša je bila zagotovo vožnjaz dvonadstropnimi vlaki.V Sydneyju sva si ogledala vse najpomembnejše turističneznamenitosti, in sicer operno hišo, najvišjo razgledno točko SydneyTower Eye, muzej voščenih lutk Madame Tussauds Sydney,znamenit jekleni most Sydney Harbour Bridge, The Rocks, SydneyConvention & Exhibition Centre, The Chinese Garden of Friendship,Sydney Aquarium, Sydney Wildlife, Market City, DarlingHarbour in še in še. Odpeljala sva se tudi do vseh treh znamenitihplaž, in sicer s trajektom na Manly Beach, z vlakom do CronullaBeach in z avtobusom na najbolj znano plažo Bondi Beach. Obposlušanju njegove glasbe z glasbilom digiridoo sva se veselilatudi srečanja z aboriginom. Obiskala sva častnega konzula RepublikeSlovenije v Avstraliji Alfreda Brežnika, ki naju je povabil nakosilo, midva pa sva ga obdarila z nekaj slovenskimi izdelki.V Sydneyju sem obiskal najstarejšo policijsko postajo TheRocks Police Station, kjer me je sprejel policijski narednik JackRussell. Razkazal mi je prostore in me predstavil svojim sodelavcem.Zanimivi so bili predvsem prostori za pridržanje s steklenimicelicami in soba za zaslišanje s snemalno napravo. Ponosno mi jepokazal tudi svojo pisarno z razgledom na Sydney Harbour Bridge.Organiziral nama je tudi enourno plovbo s policijskim čolnom.Pluli smo ob obali mesta Sydney in kramljali o policijskem delu.VArNOSTObiskal sem tudi Sydney Police Centre, kjer me je sprejela policijskanarednica Rachel Neal, zaposlena v Sydney Police Centre,State Planning Unit, Major Events and Incidents Group (SydneyOperations Centre). Razkazala mi je prostore operativnega centra,ki vsebuje približno 150 delovnih mest (miz z računalniškoopremo in telefonom), ki se aktivirajo ob vsakem malo večjemdogodku. Ravno dan prej je bil v mestu maraton in v tem prostoruje bilo 60 ljudi iz različnih služb (predstavniki policije, medijev,redarjev, javnih prevoznih sredstev, maratona in drugi). Ob malovečjih dogodkih imajo pogled na celotno mesto s pomočjo 6000kamer, od katerih jih je 1000 v lasti policije in 5000 v lasti mesta.S kolegico sva si izmenjala nekaj promocijskih izdelkov, nato pajo je že klicala dolžnost.Z narednico Rachel Neal v avli operativnega centra SydneyPreden sva se razšla, sva si z Jackom Russellom izmenjala nekaj promocijskihdaril.Za en dan sva z vlakom odpotovala v Katoombo do Blue Mountains,v čudovito hribovito pokrajino s slavnimi Three Sisters,Jurassic Rainforest, Echo Point, Katoomba Falls, kabinsko železnicoScenic Railway, kabinsko nihalko Scenic Cableway in kabinskonihalko Skyway. Očarali so naju čudoviti razgledi, urejenostokolice, sprehajalne poti, parki, slapovi, trgovine s spominkiin brezplačni krožni turistični avtobus.V vseh treh državah oziroma mestih sva obiskala tudi Slovence,ki tukaj živijo. Vseh srečanj sva bila zelo vesela, prav tako tudioni. Prinesla sva jim skromna darila, kijih bodo spominjala na naju in Slovenijo,midva pa sva od njih dobila ogromnoinformacij o Avstraliji iz prve roke.Tudi šest dni v Sydneyju je hitro miniloin čas je bil za povratek po zrakupreko Dubaja v Benetke in nato po cestiv Slovenijo. Avstralija naju je navdušilav prav vseh pogledih. Doživela svaogromno pozitivnih izkušenj in nobenenegativne, zato sva se odločila, da sevrneva takoj, ko bo mogoče. Čeprav Avstralijaravno ne predstavlja najcenejšegadopusta, je vredna vsakega centa. Alidrži pregovor »Povsod je lepo, a domaje najlepše?« Hm …Besedilo in foto:Viktor Zupančič, OKC UPS GPUNa avstralskem policijskem čolnu54letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTŠPORTNA TRENINGU Z GURUJEM SLOVENSKEGA JUDA MARJANOM FABJANOM»Svetovni prvak je lahko vsak.Formula za medaljo ni talent, pačpa vztrajnost.«letnik LX/št. 4/201255

ŠPORTOb 18. uri je za vami dan poln obveznosti.Kakšen je povprečen ponedeljekMarjana Fabjana?Na povprečen ponedeljek vstanemob 15 do 5. Ob pol šestih sem že v pisarni,kjer pogledam, kaj so počeli tekmovalcidan, teden, mesec prej, potem pa gledena te podatke prilagodim programe dela.Ob ponedeljkih sledita tek, dolg približno30 do 40 minut, in vaje z vrvjo. Treningtraja do pol osmih. Sledi pisarniškodelo. Z mojimi pomočniki pogledamoelektronsko pošto, potem pa se posvetimsponzorstvu in načrtovanju tekem. Podveh urah počitka grem znova v pisarno,kjer se lotim pripravljenosti tekmovalcev.Imam jih kar 28 in vsakega posebejje treba preveriti ter mu prilagoditi obremenitve.Od šestih naprej imam sestanke,razgovore s tekmovalci, uro kasneje pa žesledi tisti najnapornejši, dvourni trening.In že je ura devet, ko so na voljo prošnjeter vprašanja tekmovalcev. Ob 11. uri semoj ponedeljek konča.Najdete tudi čas za rekreativce in otroke,spremljate njihove treninge?Spremljam čisto vse treninge v klubu,imam kontrolo nad vsem, spremljam vseod judovrtca pa do najstarejših. Pri mlajšihskupinah kontroliram zlasti trenerje.Imamo tudi rekreacijo za starejše, v kateropa se posebej ne spuščam, ker ljudemdopuščam, da si zase prilagajajo treninge,kot jim to ustreza. Vrhunske treninge sevedastrogo nadziram, pripravljam programein aktivno sodelujem na treninguter skrbim, da se dela po sistemu.Poznamo športne discipline in športnike,ki trenerjem narekujejo tempoin način dela. Trenerje dojemajo boljkot kakšne svetovalce, pri vas pa je taodnos obraten. Veljajo različne prepovedi– glede poživil, prehrane, mobitelov.Se jih tekmovalci dosledno držijo?Da bi meni svetoval tekmovalec, kiposveti judu dve ali tri ure dnevno inima še druge obveznosti, ne pride v poštev.Imam 45 let izkušenj, vsakodnevnih,brez kakšnih dopustov. Prepričansem v svoje delo, po celem svetu vedo,kakšno je moje znanje, tako da absolutnone popuščam. Ne dovolim nobenihprehranskih dopolnil. Kar dobim, mi ležitukaj v pisarni. Pri kakšnih dvigalcih uteži,tam morda to potrebujejo, pri borilnihšportih pa tega res ne razumem. V temšportu ni treba, da si talent. Evropski alipa svetovni prvak je lahko vsak, ki se normalnoprehranjuje, brez nekih dodatkov,ima povprečne ocene v šoli, prihaja izobičajne družine. Tudi kar se tiče mobitelovin računalnikov naj mi tekmovalecpove, zakaj bi imel računalnik pri sebi. Čega rabi za šolo, ga lahko vzame, ampakda bi počel kaj drugega? Če ima čas, lahkotrenira ali počiva. Tudi ne razumem,zakaj bi klical naokoli, kakšne kontakterabi? 24 ur na dan imajo na razpolagomoj telefon, lahko ga uporabijo, kadarkoliga hočejo. Prav tako ne more imetivrhunski športnik, ki želi olimpijsko medaljo,še dveh ali treh aktivnosti. Že šolaje velika obremenitev. Če je normalenučenec, vsa čas porabi že za učenje.Pravite, da talent ni odločujoč za osvojitevvrhunskega rezultata. Pa ste mordavseeno pri teh, ki danes vladajo nasvetovnem nivoju, v njihovih mladihletih vedeli, da so iz »pravega testa«?Ne. Izhajajo iz skupine 60 otrok, ki semjih treniral. Od vseh teh, ki so še danes tukaj,naj eden izmed njih pove, kje imajomedalje iz otroških dni. Nimajo jih. Treniraliso po pet let, pa niso imeli medaljeniti iz državnega prvenstva. Še en dokazVArNOSTso rezultati v slovenskem pokalu izpreddesetih let. Mi smo pri otrocih najslabši vSloveniji, ampak ko pridejo med kadete,se začne nekaj dogajati, pri mladincih pakar naenkrat segajo po evropskih medaljah.To ni nikomur jasno.Morda zato, ker otrok ne vzgajate vtekmovalce, ampak jih najprej naučiteživeti, šele potem sledi uvajanje v judoskozi igro.Ja, skozi igro in naučim jih življenjskihosnov. Otroci danes ne znajo večpozdraviti, ne znajo pospraviti kimona,zložiti copat. Tukaj jih vzgojimo. Starši panasprotno iz otrok delajo profesionalce –dvakrat na dan imajo treninge, vozijo jihcelo na masaže. Sam teh otroških tekemsploh ne gledam. Če pa že, jih peljem nanajslabše tekme, kjer nihče ne izgubi, njihovatekma je predstavitev pred pet tisočljudmi na svetovnem pokalu, njihovaskrb je, da nosijo zastavo, to je moj načinmotivacije. Aktivni so tudi poleti.S pridobitvijo prostorov za tekmovalceste poskrbeli tudi za pridobivanje sparingpartnerjev. V Lopato vabite tujereprezentante. Koliko jih je že bivalopri vas? Kako sprejemajo vaš način treninga?V 15 letih jih je pri nas prespalo kakšnih1800. Poglejmo samo nedavnoevropsko prvenstvo: od sedmih možnihevropskih nosilcev naslovov so bili predtem na pripravah pri nas štirje, ki so potemosvojili medalje. Tisti, ki pridejo sem,so pripravljeni na vse. Vedo, kaj jih čaka.Trenerji jim naše priprave prikažejo šecelo hujše, kot v resnici so. Se pa vsi držijoprograma in delajo po istem sistemu,brez izjem, vsi delajo kot eno. Meni jenamreč vseeno, ali je »naš« ali »njihov«.56letnik LX/št. 4/2012

VArNOSTŠPORTVeljajo vaši strogi kriteriji tudiza rekreativne športnike?Ne, to velja le za prvo ekipo,saj tu, na primer, ne dobimo tolikotalentov kot v kakšni Franciji, kjerizberejo enega izmed 100, jaz paenega izmed treh. Tako je povprečje,tako velika razlika. Jaz pač dobimtisto, kar dobim, in iz tega jetreba potem nekaj napraviti, zatopa velja takšen strogi režim. Temurežimu se seveda upre vsak. Če muuspe, da se upre, in da zmaga, potemslej kot prej opusti treninge,če se pa mojemu sistemu prilagodiin če želi rezultat, bo tako tudi ravnal.Če ne želi uspeha in je tu zato,da se bo naučil le pretepati, potempri nas zanj ni mesta.Seveda ne moremo mimo klubskihzačetkov. Danes vse prevečkratslišimo, da je za nekaterevrhunske športnike preslaboposkrbljeno. Da morajo ti velikostroškov kriti sami, da nimajonajboljših pogojev za treninge.Tudi v vašem klubu ni bilo rožnato.Trenirali ste po gozdovih,v gasilskem domu, po gostilnah,pa kljub temu redkokdaj slišimokritike o državnih in sponzorskihprispevkih. Se tudi po zlatuŽolnirjeve še vedno zgodi, dakdaj prespite v gozdu ali na počivališču?Čisto nič se ni spremenilo. Pravilaso takšna in bodo takšna tudiostala. Zakaj bi zaradi Žolnirjeve, kiima olimpijsko medaljo, dali klubuveč denarja? Če hočeš imeti v prviekipi 16 takih z evropskimi, svetovnimiin olimpijskimi medaljami,kako jih boš vse financiral? Enklub lahko le dva. In kaj ti drugegaostane, kot da s seboj jemlješ celotnoekipo. Kako naj drugače konkuriramreprezentancam, ki imajotrikrat več denarja? Naši tako pačne morejo spati po hotelih, bodopa zato spali v spalnih vrečah alipa poiskali kamp in druga ugodnaprenočišča. Samo tako lahko zravenvzamemo več tekmovalcev.Vsi imajo možnost, da napravijorezultat. Ko rečem ekipa, s tem nemislim le na Lucijo, Urško in Rokija,ampak na 15, 20 tekmovalcev. Inteh 20 ne smemo ločevati, spravitijih moramo na iste treninge, delatimorajo po istem programu.letnik LX/št. 4/201257

ŠPORTVArNOSTKoliko pri vaši zgodbi o uspehu pomagapolicija z zaposlitvami?Veliko. V policiji smo zaposleni trije– tudi Rok Drakšič in Petra Nareks.Vesel sem tudi, da nimamo nepotrebnihobveznosti. Odnos je zelo korektenin tudi mi, mislim, policiji vračamos promocijo. S ponosom povemo,da smo zaposleni v policiji.Redkokdaj vas slišimo govoriti odružini. Koliko vas pri vaših načrtihpodpira vaša partnerica?Absolutno me podpira, imam prosteroke in mi 100-odstotno zaupa.Njej prepuščam vzgojo najinega dveletnegasina, ima pa tudi svojo judošolo,kjer poučuje najmlajše. Treniratije začela šele pri 21 letih – potem kome je spoznala, je že čez dve ali tri letaosvojila naslov državne prvakinje.Ste ljubitelj starin, zlasti športnih.Nazadnje ste kupili celo znameniti»double decker«?Pravim mu spomenik. Za prvoolimpijsko medaljo sem zgradil muzej,to je pravzaprav ena baraka, kjerimam recimo najstarejše kolo in žogov Sloveniji, najstarejši bob v Evropi,pa tudi zavržene medalje, najstarejšojudoblazino v Evropi. Enkrat, ko bomv »penzionu«, bom to uredil. Za drugoolimpijsko medaljo sem izobesilolimpijske kroge, za tretjo medaljopa sem si že dva meseca pred olimpijskimiigrami pripeljal avtobus, pačeprav je bilo skorajda nemogoče,da bi Urška dosegla zlato medaljo. Jepa res, da sem medaljo pričakoval, letega, kdo jo bo dosegel, nisem vedel.Besedilo in foto: Anita Kovačič,SOJ SGDP GPUSTOODSTOTNI ZLATI IZKUPIČEK SLOVENSKE EKIPE NASVETOVNEM POLICIJSKEM PRVENSTVU V JUDUNa svetovnem policijskem prvenstvu v judu, ki je potekalomed 27. septembrom in 1. oktobrom v Kazanu v Rusiji, stasi policistka Petra Nareks in policist Rok Drakšič v svojihkategorijah priborila zlato odličje!Svetovnega policijskega prvenstva se je udeležilo 54tekmovalcev iz 11 držav, med katerimi je slovenska ekipa zle dvema tekmovalcema zasluženo osvojila drugo mesto,takoj za ruskimi predstavniki, ki so osvojili devet zlatih odličij.Po eno zlato kolajno so osvojile le še Madžarska, Avstrija inNizozemska. Slovenija je tokrat v judu s stoodstotnim zlatimizkupičkom okronala lanski prav tako stoodstotni zlati uspehna Evropskem policijskem prvenstvu v judu, kjer je nastopila stremi tekmovalci.58letnik LX/št. 4/2012

ŠPORTFoto: Anita Kovačič, SOJ SGDP GPU