Diplomsko delo - Oddelek za pedagogiko in andragogiko

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKOin ODDELEK ZA SOCIOLOGIJODIPLOMSKO DELOIZOBRAŽEVANJE TUJCEV V PROCESU INTEGRACIJE –EVROPSKA POLITIKA IN STANJE V SLOVENIJILJUBLJANA, 2009NIKA GRŽELJ

UNIVERZA V LJUBLJANIFILOZOFSKA FAKULTETAODDELEK ZA PEDAGOGIKO IN ANDRAGOGIKOin ODDELEK ZA SOCIOLOGIJODIPLOMSKO DELOIZOBRAŽEVANJE TUJCEV V PROCESU INTEGRACIJE –EVROPSKA POLITIKA IN STANJE V SLOVENIJIŠtudijski program:pedagogika – D, sociologija – DMentorici:doc. dr. Sabina Jelenc Krašovecizr. prof. dr. Ksenija Vidmar HorvatNIKA GRŽELJLJUBLJANA, 2009

ZAHVALARada bi se zahvalila obema mentoricama za strokovno pomoč in nasvete pri pisanjudiplomskega dela. Zahvala gre tudi vsem zaposlenim na Ljudski univerzi Koper, kjerso mi omogočili, da sem obravnavano tematiko lahko raziskala tudi na praktičnemprimeru. Hvala moji družini in prijateljem za pomoč in podporo ter vse vzpodbudnebesede.

Nika Grželj: IZOBRAŽEVANJE TUJCEV V PROCESU INTEGRACIJE –EVROPSKA POLITIKA IN STANJE V SLOVENJI: diplomsko deloDiplomsko delo obravnava aktualno evropsko problematiko vključevanja priseljencevv ciljne imigrantske države oz. družbe. Migracije so namreč postale neizogibnarealnost in obenem tudi nujnost današnje (evropske) družbe, zato je zelo pomembno,kako ta priseljence sprejema. Le uspešno upravljanje migracijskih tokov inspodbujanje integracije priseljencev namreč lahko povečuje pozitivne in želene vplivena ekonomski, družbeni in kulturni razvoj skupnosti.Najprej obravnavam temo sodobnih migracij – predstavim osnovne teorije in vzroketer novejšo zgodovino migracij, migracijsko politiko Evropske unije in Slovenije terdanašnje migracijsko stanje v Sloveniji. Nato spregovorim o konceptu integracije –pomenu pojma in procesa integracije, njegovih ciljih in komponentah ter različnihmodelih, pa tudi o pomenu izobraževanja v procesu integracije. Sledi poglavje oizobraževanju odraslih priseljencev – o splošnih načelih za delo z odraslimi migranti,o učnih oblikah, metodah in sredstvih ter o načrtovanju izobraževalnih programov(andragoškem ciklusu). Sledita poglavji z analizo evropske in slovenske integracijskepolitike.Najprej predstavim skupno integracijsko politiko Evropske unije, z analizoposameznih primerov le-te v treh izbranih državah pa ugotovim, da je v Nemčiji in naŠvedskem integracijska politika zelo dobro razvita (ti države imata dobro razviteinstitucije in programe, ki skrbijo za uspešno vključevanje migrantov). Francija pa sez integracijsko politiko ne ukvarja prav veliko. Nato predstavim uradno slovenskointegracijsko politiko in preverim njeno udejanjanje v praksi. Izkaže se, da je vSloveniji proces integracije tujcev razmeroma nova problematika in da, kljubdeklarirani integracijski politiki, na praktičnem nivoju še ni jasnih in enotnih strategij inprogramov. Prav zaradi tega v empiričnem delu s študijo primera analiziramnačrtovanje konkretnega programa usposabljanja Ko tujina postane dom, ki so gaizvedli leta 2008 na Ljudski univerzi Koper. Preučim, kako uspešno načrtovati inizvesti program učenja slovenščine s praktičnimi vsebinami, potrebnimi za uspešnovključevanje v slovensko družbo in v vsaki od posameznih faz andragoškega ciklaidentificiram tiste lastnosti, ki bi lahko služile kot uporabne smernice za načrtovanjeostalih (nacionalnih) programov.KLJUČNE BESEDE: integracija, integracijska politika, izobraževanje odraslih, ciljneskupine, migranti, Slovenija, Evropska unija, načrtovanje izobraževanja, andragoškiciklus, Ljudska univerza Koper, študija primera, diplomsko delo

Nika Grželj: EDUCATION OF IMMIGRANTS IN THE INTEGRATION PROCESS –EUROPEAN POLICY AND SLOVENIAN REALITY: diploma thesisThe diploma thesis threats the contemporary problems with the integration ofimmigrants in their immigration countries and societies. Migrations have become anunavoidable reality and at the same time a necessity of today’s European society.The acceptance of immigrants is very important. It is only with successfulmanagement of migration flows and integration processes that we will be able toachieve positive influence to the economical, social and cultural development of thesociety.Firstly I present the theme of contemporary migrations – the basic theories, causesand recent history of migrations, the migration policy of European Union andSlovenia and the nowadays Slovenian immigration situation. Then I treat theintegration concept – the meaning and significance of the process, its aims,components and different models, and the importance of education in the integrationprocess. I also speak about education of immigrants – of general adult educationprinciples and its forms, methods and resources, and about planning educationalprograms (the so-called andragogical cycle).Afterwards I present the European Union and Slovene integration policies. Thepresentation of common EU integration policy and their analysis in Sweden,Germany and France, I reach the conclusion that some European countries havewell developed integration policies (they have special institutions and programs forintegration of immigrants). Then I present the formal Slovene integration policy andits actual situation. I discover that for Slovenia integration is a new topic and thereare no formal strategies and programs for integration of immigrants. This is thereason I analyze a concrete case of curriculum development in the empirical part ofthe thesis. With the case study method I present the program Slovene in everydayuse which was developed in 2008 in the project When foreign becomes homeland atadult education center Ljudska univerza Koper. I examine how to successfullydevelop and implement a course of Slovene language with practical contents whichare key to effective integration in the Slovenian society. I also try to identify the goodcharacteristics which could be useful for the development of national immigrantintegration programs.KEY WORDS: integration, integration policy, adult education, target groups,migrants, Slovenia, European Union, curriculum development, case study, diplomathesis

KAZALOKazalo slik ............................................................................................................................................................................ iiiKazalo preg lednic ............................................................................................................................................................... iiiKazalo prilog ....................................................................................................................................................................... iii1 UVOD .............................................................................................................................................................................. 11.1 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ..................................................................................................................... 31.2 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN TEZ DIPLOMSKEGA DELA ................................................. 41.3 ST RUKT URA NALOGE ........................................................................................................................................... 62 SODOBNE MIGRACIJE IN MIGRACIJSKA POLITIKA ............................................................................ 72.1 RAZLIČNE TEORIJE MIGRACIJ .............................................................................................................................. 72.2 GLAVNI VZROKI MIGRACIJ .................................................................................................................................. 92.3 NOVEJŠA ZGODOVINA MIGRACIJ ...................................................................................................................... 102.4 SKUPNA MIGRACIJSKA POLITIKA EU ............................................................................................................... 122.5 MIGRACIJSKA POLITIKA SLOVENIJE ................................................................................................................. 142.6 TUJCI V SLOVENIJI .............................................................................................................................................. 173 O KONCEPTU INTEGRACIJ E PRIS ELJ ENC EV ......................................................................................... 193.1 ODNOS MED IMIGRANTSKO DRUŽBO IN IMIGRANTSKO SKUPNOSTJO .......................................................... 193.2 PROCES INT EGRACIJE PRISELJENCEV ............................................................................................................... 213.3 RAZLIČNI MODELI INTEGRACIJE PRISELJENCEV ............................................................................................. 233.4 IZOBRAŽEVALNA KOMPONENTA PRISELJENSKE INTEGRACIJSKE POLITIKE ................................................ 264 O IZOBRAŽEVANJ U ODRASLIH PRIS ELJ ENCEV .................................................................................. 274.1 ODRASLI V IZOBRAŽEVANJU ............................................................................................................................. 294.2 UČNE OBLIKE, METODE IN SREDSTVA V IZOBRAŽEVANJU MIGRANT OV ..................................................... 324.3 ODRASLI MIGRANTI V IZOBRAŽEVANJU .......................................................................................................... 354.4 NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH OZ. ANDRAGOŠKI CIKLUS ...................................................... 385 INTEGRACIJSKA POLITIKA EVROPS KE UNIJE ..................................................................................... 445.1 SKUPNA EVROPSKA POLITIKA ........................................................................................................................... 445.2 PRIMERI TUJE INTEGRACIJSKE POLITIKE: ŠVEDSKA ...................................................................................... 515.3 PRIMERI TUJE INTEGRACIJSKE POLITIKE: NEMČIJA ....................................................................................... 555.4 PRIMERI TUJE INTEGRACIJSKE POLITIKE: FRANCIJA ...................................................................................... 616 INTEGRACIJSKA POLITIKA SLOVENIJE ................................................................................................... 656.1 URADNA INTEGRACIJSKA POLITIKA ................................................................................................................. 66i

6.2 IZOBRAŽEVALNA KOMPONENTA SLOVENSKE INTEGRACIJSKE POLITIKE .................................................... 716.3 INTEGRACIJA PRISELJENCEV V PRAKSI ............................................................................................................ 746.4 PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN EVROPSKIH INTEGRACIJSKIH MODELOV ................................................... 76EMPIRIČNI DEL7 RAZISKOVALNI PROBLEM ............................................................................................................................... 817.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ................................................................................................ 817.2 TEZE ..................................................................................................................................................................... 827.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ............................................................................................................................. 828 METODOLOGIJ A .................................................................................................................................................... 838.1 OSNOVNA RAZISKOVALNA METODA ................................................................................................................ 838.2 IZBOR ENOT RAZISKOVANJA ............................................................................................................................. 848.3 ZBIRANJE PODATKOV ......................................................................................................................................... 858.4 OBDELAVA, PRIKAZ IN INTERPRETACIJA PODATKOV .................................................................................... 879 REZULTATI ŠTUDIJE PRIMERA Z RAZPRAVO ....................................................................................... 909.1 ANALIZA PRVE FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA: UGOTAVLJANJE POTREB ............................................... 909.2 ANALIZA DRUGE FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA: NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJA .............................. 929.3 ANALIZA T RET JE FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA: PROGRAMIRANJE IZOBRAŽEVANJA .......................... 959.4 ANALIZA ČETRTE FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA: ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA ............................ 989.5 ANALIZA PETE FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA: IZPELJAVA IZOBRAŽEVANJA ....................................... 1029.6 ANALIZA ŠESTE FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA: EVALVACIJA ............................................................... 10710 SKLEPNE UGOTOVITVE EMPIRIČNEGA DELA .................................................................................... 11011 ZAKLJ UČEK ............................................................................................................................................................ 11712 LITERATURA IN VIRI ......................................................................................................................................... 12313 PRILOGE ................................................................................................................................................................... 131ii

Kazalo slikSLIKA 1: ODNOSI M ED IM IGRA NTSKO DRUŽBO IN IMIGRA NTSKO SKUPNOSTJO ................................... 20SLIKA 2: FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA ............................................................................................................... 39SLIKA 3: VA BILO ZA CILJNO SKUPINO ........................................................................................................................ 99SLIKA 4: IZSEKI IZ UČNEGA GRA DIVA ...................................................................................................................... 101SLIKA 5: OBRAZEC ZA OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT ................................................................................. 103SLIKA 6: IZSEK IZ ENE IZM ED UČNIH PRIPRAV KULTURNIH MEDIATORK ............................................... 105Kazalo preglednicTABELA 1: KODIRNI POJMI UREJENI V KODIRNE KATEGORIJE ........................................................................ 87TABELA 2: IZSEK IZ POSTOPKA ODPRTEGA KODIRANJA PODATKOV .......................................................... 89Kazalo prilogPRILOGA A: OSNUTEK INT ERVJ UJA ............................................................................................................................- 1 -PRILOGA B: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA Z DIREKTORICO INSTITUCIJE .................................................- 2 -PRILOGA C: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA Z ORGANIZATORKO IZOBRAŽEVANJA ..............................- 5 -PRILOGA D: TRA NSKRIPCIJA INT ERVJ UJA Z MEDKULTURNO POSREDNICO ...........................................- 9 -PRILOGA E: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA S SVETOVALKO .......................................................................... - 11 -PRILOGA F: OBŠIRNEJŠA PREDSTAVITEV PROJEKTA ......................................................................................- 12 -PRILOGA G: ODPRTO KODIRANJE PRIDOBLJENIH PODATKOV .................................................................... - 15 -iii

1 UVODMigracijski nagon je del človeške narave in migracije so od vedno del človekovegaživljenja. Ljudje so se zmeraj selili – iskali so hrano ali boljši bivalni prostor, se umikalipred naravnimi nesrečami ali vojno, iskali nove dežele in nova ljudstva. Vseeno pa sov 21. stoletju migracije postale ena ključnih tem mednarodnih politik, dnevnegačasopisja in povprečnega človeka.Zaradi modernih možnosti transporta, ki nam omogočajo le v nekaj dneh priti nadrugo stran sveta, in hkrati večje dostopnosti in množičnosti medijev, zaradi katerih ninoben kraj ali življenje več skrit pred očmi javnosti, se je število migrantov v zadnjihštirih desetletjih več kot podvojilo. Leta 1973, ob nastopu naftne krize in posledičnegaprvega omejevanja priseljevanja, je bilo migrantov ''le'' 84 milijonov, danes ta številkapresega 192 milijonov. Priseljenci predstavljajo 2,9 % svetovne populacije; migrant jevsak 35. prebivalec sveta (IOM 2009).Številne evropske države so, da bi omejile pritok tujcev, sprejele restriktivnejšemigracijske politike. Širi se strah pred tujci, ki nam ''odžirajo delovna mesta instanovanja, živijo na račun naše države in ogrožajo našo kulturo''. Obenem pa namevropska demografska gibanja kažejo, da bo Evropi, ob že tako velikemnesorazmerju med aktivnim in upokojenim prebivalstvom, kmalu začelo primanjkovatidelovne sile (Bešter 2003, str. 83). Zaskrbljenost je torej neupravičena – še posebej,če ob tem opomnimo, da so prav ljudstva, ki se danes počutijo tako zelo ogroženazaradi (ne)nadzorovanega pritoka tujcev, stoletja zelo intenzivno sodelovala vprocesu emigracij v ''obljubljene dežele'', kjer so se srečevala s podobnimi razlikamiin strahovi, predsodki in sovražnostjo tam živečih ljudstev (Isaacs 2007, str. IX).Vsak človek ima pravico do svobodnega gibanja in tudi pravico do boljšega življenja.Mi pa tujce, ki bežijo pred revščino ali vojnami, sprejemamo vse prej kot z odprtimirokami. Namesto da bi jim pomagali pri vključevanju v družbo, ob srečanju z njimiumaknemo pogled, nato pa se zgražamo nad njihovo segregiranostjo in (ne)znanjemjezika.1

Prav v tem se pokaže pomen sprejemanja (inter)nacionalnih integracijskih politik. Tenaj bi, poleg pomoči tujcem pri vključevanju v novo družbo, spodbujalemultikulturnost in nediskriminacijo ter preprečevale ksenofobijo in rasizemvečinskega naroda. Proces integracije je namreč dvostranski proces, polegpriseljencev se mora vedno biti pripravljena prilagoditi tudi priseljenska družba(Bešter 2003, str. 84).Če na podlagi slovenskega odnosa do ''čefurjev'', k nam priseljenih (eko nomski h)migrantov iz časa Jugoslavije in njihovih v Sloveniji rojenih otrok, ali pa ksenofobičnihreakcij iz leta 2001, ko je k nam prišlo večje število prebežnikov iz neevropskih okolij,sklepamo o odnosu slovenske družbe do priseljencev, bo dovolj povedati le, da boimela slovenska integracijska politika na področju pozitivnega sprejemanja tujcev sstrani širše družbe še veliko dela. Kaj država naredi za osebe, ki se odločijo zamigracijo v našo državo; ali ima opredeljeno in delujočo integracijsko strategijo,kakšne so pravice in dolžnosti priseljencev, kako poskrbimo za vključitev tujcev vširše družbeno in kulturno življenje Slovenije – to so vprašanja, ki bi jih rada raziskalav svojem diplomskem delu.Več o samem raziskovalnem problemu in tezah diplomskega dela bom napisala vnadaljevanju; v uvodu naj raje še povem, zakaj sem se odločila obravnavati totematiko. Pravzaprav je k odločitvi prispevalo več dejavnikov. Začelo se je v lanskemštudijskem letu, ko sem bila na študijski izmenjavi na Univerzi v Bologni, naštudentskem kampusu v Forlìju. Forlì je (gledano z vidika velikosti Italije) razmeromamajhno in mirno študentsko mestece, ki pa me je presenetilo z izjemno velikimštevilom imigrantov. Vsak večer smo lahko opazovali, kako so se na glavnem trgu,na vedno istih klopcah zbirali pripadniki posameznih etničnih skupin, ki pa so medsabo le redkokdaj komunicirali. Ob pogovoru z domačini sem izvedela, da je temutako tudi zato, ker le redki znajo italijansko, drugega jezika, v katerem bi se lahkosporazumevali, pa tudi niso znali. Jeseni sem se nato udeležila konference Zvezeljudski h univerz Slovenije Neformalno učenje ranljivih skupin, kjer sem spoznalaprojekt Ljudske univerze Koper Ko tujina postane dom. Gre za programusposabljanja za brezposelne albansko govoreče priseljenke na Obalnem območju,ki je potekal med majem in julijem 2008. Zatem sem se tudi seznanila z novosprejeto integracijsko strategijo Vlade Republike Slovenije; Uredbo o integracijitujcev, ki predvideva posebne programe pomoči tujcem za njihovo lažje vključevanje2

v širšo družbo. Tako se mi je porodila zamisel, da bi lahko v svojem diplomskem deluraziskala prav to – kaj slovenska država stori za novo prispele tujce.1.1 Opredelitev osnovnih pojmovMigracijo Slovar slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ; 2002, str. 550)opredeljuje kot »spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskihvzrokov«. Sopomenki tej besedi sta selitev in preseljevanje. Migracij je več vrst:notranje, zunanje; (ne)organizirane, (i)legalne; prostovoljne, prisilne; politične,ekonomske, družinske; konzervativne, inovacijske; (med)krajevne, nacionalne,internacionalne; stalne, začasne; sezonske, dnevne idr. (Klinar 1976, str. 32-49).Velja pa omeniti še pojma emigracija in imigracija – prvi označuje odselitev iz nekegaobmočja, drugi pa priselitev na neko območje (Malačič 2003, str. 156).Oseba, ki migrira je migrant oz. emigrant ali imigrant. Za slednjega lahko uporabimotudi besedo priseljenec, ki označuje prebivalca, ki »se je v Slovenijo priselil iz tujinein v Sloveniji prijavil prebivališče« in pa tudi prebivalca, ki se je »priselil v drugonaselje, občino v Sloveniji« (Bevc 2000, str. 35). Prav zaradi tega dvojnega pomenabesede migrant/priseljenec, se za osebe, ki so prišle v Slovenijo iz drugih držav,pogosto uporablja kar beseda tujec. Ta je po Zakonu o tujcih (2008, str. 9786)»vsakdo, ki nima državljanstva Republike Slovenije«. Resolucija o migracijski politikiRepublike Slovenije (2002, str. 12385) kot priseljenca obravnava vsakogar, ki pri nasprebiva »po preteku enega leta od prijave prebivališča v Republiki Sloveniji«. Vdiplomskem delu bom tako pojme priseljenec, (i)migrant in tujec uporabljala kotsopomenke za osebo, ki se je prostovoljno in iz ekonomskih razlogov priselila izdruge države, ter njene priseljene družinske člane.Pojem migracijska politika se nanaša na različne strategije države in mednarodneskupnosti na področju priseljenske problematike. Kot pravi Lukšič-Hacin (2005b, str.130) gre za »nadzor števila priselitev v državo, regulacijo gibanja priseljencev meddržavami /…/, politiko povratništva, odnos do naturalizacije, integracijsko, begunskoin azilno politiko«.3

Integracija je v SSKJ (2002, str. 305) opredeljena kot vključevanje priseljencev vdružbeno življenje. Gre za različne razsežnosti kompleksnega procesa »naselitve inustalitve imigrantov v novem družbenem okolju, njihovih interakcij z večinsko družboin družbenih sprememb, ki sledijo imigraciji« (Favel v Bešter 2004, str. 557).Že omenjena Resolucija o migracijski politiki (2002, str. 106) integracijsko politikodefinira kot priseljensko politiko, ki zadeva prisotne/bodoče priseljence in »se nanašana ukrepe države in družbe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenjapriseljenih, vključno z aktivnim preprečevanjem diskriminacije, ksenofobije inrasizma, spodbujajo integracijo in omogočajo, da priseljenci postanejo odgovorniudeleženci družbenega razvoja Slovenije«.1.2 Opredelitev raziskovalnega problema in tez diplomskega delaKot že rečeno, bom v diplomskem delu obravnavala problematiko integracije tujcev v(slovensko) družbo, pri čemer se bom osredotočila predvsem na začetno pomoč(jezikovno izobraževanje) v procesu integracije.Migracije predstavljajo eno ključnih vprašanj 21. stoletja in le njihovo uspešnoupravljanje lahko povečuje pozitivne in zmanjšuje negativne učinke ter dobrodejnovpliva na ekonomski, socialni in kulturni razvoj družbe. Zavedati se moramo, da jeuspešna integracija dvosmerni družbeni, ekonomski in politični proces, ki omogočamigrantom boljše življenje in hkrati pomaga blažiti konflikte, ki so sad diskriminacije inksenofobije, pogostih reakcij skupnosti zaradi pomanjkanja znanja in razumevanjarazličnih kultur (IOM 2009).Tudi v Sloveniji, vse od vstopa v Evropsko unijo (EU), število (ekonomski h) migrantovstrmo narašča. Posledično je Vlada junija 2008 izdala Uredbo o integraciji tujcev(2008, str. 8696), s katero obljublja pomoč tujcem pri integraciji oz. omogoča pogojeza hitrejše vključevanje v širše kulturno, gospodarsko in družbeno življenje. Zadoseganje tega cilja naj bi bili tujci z dovoljenjem za prebivanje upravičeni doprogramov učenja slovenskega jezika, zgodovine, kulture in ustave, vključevanja vizobraževalni sistem in informiranja glede vključevanja v družbo.4

Čeprav naj bi integracija imela tri komponente – ekonomsko, družbeno in politično(Roter 2004, str. 202), je znanje jezika predpogoj za kakršno koli vključevanjemigrantov. Tujec brez znanja slovenščine se ne bo samo težko sporazumeval strgovko, sosedo ali učiteljico, temveč se bo izjemno težko vključil na trg delovne silein četudi bi mu to uspelo, tvega številne nesporazume (in nesreče) zaradi okrnjenekomunikacije. Prav tako mu je onemogočeno (nadaljnje) izobraževanje ali političnoudejstvovanje.Ker je pri nas koncept integracije razmeroma novo področje, sem se določila da bomv diplomskem delu preučila integracijsko politiko EU, nekaterih njenih članic inseveda Slovenije.Predpostavljam, da so v nekaterih državah EU integracijske politike zelo dobrorazvite – te države imajo dobro razvite ustanove in programe, ki skrbijo za uspešnovključevanje migrantov. Istočasno pa se nekatere z integracijsko politiko ne ukvarjajopretirano. Predvidevam tudi, da je v Sloveniji proces uspešne integracije tujcevrazmeroma nova problematika in da kljub deklarirani integracijski politiki napraktičnem nivoju še ni jasnih in enotnih strategij in programov. Prav zaradi tegasklepanja bom skušala v empiričnem delu naloge dokazati, da so se vseeno tudi prinas razvili primeri dobre prakse, ki lahko služijo kot dober zgled ostalim (tudinacionalnim) programom.V empiričnem delu bom tako preučila izobraževalni program, ki je namenjen pomočitujcem pri integraciji. S študijo primera projekta Ko tujina postane dom na Ljudskiuniverzi Koper, bom analizirala kako uspešno načrtovati in izvesti program učenjaslovenščine, ki hkrati vsebuje tudi druge praktične vsebine, temeljne za uspešnovključevanje v slovensko družbo. Moj cilj je, da v vsaki od posameznih faznačrtovanja (t.j. andragoškega cikla) omenjenega programa, najdem tiste lastnosti, kibi lahko služile kot uporabne smernice za načrtovanje ostalih (nacionalnih)programov. V skladu s tem ciljem, postavljam naslednje teze:• Ugotavljanje potreb za projekt Ko tujina postane dom je bilo temeljito in jezajelo tako potrebe okolice (slovenske družbe, slovenskih javnih institucij) kottudi potrebe udeleženk (albanskih brezposelnih priseljenk).5

• Na podlagi zaznanih potreb albanskih brezposelnih priseljenk je bilo naLjudski univerzi Koper načrtovano celotno izobraževanje (usposabljanje),prilagojene so bile vsebine in sama organizacija.• Izvedba programa Slovenščina v vsakdanji rabi se je prilagodila potrebamciljne skupine oz. samim udeleženkam (albanskim brezposelnim priseljenkam)– uporabljene so bile metode, ki so udeleženke spodbujale k aktivnosti,interakcija je bila intenzivna in večsmerna.• Po zaključku programa Slovenščina v vsakdanji rabi in projekta Ko tujinapostane dom je bila na Ljudski univerzi Koper izvedena ustrezna evalvacija,ugotovljene so bile prednosti in slabosti, kar bo prispevalo k uspešni izvedbiprograma/projekta v prihodnosti.1.3 Struktura nalogeDiplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega, v katerihse prepletajo pedagoški/andragoški in sociološki vidiki.Uvodnemu poglavju sledi poglavje o sodobnih migracijah in migracijski politiki, vkaterem predstavim osnovne teorije in vzroke migracij, novejšo zgodovino migracij,migracijsko politiko Evropske unije in Slovenije ter današnje migracijsko stanje vSloveniji. V tretjem poglavju podrobneje spregovorim o konceptu integracije –pomenu pojma in procesa integracije, ciljih, komponentah, dejavnikih in različnihmodelih ter pomenu izobraževanja v procesu integracije. Sledi poglavje oizobraževanju odraslih priseljencev – o splošnih načelih za delo z odraslimi(migranti), o učnih oblikah, metodah in sredstvih ter o načrtovanju izobraževalnegaprograma (andragoškem ciklusu). Peto in šesto poglavje sta namenjena analiziintegracijskih politik. Peto poglavje se nanaša na splošno integracijsko politiko EU,predstavim pa tudi posamezne primere v treh izbranih državah (Nemčiji, Franciji in naŠvedskem); v šestem pa pišem o Sloveniji – najprej predstavim uradno razglašenopolitiko, nato pa spregovorim še o realnem stanju slovenske integracijske politike terga primerjam s prej obravnavanimi evropskimi državami.Sledi empirični del, v katerem sem z metodo študije primera analizirala načr tovanje inizvedbo programa usposabljanja Ko tujina postane dom. Tako v sedmem poglavju6

najprej podrobneje opredelim raziskovalni problem, teze in raziskovalna vprašanja, vosmem pa predstavim uporabljeno metodologijo (raziskovalno metodo in posameznetehnike zbiranja, obdelave in interpretacije podatkov). Deveto poglavje prikazujezbrane podatke, pridobljene s študijo primera, ki sem jih nato v desetem skušalasmiselno povezati v sklepne ugotovitve empiričnega dela.Sledi zaključek, v katerem povzamem ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela,rdečo nit pa še vedno predstavlja pomen (začetnega) izobraževanja in procesaintegracije tujcev nasploh.2 SODOBNE MIGRACIJE IN MIGRACIJSKA POLITIKAMigracije so vedno bile del človeške zgodovine, v današnji globalizirani družbi pa sopostale praktično vsakdanji pojav. V tem poglavju bom naprej proučila osnovneteorije migracij in opredelila osnovne vzroke migracij. Nato bom kratko predstavilanovejšo zgodovino migracij – od časa druge svetovne vojne do danes. Sledili bostapodpoglavji o migracijski politiki EU in Slovenije, na koncu pa bom opisala šedanašnje migracijsko stanje v Sloveniji.2.1 Različne teorije migracijMigracije spadajo v eno izmed področij, za katera so družboslovne znanosti izdelaleštevilne teorije. Prvo analizo zakonitosti migracij je že leta 1889 izdelal Ravenstein (vMalačič 2003, str. 172), ki je med drugim ugotovil, da na migracije najbolj vplivajoekonomski dejavniki, da jih pospešuje tehnološki razvoj, da se ruralno prebivalstvoseli bolj kot mestno in da se večina migrantov seli na krajše razdalje. Kasneje se jeizkazalo, da so njegove posplošitve precej omejene, raziskovanje se je bolj usmerilov iskanje vzrokov migracij.K boljšemu poznavanju dejavnikov migracij je prva pripomogla hipoteza potiska inpotega (''push-pull''). Zaradi negativnih dejavnikov na odselitvenem območju(brezposelnost, diskriminacija, neperspektivnost idr.) in pozitivnih na priselitvenem,se nekateri ljudje odločijo za selitev. Ker hipoteza ni razložila, zakaj migrirajo samo7

določeni ljudje, oziroma je pri iskanju vzrokov izhajala predvsem iz migrantovesubjektivne ocene, je bila deležna številnih kritik (Malačič 2003, str. 172-3). MarinaLukšič-Hacin (1995, str. 53) poudari, da je kljub temu imela ta, pri njej imenovana»teorija dejavnikov odbijanja in privlačevanja«, precejšen vpliv na preučevanjevzrokov selitev pri nas.Teorija migracijske tranzicije (tranzicije mobilnosti) je razvila hipotezo, da določeneoblike in sredstva migracij sovpadajo z določenimi fazami družbeno-demografskegarazvoja družb. Čeprav se je veliko napovedi njenega avtorja Zelinskya tudi uresničilo(migracije so iz majhnih prešle na globalne razsežnosti, spremenile so se oblike insredstva, ki jih omogočajo), je njena napovedna vrednost zgolj linearna (razvoj gresamo v eno smer) in niti ne predvideva različnih oblik mobilnosti znotraj določenefaze razvoja (Josipovič 2006, str. 75-76).Ekonomska teorija migracij je razvila številne pristope – najbolj celovita in uspešnasta mikroekonomski pristop in teorija človeškega kapitala (Josipovič 2006, str. 81).Klasični mikroekonomski pristop postavi tezo, da ljudje migrirajo zaradi različnihmožnosti zaposlitve v določeni panogi, geografskem prostoru in regijah. Teorija jezelo idealistična, v stvarnosti je veliko njenih predpostavk nemogočih (popolnaosveščenost, enakost okusov, odsotnost migracijskih ovir idr.). O migracijah kotinvesticijah v človeški kapital pa govori teorija človeškega kapitala. Migracija je ponjej uspešna, če ''donos'' migracije pokrije stroške selitve. Teorija zaradi poudarjanjarazlik v dohodkih med regijami ni uspela v celoti pojasniti migracij (Malačič 2003, str.173-174).Kot pomanjkljivi Josipovič (2006, str. 79-81) omeni še teorijo migracijskega stresa insistemsko teorijo migracij. Teorija migracijskega stresa govori o procesuposameznikovega sprejemanja odločitev za preselitev. Odločitev ni nujno razumska,ampak je lahko rezultat nakopičenega stresa iz okolja. Teorija je sicer velikopreučevala raznovrstne stresorje, vendar ni nikoli podala celovite sheme razlogov zamigracije. Sistemska teorija migracij pa predstavlja uporabo sistemske teorije prištudiju migracij. Vendar njen prenos organskega sistema v družbeni sistem ni bilravno uspešen; z uporabo funkcionalističnega pristopa, ji ne uspe razložiti družbenihsprememb, hkrati pa posameznikovo aktivnost pripisuje vplivom okolja – posledičnone uspe razložiti subjektivnih vzrokov migracij.8

Ena izmed novejših teorij je Moonova teorija sidrišč. Analiziral je obstoječe teorije inmodele ter s kombinacijo raziskovanja institucionalnih okvirjev, osebnega obnašanjain kulturnega konteksta oblikoval enotno shemo sidrišč. Ta ''mesta pristana'' »so tistidružbeni izrazi, ki ne le dovoljujejo materializacijo fizične, psihološke in emocionalnedobrobiti posameznika, temveč ga tudi ''privežejo'' na določeno mesto«. Njegovateorija ima pomembno vrednost, saj ni le poskus razlage, ampak predstavlja tudimorebitni metodološki okvir raziskav migracij (Josipovič 2006, str. 76-79).Razvile so se številne teorije migracij in čeprav je večina od njih v določenih pogledihpomanjkljiva, je hkrati vsaka vsaj malo prispevala k razvoju ostalih oz. splošnemurazumevanju vzrokov selitev. Glede na to, da je danes večina migracij t.i.ekonomskih, ko se ljudje odpravijo ''s trebuhom za kruhom'', vsekakor držiRavenstainova trditev, da na migracije najbolj vplivajo ekonomski dejavniki. Gre torejza to, da (po principu potiska in potega) razmere na nekem področju posameznikapotisnejo na drugo, kjer je stanje bolj vabljivo. Zaradi iz okolja akumuliranega(migracijskega) stresa se posameznik po klasični mikroekonomski teoriji preseli tja,kjer ima večje možnosti zaposlitve in možnost boljšega življenja. Gre torej za spletrazličnih dejavniko v in vplivov – zunanjih in notranjih, eko nomski h in osebnih. Kajdejansko je pri vsakemu priseljencu botrovalo k migraciji, pa najbolje ve le on sam.2.2 Glavni vzroki migracijTako kot ne obstaja ena sama teorija migracij, so tudi vzroki zanje številni invsestranski ter odvisni od vrste migracij. Organizacija združenih narodov (OZN) vsvoji statistiki migracij uporablja posebno tipologijo vzrokov, ki so razdeljenih gledena administrativne podlage izdaje dovoljenja za bivanje. Ti vzroki so lahko (Dolenc2004, str. 48-49):• »izobraževanje oziroma usposabljanje (študij v državi, usposabljanje za delo),• zaposlitev (začasna, sezonska, v mednarodnih organizacijah),• združitev oziroma formiranje družine (najbližji sorodniki priseljenca, ki žeprebiva v državi – zakonec, otroci, partner),• dovoljena naselitev v okviru kvot, ki jih dovoljujejo posamezne države,• dovoljena naselitev na podlagi meddržavnih sporazumov,• humanitarni razlogi (begunci, iskalci azila, začasno zatočišče)«.9

Gre za politično oziroma pravno razvrščene razloge izdaje dovoljenj za prebivanje,dejanski vzroki in življenjske zgodbe oseb so seveda lahko popolnoma drugačne.Vseeno lahko posplošim, da imajo največji vpliv pri sodobnih migracijah (razen vprimeru vojn, družbenih nemirov ali naravnih katastrof) ekonomski dejavniki. Polegnjih pa na odločitev za selitev vplivajo še družbeni, kulturni, demografski ingeografski, psihološki ter drugi dejavniki (Malačič 2003, str. 171). Kot poudari LukšičHacin (1995, str. 53) je odločitev za migracijo na koncu odvisna predvsem odposameznikovega dojemanja in doživljanja teh dejavnikov ter njegovih potreb.2.3 Novejša zgodovina migracijPo drugi svetovni vojni in vse do naftne krize leta 1973 je v Zahodni Evropi veljala(neo)liberalistična migracijska politika (Lukšič-Hacin 2005b, str. 130). Zaradipozitivnega vpliva na gospodarstvo so ekonomske migracije prav pospeševali;države članice Evropske zveze so med seboj podpisovale številne dvostranskesporazume o kontingentih gostujočih delavcev (t.i. model kolobarjenja delovne sile)(Verlič Christensen 2002, str. 21). Obnovo gospodarstev in kopičenje kapitala jeomogočila prav politika odprtih vrat za priseljevanje oz. t.i. model gostujočih delavcev(''gastarbajterjev'').Desetletje po ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti se je v šestdesetih letihpočasi začel vzpostavljati skupni trg delovne sile, ki je olajšal notranje migracije(svobodne selitve, enakopravnost pri zaposlovanju) in zaostril zunanje migracije, t.j.migracije iz nečlanic. Položaj migracij se je nato zelo poslabšal ob naftni krizi leta1973/74 – zaradi visoke brezposelnosti je prišlo do obdobja (trajalo je vse do koncadevetdesetih) zaviranja in omejevanja migracij oz. t.i. integracijske migracijskepolitike. Migracije so postale pogojene s potrebami po delovni sili, število priseljencevje naraščalo le zaradi združevanja družin in rojstev. Osemdeseta leta so takozaznamovale »migracije v kriznih razmerah«, priseljevanje zaradi vojnih in političnihrazmer (begunstvo, azilanstvo) in hkrati »prisilne remigracije« (prisilna vračanjapriseljencev v izvorne države) (Lukšič-Hacin 2005b, str. 130-131).Obdobje »selektivnega zaposlovanja za določen čas« se je nadaljevalo tudi vdevetdesetih, s čimer so skušale države članice Evropske zveze nekako uskladiti10

migracije in trg delovne sile (Lukšič-Hacin 2005b, str. 130-131). Bevc (2000, str. 5-7)poudari, da so kljub temu tradicionalne imigracijske države vseeno še naprej beležilerast priseljenih, ki so razen iz nekdanjih socialističnih evropskih držav, zdaj začeliprihajati tudi iz azijskih držav in držav Latinske Amerike. Južnoevropske države, ki sobile v sedemdesetih še tipično emigrantske (Italija, Španija, Portugalska, Grčija) paso zdaj postale cilj številnih imigrantov iz (severne) Afrike. Cilj emigrantov z juga pase je od Nemčije pomaknil veliko bolj severno, v Skandinavske države.Podobno je bilo tudi dogajanje v Sloveniji. Prelomnico dolgemu obdobju množičnihemigracij predstavlja druga svetovna vojna in nastanek Jugoslavije. Z njenimnastankom so se k nam pričeli priseljevati pripadniki ostalih jugoslovanskih narodov –na začetku predvsem častniki in drugi uslužbenci jugoslovanske vojske ter njihovedružine, kasneje pa tudi ostali delavci. Obdobje ekonomskega priseljevanja vSlovenijo je trajalo skoraj 30 let, najbolj intenzivno pa je bilo konec sedemdesetih let.V osemdesetih in devetdesetih so se nato migracijski tokovi nekoliko umirili, ševedno pa prevladujejo migranti iz bivših jugoslovanskih republik (približno 80 % vsehmigrantov) (Dolenc 2004, str. 51-79).Verlič Christensen (2002, str. 24-25) poudari, da so migracije tudi danes podrejeneinteresu delodajalcev in načelu nacionalnih politik. Vseeno se njihov pritok dokajnenadzorovano veča – poleg beguncev, političnih prosilcev za azil in združevanjačlanov družine, k nam prihaja veliko število nedokumentiranih priseljencev. Avtoricatudi poda izčrpen seznam bistvenih sprememb mednarodnih migracij v zadnjih 15.letih 20. stoletja (1985-2000). Za te naj bi, v primerjavi z obdobjem 1960-1985, biloznačilno (prav tam, str. 71-73):• največji svetovni delež migrantov ima zahodna Evropa; povečajo in razširijo segeografski tokovi iz Afrike in Azije ter obseg nedokumentiranih migracij;izrazito narašča nacionalna in etnično raznolika struktura priseljenih; imigracijane pomeni več nujno družbene ali profesionalne promocije; leta 1994 se v EUzačne dosledno uveljavljati svobodni pretok delovne sile (ljudi) med članicamidržav EU (njihov delež vseeno ostane med 3 in 4 %);• dvostranske sporazume priseljevanja začasnih tujih delavcev nadomestiselektivno zaposlovanje za določen čas, pogodbeno delo za določenoobdobje, akademske in študijske izmenjave; zelo se poveča obseg migracijzunaj trga delovne sile (z uveljavljanjem socialnih, političnih ali človekovih11

pravic novih priseljenih); povečuje se obseg samozaposlovanja medpriseljenci in mrežne oblike etničnega podjetništva; več je migracij žensk innjihovega zaposlovanja v storitvenih dejavnostih;• s kratkoročnim zaposlovanjem pride do selektivnega priznavanja delovnih insocialnih pravic; osebam iz članic EU se obseg socialnih pravic sicerpovečuje, vendar s časovnim zamikom (t.i. prehodno obdobje); počasi se tudipriseljenci bolje politično in civilno organizirajo ter pridobivajo več pravic;• med etničnimi skupinami migrantov iz tretjih držav izrazito narastebrezposelnost, družbena marginalizacija, tveganje za socialno izključenost; timigranti pogosteje žive v revščini;• v devetdesetih se začne oblikovati integracijska politika priseljencev in v večinidržav EU se začnejo izvajati programi socialne integracije etničnih skupinpriseljencev; hkrati je bilo moč opaziti naraščanje socialnih konfliktov,naraščanje ksenofobije, diskriminacije in rasizma; izražati se začnejo zahtevepo uveljavljanju dosledne skupne politike socialne integracije (asimilacije)priseljenih tujcev ter zahteve po omejevanju obsega pravic nelegalnih migracijz ukrepi za preprečevanje nelegalnih oblik priseljevanja in s skupno politikonadzora zunanjih meja držav članic EU (Schengen).Število migracij se od konca druge svetovne povečuje – poleg delavcev v tujinoodhajajo tudi njihove družine, ne zaposlujejo se samo moški, ampak tudi ženske.Migranti prihajajo iz vseh držav in kontinentov, selektivno zaposlovanje pa nezmanjšuje števila brezposelnih in ilegalnih priseljencev. Migrantom so pogostokratene delovne in socialne pravice, velikokrat pa niti sami ne poznajo svojih pravic indolžnosti, živijo v revščini in na robu družbe. Ker bilateralni sporazumi in meddržavnepogodbe niso več uspele regulirati migracijskih tokov in dogajanj, so se bile državeprisiljene povezati in oblikovati skupne migracijske politike.2.4 Skupna migracijska politika EUZačetke skupnih dogovarjanj med evropskimi državami na področju priseljevanjapredstavlja leta 1975 ustanovljena sk upina Trevi – »forum za sodelovanje mednotranjimi ministri in policijami v boju proti terorizmu«. V osemdesetih je prišlo doštevilnih medsebojnih sporazumov med ustanovnimi članicami EU, leta 1985 pa je bil12

podpisan Schengenski sporazum. Z namenom hitrejšega pretoka blaga in oseb jebilo med drugim potrebno okrepiti sodelovanje carinskih in policijskih organov, prišlopa je tudi do poenotenja predpisov o pogojih vstopa v Unijo in podeljevanja vizumov.Temu je bila leta 1990 dodana še Schengenska konvencija, ki je uveljavila odpravomejnih kontrol znotraj območja EU za vse ljudi (Lukšič-Hacin 2005b, str. 131-132).Evropska integracija je leta 1992 skupnemu evropske mu trgu in ca rinski uniji terskupni zunanji in varnostni politiki z Maastrichtsko pogodbo dodala še skupnopravosodje in notranje zadeve ter uvedla novo ime: Evropska unija. Sprejeta so bilatudi področja skupnega interesa – na področju migracij so to: »azil, priseljevanje,nadzor zunanjih meja, boj proti drogam, zatiranje mednarodnega finančnegakriminala, sodelovanje pravosodnih organov v civilnih zadevah, pravosodnosodelovanje v kazenskih zadevah, sodelovanje med carinami, policijsko sodelovanjev preprečevanju terorizma in različnih oblik organiziranega kriminala«. Leta 1999 jebila sprejeta Amsterdamska pogodba, ki je vsa ta skupna interesna področjapostavila kot del evropskega pravnega reda, obveznega za vse članice.»Amsterdamska pogodba je dala EU pristojnosti na področju imigracijske politike, kini več v izključni domeni medvladnega dogovarjanja, in sklepi v določenih vidikihpostanejo zavezujoči za posamezne države članice« (prav tam, str. 133-135).V interesu držav članic EU je torej zagotoviti prost pretok delovne sile mednacionalnimi okolji (Verlič Christensen 2002, str. 35). Skupna evropska migracijskapolitika je tako osredotočena predvsem na imigracijske vidike, medtem ko pa širšamigracijska politika ostaja v domeni nacionalnih politik. Države same določajo letnekvote priseljevanja, odnos do priseljencev in integracijsko politiko, EU pa na tehpodročjih postavlja samo določene smernice (Lukšič-Hacin 2005b, str. 136). Kotpravi Kovač (2003, str. 75-76), naj bi glede na izhodišča evropske migracijske politikevsaka država morala:• določiti število priseljencev, ki jih lahko država prenese (konzervativnaevropska merila govorijo o 1 % celotne populacije), od tega naj bi se jih petinatudi gospodarsko in socialno integrirala v družbo;• diferencirati migracijske tokove glede na potrebe trga dela in v skladu s temtujcem podeljevati pravice;13

• definirati sistem ekonomske, socialne in kulturne integracije tujcev v družbo, kimora temeljiti na spoštovanju človekovih pravic ter posameznikove identitetein kulturne različnosti;• opredeliti strategije za zajezitev nelegalnih migracij (Kovač tukaj predlagamodel prodaje legalnih pravic tujcem, ki naj bi bil bolj ekonomsko učinkovit indružbeno pravičen od kvot – država bi s tem zmanjšala trgovanje z belimblagom in hkrati pridobila lastna sredstva za odpravljanje begunskihproblemov).Kot članica Evropske unije je morala tudi Slovenija svoj pravni red uskladiti zevropskim. V skladu s tem naj bi bilo gibanje Slovencev v Evropski uniji svobodno,hkrati pa se lahko tudi ostali državljani Unije prosto naseljujejo tudi pri nas. Prihajajopa tudi tujci iz držav nečlanic, za katere te svoboščine ne veljajo – v skladu zevropskimi izhodišči naj bi tako sprejeli posebne omejitve oz. selektivna merilazaposlovanja migrantov in strategije njihovega vključevanja ter omejevanja ilegalnihselitev. V nadaljevanju bom zato preučila, če in kako se je z migracijami soočilaslovenska politika.2.5 Migracijska politika SlovenijeBistvena značilnost slovenske migracijske politike je prepletenost z evropskimiintegracijskimi procesi. Pravni red Republike Slovenije naj bi bil že leta 2001 usklajens pravnim redom EU (Oberstar 2001, str. IV). Čeprav naj bi bili že takrat sprejeti vsinačrtovani zakoni na področju migracij, je kasneje vseeno prišlo še do številnihsprememb in izdaj novih dokumentov. Področje migracij danes urejata predvsemResolucija o migracijski politiki Republike Slovenije in Zakon o tujcih, ki je z zadnjimispremembami združil v sebi tudi ostale področne zakone (Zakon o azilu, Zakon ozačasnem zatočišču idr.).Prvi dokument, ki je natančneje določal migracijsko politiko Slovenije, je leta 1999sprejeta Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije. Razlog za njenosprejetje je bil, poleg splošnega migracijskega stanja, tudi zelo pragmatičen:»uveljavljanja ustavnih in mednarodnopravnih določb, okrepljenih s cilji RepublikeSlovenije v njeni odločenosti za vključitev v Evropsko unijo« (ResIPRS 1999, str.14

4791). Kot zapiše Zavratnik Zimic (2003, str. 36) slovensko politiko priseljevanjaokvirno definirajo 3 področja: »1. regulacija priselitvene politike, 2. azilna politika kotintegralni del begunske politike in 3. integracijska politika« .Leta 2002 jo je nadomestila Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (vnadaljevanju Resolucija). Tudi ta je bila sprejeta zaradi usklajevanja z evropskimpravnim redom ter novo sprejetim Zakonom o tujcih. Po obširnem poglavju pregledainternacionalnih migracij ter oceni migracijske politike v Sloveniji Resolucija definira(ReMPRS 2002, str. 12384-12386):− načela slovenske migracijske politike:• načelo solidarnosti, mednarodne delitve bremen in odgovornosti,• načelo odgovornosti do državljanov in države,• načelo spoštovanja prava in človekovih pravic,• načelo dolgoročne makroekonomske koristi,• načelo zgodovinske odgovornosti,• načelo enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja;− temelje/cilje migracijske politike:• svetovna solidarnost, aktivnost pri preprečevanju vzrokov migracij,• aktivna politika v Evropski Uniji in s sosednjimi državami nečlanicami,• zaščita in pomoč beguncem in azilantom, njihova integracija,• regulacija priseljevanja in preprečevanje ilegalnih migracij;− elemente migracijske politike:• sistemskost in usklajenost z mednarodnimi standardi,• ustrezna institucionalizacija področja migracij in uveljavitev nadzora terpreverjanje delovanja sprejetih ukrepov,• podpora znanstveni in raziskovalni dejavnosti,• vzpostavitev pogojev, da bodo migracije lahko imele pozitiven doprinos kekonomskemu in družbeno-kulturnemu razvoju;− področja/dele migracijske politike:• azilna politika,15

• imigracijska politika,• politika upravljanja migracijskih tokov,• integracijska politika;− aktivnosti migracijske politike:• pravna ureditev migracij, ureditev kaznovalne politike,• vzpostavitev sodelovanja z državami izvora in prehoda migracij,• uveljavitev azilne politike,• usklajevanje priseljevanja z uravnavanjem potrebnega priliva v aktivnoprebivalstvo Slovenije, omogočanje priseljevanja družinskih članov inspodbujanje vračanja slovenskih državljanov in tujcev slovenskega porekla,• preprečevanje nezakonitih imigracij, učinkovit nadzor državnih meja in mejnihprehodov, informacijske povezave med državami ter ustrezna tehničnasredstva,• zagotovitev sodelovanja konzulatov, ministrstva za notranje zadeve, policije inupravnih enot,• uveljavitev integracijske politike, sprejemanje ukrepov za nediskirminatornepostopke, ravnanja in status priseljencev;− ukrepe za uveljavitev migracijske politike:• sodelovanje pri oblikovanju mednarodne migracijske politike ter upravljanju zmigracijskimi tokovi in migranti,• usklajevanje z evropskim pravnim redom;• analizo usklajenosti pravnega reda na različnih življenjskih področjih,• uveljavitev izhodišč integracijske politike,• vzpostavitev institucij za izvajanje upravnih postopkov, vodenje celotnemigracijske politike,• sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami ternevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju migracij.Iz naštetega lahko povzamem, da se je Slovenija z Resolucijo uskladila z evropskimpravnim redom, sprejela določena načela, področja in cilje, elemente, aktivnosti inukrepe migracijske politike. Vendar gre za dokument, ki zelo splošno definiradoločene državne smernice, nikjer pa ni konkretno definirano kdo in kako naj bi jih16

dejansko tudi izvajal. Resolucija je torej zgolj razgrnitev idejnih vodil RepublikeSlovenije na področju migracij, zato iz nje težko sklepamo, kako se država dejanskosooča s problematiko migracij.Konkretnejše ravnanje države na področju priseljevanja ureja Zakon o tujcih (2008,str. 9790-9795). Ta določa pogoje in načine vstopa/izstopa ter bivanja tujcev vRepubliki Sloveniji. Ker se v diplomskem delu osredotočam predvsem na tujce iznečlanic EU, ki k nam pridejo iz ekonomskih razlogov (zaposlitve), v nadaljevanjupovzemam bistvena določila glede njihovega bivanja: Tujcu, ki ima v Slovenijidelovno dovoljenje in tu želi tudi živeti, se izda dovoljenje za začasno prebivanje. Obtem mora imeti veljavno potno listino, ustrezno zdravstveno zavarovanje in zadostnasredstva za preživljanje. V kolikor je dovoljenje za bivanje izdano z veljavnostjonajmanj enega leta, se mu prizna tudi pravica do združitve njegove ožje družine,vendar mora pri tem predložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tehdružinskih članov.V skladu z omenjenim in Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev, Vlada vsako letotudi izda dokument, s katerim omeji zaposlovanje in posledični dotok tujcev. Letos jebila Uredba o določitvi kvote delovnih dovoljenj (2009, str. 593), s katero se omejuještevilo tujcev na trgu dela, sprejeta konec januarja. Letošnja kvota, namenjenatujcem brez dovoljenja za prebivanje in tujcem, ki se po koncu sezonskega delazaposlijo na podlagi dovoljenja za zaposlitev, je 24.000 delovnih dovoljenj.V Republiki Sloveniji se lahko zaposlijo in naselijo samo tisti ekonomski migranti (innjihovi družinski člani) iz držav nečlanic EU, ki ustrezajo omejitvam in potrebamzaposlovanja na slovenskem trgu dela in imajo zagotovljena sredstva za preživljanjeter urejene dokumente in zdravstveno zavarovanje.2.6 Tujci v SlovenijiV Sloveniji se od leta 2004 (leta vstopa Slovenije v EU) število priseljencev iz tujinestalno povečuje – od 5 250 priseljenih tujih državljanov v letu 2000 se je številkadvignila na 13 294 v letu 2005 in kar na 27 504 v letu 2007. Največ tujcev se jepriselilo zaradi dela in zaposlitve, večina z namenom, da ostanejo manj kot leto17

(čeprav podatki kažejo, da jih nato pomemben delež vseeno ostane dlje). Tipičenimigrant v Slovenijo prihaja iz Bosne in Hercegovine, je moškega spola, star med 20in 24 let, začasno prebiva v osrednjeslovenski regiji oz. natančneje v Ljubljani; priselilse je zaradi zaposlitve v gradbeništvu, drugače pa je končal osnovno šolo in imapoklic za neindustrijski način dela (SURS 2009).Če vseeno podrobneje pogledamo podatke, so deleži po posameznih kategorijah zaleto 2007 (za 2008 še niso na voljo) sledeči (prav tam):• Spol: 81,04 % je moških in 18,96 % žensk.• Starost: 19,1 % je starih od 20 do 24 let, 18,1 % od 25 do 29 in 14,4 % od 30do 34 let.• Državljanstvo: 45,4 % ima državljanstvo Bosne in Hercegovine, 23,2 % srbskoin 11,5 % makedonsko državljanstvo.• Regija prebivališča v Sloveniji: 29,7 % živi v osrednjeslovenski, 15 % vsavinjski in 14 % v podravski statistični regiji.• Kraj bivanja v Sloveniji: 21,3 % se je nastanilo v Ljubljani in 8,8 % v Mariboru.• Namen priselitve: 55,1 % zaradi zaposlitve in 22,8 % zaradi sezonskega dela;17,4 % zaradi združitve z družino in le 2,6 % zaradi študija.• Dejavnost: 64 % dela v gradbeništvu, 12,7 % v predelovalnih dejavnostih in6,3 % na področju nepremičnin, najema in poslovnih storitev.• Izobrazba: 54,3 % ima končano osnovno in 41 % srednjo šolo; le 2 % sta brezizobrazbe oz. imata nedokončano osnovno šolo.• Poklic: 41,3 % je izurjenih v poklicih za neindustrijski način dela, 7,9 % jeupravljavcev strojev in naprav, industrijskih izdelovalcev in sestavljavcev, 6,3% pa tehnikov in drugih strokovnih sodelavcev.Na zadnji dan leta 2007 je v Sloveniji živelo 33 294 tujcev z dovoljenjem za stalno in41 263 z dovoljenjem za začasno prebivanje ter 5 562 prijavljenih državljanovEvropske unije (4406 začasno in 1156 stalno). Slovenija je bila v letu 2007 enaizmed petih držav znotraj sedemindvajseterice z več kot 100 % selitvenim prirastomin je imela največji delež priseljencev iz nečlanic (90 % leta 2006 in 90,4 % v 2007).V letu 2006 pa je bilo med priseljenci v države EU največ moških priseljenih prav vSlovenijo (Predlog: Uredba… 2008, str. 14).18

V Sloveniji naraščanje števila migrantov in njihov vedno večji delež med slovenskimprebivalstvom vsekakor ni zanemarljiv, zato se bo morala slovenska politika polegmigracijske resno lotiti tudi razvijanja integracijske politike. Glede na to, da iz tujinesprejemamo predvsem delovno silo, ki jo tudi zares potrebujemo, se bomo moralipotruditi, da se bo le-ta pri nas tudi dobro počutila. Obvezni so torej določeni ukrepi, skaterimi bi priseljencem pomagali pri vključevanju in ki bi hkrati zagotavljali tudinjihovo sprejemanje s strani širše družbe.3 O KONCEPTU INTEGRACIJE PRISELJENCEVV tem poglavju bom najprej spregovorila o odnosih, ki se pri migracijah vzpostavljajomed migranti in državljani ciljne države. Nato bom podrobneje predstavila konceptintegracije – različne komponente (vrste), cilje in dejavnike, ki vplivajo na njen uspeh.Sledila bo analiza treh integracijskih modelov: diferenciranega izključevanja,asimilacijskega in pluralističnega. Na koncu pa bom spregovorila še o pomenuizobraževanja oz. učenja jezika in kulture v procesu integracije priseljencev.3.1 Odnos med imigrantsko družbo in imigrantsko skupnostjoLjudje so se od vedno selili in od vedno so bili prisiljeni na določenih območjih(so)bivati pripadniki različnih (etničnih) skupin. Med imigrantsko družbo in imigrantskoskupnostjo so se in se še danes vzpostavijo določeni procesi, ki so grobo gledanolahko povezovalni (konjunktivni) ali pa ločevalni (disjunktivni). Te lahko nadaljnjerazdelimo na različne odnose (glej sliko 1), ki so v praksi lahko med seboj zeloprepleteni. Klinar (1976, str. 133-134) piše, da procesi med družbama stečejo, koprideta ti v stik in posledični konflikt (dokler živita v medsebojni separaciji in izolaciji,odnosov in procesov med njima ni). Kot prikazuje slika 1, se ob tem lahko sprožijodisjunktivni (uničenje/izgon, stratifikacija, segregacija) ali pa konjunktivni (asimilacija,pluralizem) odnosi. »Obstoj ksenofobije in diskriminatornih praks ter pogoji obsprejemu v veliki meri določajo število interakcij in stopnjo bližine med kulturami kottudi kvaliteto medsebojnih odnosov med posamezniki različnih kultur, ki bivajo skupajv eni državi« (Vrečer 2004, str. 678).19

Slika 1: ODNOSI MED IMIGRANTSKO DRUŽBO IN IMIGRANTSKO SKUPNOSTJOVir: Berry v Klinar 1976, str. 134.V primeru sodobnih migracij lahko rečemo, da med dominantno in priseljenskodružbo povečini prihaja do konjunktivnih odnosov – pluralizma, ki predstavlja obstojveč enakovrednih skupin (SSKJ 2002, str. 859), oz. asimilacije, ki pomenivključevanje priseljencev v novo okolje in prevzemanje značilnosti imigrantskedružbe (prav tam, str. 23). V določenih primerih lahko govorimo tudi o segregaciji, t.j.ločevanju in zapostavljanju določenih skupin (prav tam, str. 1204), kar skušajodržave preprečiti prav s sprejemanjem integracijskih politik.Tudi Medvešek (2004, str. 590) piše o različnih tipih navezovanja stikov, ki polegodnosa etnične skupine do dominantne družbe, vključujejo tudi odnos te skupine doostalih etničnih skupnosti. Govori o štirih različnih tipih odnoso v:• etnična marginalizacija (priseljenci ne navezujejo stikov ne z večinskopopulacijo, niti z drugimi priseljenskimi skupnostmi),• etnična separacija (priseljenci ne navezujejo stikov z večinsko populacijo,vzdržujejo pa stike znotraj priseljenskih skupnosti),• asimilacija (priseljenci navezujejo stike z večinsko populacijo, ne pa z drugimipriseljenskimi skupnostmi) in20

• integracija (priseljenci navezujejo stike z večinsko populacijo in hkratiohranjajo vezi v okviru lastne etnične skupnosti).Vključevanje priseljencev v širšo družbo je dokaj spontan proces, če hočejo ti v njejpreživeti in za to niso potrebne formalne politike. Vendar pa izdelane integracijskepolitike zelo pripomorejo k hitrejšemu in uspešnejšemu procesu integracije tujcev(Bešter 2003, st. 84). Oziroma kot poudari Klinar (1983, str. 11): formalna politikaskuša s procesom integracije olajšati prilagajanje priseljencev in hkrati dosečinjihovo, vsaj minimalno, participacijo v družbi.3.2 Proces integracije priseljencevIntegracija pomeni sobivanje kultur, označuje družbene in kulturne procese, kipotekajo med kulturo novo prispele etnične skupine in kulturo priseljenske države(Vrečer 2004, str. 678). »Ohranjevanje etničnih izvornih značilnosti, ob hkratnemsprejemanju novih karakteristik načina življenja v imigrantski družbi, omogočaprilagajanje migrantov na novo družbo, njihovo vključevanje in prostovoljnointegracijo vanjo. Obstoj etnične pestrosti, kulturnega pluralizma, pomeni bogatenjeimigrantske družbe« (Klinar 1983, str. 11).Klinar (1976, str. 167-177) je že leta 1976 obširno opisal dejavnike, ki delujejo na(ne)uspešnost integracije. Kljub časovnemu zamiku od nastanka omenjenega vira,pa lahko trdimo, da so ti še danes zelo podobni. Dejavniki, ki pospešujejo/zavirajoprilagajanje so:• predmigracijski: osebne značilnosti (izobrazba, družbeni status, starost, spol,socialni status in število otrok idr.), prisilnost ali prostovoljnost migracije,občasnost ali trajnost migracije, urbani ali ruralni izvor migranta, verižnamigracija (prijateljski krog, ki spodbudi migracijo in asimilacijo), predhodnoznanje jezika, predhodno pozitivno mnenje o imigrantski družbi, podobnost alirazličnost kulture emigrantske in imigrantske družbe, geografske razmere; in• postmigracijski dejavniki: prvi vtis o imigrantski družbi, zaposlitev, poklicnistatus, poklicna mobilnost, tekmovanje med imigranti in domačini, dolžinabivanja v imigrantski družbi, številčnost migrantske skupnosti in njenakoncentracija ali razpršenost, izolacija migrantov, komunikacija, geografska21

ližina izvorne emigrantske družbe in možnost pogostejših obiskov,zunanjepolitično dogajanje.Boswell (v Roter 2004, str. 202) opredeli tri komponente procesa integracije:ekonomsko, družbeno/kulturno in politično. Prva se nanaša predvsem navključevanje na trg delovne sile oz. izobraževani sistem in v sistem države blaginjeter jo je razmeroma lažje zagotavljati (sploh v primeru pomanjkanja delovne sile).Družbena oz. kulturna integracija je že nekoliko zahtevnejši proces, saj gre pri tejkomponenti za razumevanje jezika, kulturnih značilnosti in družbenih norm. Najtežjepa je (predvsem iz vidika nacionalne identitete) tujcem zagotoviti politično integracijo,t.j. pravico voliti in biti voljen.V diplomskem delu se osredotočam predvsem na družbeno/kulturno komponentointegracije. Evropski forum za študije migracij (EFMS 2009) družbeno integracijoopredeli kot vključevanje migrantov v glavne institucije države gostiteljice, karvključuje strukturno, kulturno, medsebojno in identifikacijsko integracijo. Uspešnadružbena integracija je opredeljena kot zmanjševanje ali odsotnost etničnestratifikacije in družbene diferenciacije na podlagi etničnega ali imigrantskega statusater družbena kohezija in odsotnost družbenih konfliktov zaradi imigracij.Družbena oz. kulturna integracija priseljencev v imigracijsko državo torej pomenivključevanje migrantov v državne institucije in širšo družbo. Proces poteka v dvesmeri. Za uspešno vključevanje se morajo migranti naučiti jezika in seznaniti s kulturoter normami družbe gostiteljice. Ta pa jih mora biti pripravljena sprejeti, preprečevatimora morebitne nesporazume in rasno razlikovanje.Integracijske politike si torej kot glavni cilj postavljajo vključitev priseljencev v družbo;prizadevajo si, da bi ti imeli možnost za samostojno življenje in hkrati enakopravnosodelovali pri njenem razvoju, torej da bi bili funkci onalen člen imigrantske družbe.Integracija je vedno in obvezno dvosmeren proces – migrante, ki se vključujejo vdružbo mora le-ta tudi pozitivno sprejeti. Sobivanje več kultur namreč lahko bogatitako priseljence kot tudi domačine.22

3.3 Različni modeli integracije priseljencevKaj točno pomeni integracija oz. kakšne bi integracijske politike morale biti, ni točnodorečeno. Odvisne so od politične/socialne usmerjenosti in splošnih vrednot države(demokracija, liberalizem, pluralizem, socialna država idr.) (Bešter 2003, str. 84) in odtega, kako države pojmujejo vprašanje svoje identitete ter kako vidijo tujca v njej.Družbe imajo različna pričakovanja glede ravnanja novo prispelih etničnih skupin inposledično so se razvili različni koncepti oz. modeli integracije. Konceptmultikulturalizma, značilen predvsem za anglosaksonske države, na primer zagovarjasvobodo imigrantskih skupin pri ohranjanju njihove kulture, jezika in vrednot. Medtemko je za druge zahodne države značilen koncept asimilacije, saj nad ohranjanjem''drugačnih'' kultur niso ravno navdušene (Roter 2004, str. 203).Preden si podrobneje ogledamo možne modele integracije priseljencev, naj šepoudarim, da idealnega modela ni. Vsak model ima svoje prednosti in slabosti, vsakima določene argumente za vpeljavo in upošteva različne kulturne okoliščine. Kotpoudari Bešter (2003, str. 90), se integracijske politike tudi spreminjajo v času inprostoru – ni nujno, da je isti model pri drugi skupini ali v drugem obdobju uspeše n.Integracijske politike je potrebno stalno spremljati in ocenjevati njihove učinke terpopravljati morebitne napake. Poleg tega pa se moramo zavedati, da so njihoviučinki – tako za priseljence kot imigrantsko družbo – predvsem dolgoročni.3.3.1 Model diferenciranega izključevanjaModel diferenciranega izključevanja je bil značilen za države s tradicionalno definicijonaroda (skupnost ljudi na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturnoin gospodarsko povezani in imajo skupno zavest), ki niso bile deležne imigracij izbivših kolonij ter so hkrati po drugi svetovni vojni privabljale številne gostujočedelavce (Nemčija, Avstrija, Švica) (Bešter 2003, str. 85).Migracije so opredeljene kot začasni pojav, priseljenci naj bi se prej ali slej vrnili vizvorne države. V skladu s tem se jih je vključevalo le na določena področjadružbenega življenja (trg dela) in hkrati izključevalo iz drugih (socialni sistem,politična participacija, državljanstvo). Priseljenci so sicer postopoma pridobili več23

socialnih in državljanskih pravic, pridobitev državljanstva (naturalizacija) pa je zavečino ostala nedosegljiva (Bešter 2003, str. 85).Bešter (3003, str. 112-113) poudari, da so se pričakovanja, da se bodo vsi migrantipo določenem času vrnili v svoje države, izkazala za nerealna. Tako je modeldiferenciranega izključevanja ustvaril dve kategoriji prebivalstva – državljane in tujenedržavljane brez državljanskih pravic. Ti nedržavljani so bili integrirani le nadoločenih področjih, naturalizacija pa je njim in njihovim potomcem ostalanedosegljiva. Takšno ločevanje je privedlo do segregacije etničnih skupnosti, kar nipripomoglo h kohezivnosti družbe in enakopravnem razvoju vseh njenih članov,ampak je kvečjemu vodilo v napetosti in konflikte.Model diferenciranega izključevanja so zaradi njegovih slabosti in modernejšihkonceptov pomena vključevanja tujcev večinoma opustile vse države. Prepričanje, daso migracije le začasen pojav in v skladu s tem selektivno podeljevanje pravic teromejeno vključevanje v družbo, se je izkazalo za neustrezno. V sodobni družbi, vkateri je vedno več migracij in različnosti, diferenciranje prebivalstva na različnekategorije nikakor ne more zagotavljati enakopravnosti in harmonije, sodelovanja inrazvoja.3.3.2 Model diferenciranega vključevanjaModelu diferenciranega vključevanja pravimo tudi asimilacijski model. Nekoč je bilznačilen za ZDA, Kanado, Veliko Britanijo in Avstralijo, danes pa mu je še najboljpodoben model Francije (Bešter 2003, str. 85-86).Od migrantov se pričakuje, da se bodo odpovedali svojim družbeno-kulturnim injezikovnim značilnostim ter popolnoma prevzeli značilnosti imigrantske družbe.Asimilacija je spodbujana s podeljevanjem državljanstev (naturalizacijo) inzagotavljanjem ugodnih razmer za hitrejšo prilagoditev in prevzem kulture. Priseljencinaj bi tako popolnoma pretrgali vezi s svojo izvorno državo in za vedno ostali v novidržavi. Tujcem, ki ne prevzamejo novega državljanstva, je bivanje sicer dovoljeno,vendar predstavljajo nekakšno demokratično anomalijo, zato je običajno njihov pravnistatus veliko slabši, kar naj bi jih posledično pritegnilo k naturalizaciji (prav tam).24

Vendar pa, kot izpostavi Bešter (2003, str. 113-114), izbris lastne kulture ter popolnapodreditev kulturi in normam imigrantske družbe ni tako preprosta; kulturne identitetese ne da kar tako zamenjati. Pa tudi formalna enakopravnost še ne pomeni, da se taudejanji tudi v praksi – zagotavljanje enakih individualnih pravic ne privede vedno doenakih možnosti na vseh področjih družbenega življenja.Model diferenciranega vključevanja v primerjavi z modelom diferenciranegaizključevanja priseljencem zagotavlja več pravic in tudi možnost pridobitvedržavljanstva. Priseljencem nudi podporo pri prevzemanju nove kulture, ki naj bi''zamenjala'' njihovo izvorno. V primerjavi s prejšnjim modelom torej asimilacijskimodel ne kategorizira prebivalstva, ampak od njega pričakuje univerzalnost,uniformnost. Tudi ta model se v sodobni družbi, v kateri je vedno več migracij inrazličnosti, ka že za neustrezen – partikularnih identitet se ne da kar tako zatreti.3.3.3 Multikulturni modelMultikulturnemu modelu pravimo tudi pluralistični model, značilen pa je za švedskopolitiko sprejeto v sedemdesetih letih. Pri tem modelu je politična skupnostpojmovana širše kot le skupnost državljanov, saj sega tudi izven državnega območja(Bešter 2003, str. 86-87).Model sprejema naselitev v eni od držav in ohranjanje vezi z drugo. Migranti so delpolitične skupnosti (civilne družbe in nacionalne države), ohranjanje njihove kulturepa je celo spodbujano. Pridobivanje pravic je sicer povezano tudi s pridobitvijodržavljanstva, vendar to ne predstavlja merila pravne integracije. Tako (državljanske)pravice pripadajo tudi nenaturaliziranim tujcem s stalnim prebivališčem (čeprav jemorda stopnja naturalizacije zato manjša) (prav tam). Boswell (v Roter 2004, str.203) opozarja, da so razlogi uvajanja tega pristopa tudi zelo pragmatične narave –imigranti se bodo težko popolnoma odrekli svoji identiteti, pa tudi moralno gledano jekulturna raznolikost lahko le pozitivna.Slabosti švedskega modela so bile, po mnenju Romane Bešter (2004, str. 114),predvsem v tem, da povezovanje imigrantske politike z manjšinsko zaradi praktičnihin ekonomskih omejitev ni omogočilo zagotavljanja enakopravnega položaja vseh25

etničnih skupnosti, sploh če pri tem ni bilo širše podpore in pomoči švedske javnosti.Priseljencev se ne bi smelo opredeljevati kot homogeno skupino potrebno pomoči,bolj je pomembno vsakemu omogočiti, da bo lahko poskrbel zase (enake pravice inmožnosti vsem državljanom).V primerjavi z modeloma diferenciranega izključevanja oz. vključevanja, multikulturnimodel odpravlja večino njunih pomanjkljivosti. Priseljencem so zagotovljene enakepravice kot državljanom, vključno z možnostjo naturalizacije. Poleg tega država tudinudi podporo pri spoznavanju nove kulture in hkrati spodbuja ohranjanje izvorne.Model torej ne poudarja univerzalnosti ene kulture ali pa uniformnosti vsehprebivalcev, vendar je pri njem nevarno, da začne kategorizirati prebivalstvo na(ne)migrantsko oz. pomoči (ne)potrebno. Model se je vseeno uveljavil tudi širše, vsplošni evropski politiki, pri kateri pa je velik poudarek prav na tem, da je sicerpomembno pomagati priseljencem pri vključevanju in spoštovati njihovo različnost,vendar morajo biti ti enakopravni in sprejeti s tudi strani širše družbe.3.4 Izobraževalna komponenta priseljenske integracijske politikeProces integracije je močno povezan tudi s procesom učenja in izobraževanja. Kotsem že omenila, je cilj družbene/kulturne komponente integracije prav v tem, da sepriseljenci vključijo tako v institucije, kot tudi širšo družbo, za kar je nujno poznavanjejezika, pravil in kulture države naselitve. Čeprav je vključevanje lahko tudi spontanooz. neorganizirano, bomo hitrejše in tudi boljše rezultate dosegli le in zgolj prekoustrezne formalno organizirane pomoči. Izobraževanje je ključnega pomena in jetorej izjemno pomemben dejavnik za uspešnost integracije migrantov.Kot izpostavi Bevc (2000, str. 21): »Večina razvitih držav zaradi visoke stopnjebrezposelnosti med priseljenci organizira programe, ki omogočajo tujcem pridobitevustreznih kvalifikacij in lažje vključevanje na trgu delovne sile ter istočasnopreprečujejo rasizem in vse vrste diskriminacije na delovnem mestu«. Začetnapomoč migrantom namreč lahko zelo olajša njihove probleme ob prihodu v novookolje in jim omogoči hitrejše vključevanje v skupnost. V ta namen državeorganizirajo posebne uvodne integracijske programe, ki na primer vključujejo (Bešter2006, str. 87-88):26

• »učenje uradnega ali nacionalnega jezika oziroma jezikov, ki se uporablja(jo) vjavnem življenju sprejemne družbe;• spoznavanje osnov ustavne ureditve, temeljnih norm, navad in običajev terinstitucionalne strukture sprejemne družbe;• informiranje o možnostih za integracijo na različnih področjih, vključno zmožnostmi za ekonomsko iniciativo«.Tečaje jezika je možno oblikovati tudi združeno s poklicnimi ali pa zaposlitvenimitečaji. Ti so lahko zelo koristni, saj udeležencem najbolj pomaga učenje jezika, ki jeumeščeno v (bodoče) delovno okolje (Niessen in Schibel 2006a, str. 16). Tudi Bešter(2006, str. 95) poudari, da je prav (nadaljnje) izobraževanje in usposabljanje edenizmed dejavnikov, ki lahko ključno vpliva na uspešnost integracije in na kvalitetoposameznikovega življenja. »Ustrezna izobrazba in kvalifikacije so predpogoj zadostop do (primerne) zaposlitve, zaposlitev pa je pogosto eden ključnih elementov vprocesu integracije, od katerega je mnogokrat odvisen položaj posameznika tudi nadrugih področjih življenja«.Pri tem je seveda zelo pomembno, da so ti uvajalni oz. izpopolnjevalni tečajiprilagojeni posameznikom (predhodnemu znanju jezika oz. stopnji doseženeizobrazbe, njihovi kulturi in obveznostim v službi in družini) ter da hkrati ustrezajo tudidružbenim in zaposlitvenim potrebam. V nekaterih državah so taki tečaji celoobvezni, vendar, kot poudari Bešter (2006, str. 88-89), je to mogoče le, če jezagotovljena njihova vsebinska primernost, kvaliteta ter učinkovitost (uporabnost),primerna ponudba ter kraj in čas izvedbe. Ker se izobraževanje odraslih zelorazlikuje od izobraževanja mladine in ker migranti v njem predstavljajo tudi posebnociljno skupino z lastnimi specifikami in potrebnimi prilagoditvami, bom v nadaljevanjupredstavila, kakšno naj bi bilo izobraževanje odraslih priseljencev.4 O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH PRISELJENCEVIzobraževanje odraslih je po Lengrandu tisto »učenje, s katerim se človek moralno,intelektualno in čustveno dopolni« (Ličen 2006, str. 16). Draper pa ga opredeljuje kotrazlične dejavnosti učenja odraslih, ki izhajajo iz njihovih potreb ter družbenega,kulturnega in političnega okolja (prav tam, str. 17). V Zakonu o izobraževanju odraslih27

(2006, str. 11430) pa srečamo opredelitev, da je izobraževanje odraslih»izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje oseb« z izpolnjenoosnovnošolsko obveznostjo, ki »si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobitiznanje«.Izobraževanje odraslih je del vseživljenjskega izobraževanja oz. učenja, t.j. procesa,ki poteka od rojstva do konca življenja v različnih učnih okoliščinah, zajema vseoblike učenja (formalno, neformalno in priložnostno) in ima za cilj izboljšanjeposameznikovega znanja in spretnosti (Jelenc 2007, str. 10). Kot pravi Jarvis (2006,str. 134), gre pri vseživljenjskem učenju za proces v toku celega življenja, v ka teremposameznik (telesno in razumsko) doživlja različne družbene situacije in iz vsakedoločeno vsebino spoznavno, čustveno ali praktično preoblikuje in integrira v lastnobiografijo ter s tem postane drugačna in bolj izkušena oseba.Če se je vseživljenjsko izobraževanje še pred časom obravnavalo kot pravicaposameznika do izobraževanja in je torej bilo njegova svobodna odločitev, ga jedanes zamenjal koncept dolžnosti in nujnosti. Postalo je »dolžnost posameznika, dase izobražuje vse življenje, oziroma njegova osebna odgovornost za razvoj lastnegaizobraževanja, za osebni razvoj, za soudeležbo pri uresničevanju državljanskihpravic in gospodarskih ciljev« (Kodelja 2005, str. 10). Omenjeni premik in konceptvseživljenjskega učenja nasploh, vsekakor velja tudi za migrante – če se želijouspešno vključiti na trg dela ter biti na njem konkurenčni, morajo biti pripravljeni temuprilagoditi tudi svoje znanje in sp retnosti, se torej vključiti v organiziranoizobraževanje odraslih in ostale procese vseživljenjskega učenja.Izobraževanje odraslih ima sicer lahko različne motive in številne cilje, posplošeno palahko povemo, da so ti lahko tako dobrobit posameznika, razvoj njegove osebnosti innjegov boljši družbeni status, kot tudi razvoj družbe, nacionalnega gospodarstva inboljše socialne razmere v družbi. Izobraževanje odraslih naj bi torej pomagalozmanjševati družbene razlike, pri čemer je zelo pomembno, da je dostopno vsemljudem, ne glede na njihov družbeni položaj, vero, spol ipd. (Govekar-Okoliš in Ličen2008, str. 19, 22). Kot posebno ciljno skupino pri tem obravnavamo tudi migrante, karje izpostavila tudi Hamburška deklaracija o učenju odraslih oz. njen Akcijski načr t zaprihodnost (sprejet na 5. UNESCO-vi mednarodni konferenci o izobraževanjuodraslih leta 1998), ki je kot eno pomembnih tem učenja odraslih v prihodnosti28

predvidel tudi ''Učenje za vse''. To med drugim pomeni »zagotavljanje praviceudeležbe v izobraževanju odraslim migrantom, razseljenim osebam, beguncem inljudem s posebnimi potrebami«. Države tako »pospešujejo njihovo politično,ekonomsko in družbeno udeležbo ter bogatijo njihove zmožnosti in temelje njihovekulture« in hkrati razvijajo zavest o položaju in pravicah migrantov v javnosti(Mohorčič Špolar 1998, str. 35).Kot že rečeno, so dandanes migracije in z njo tudi integracija migrantov postale enoosrednjih vprašanj svetovne politike in hkrati tudi posameznikovega življenja. Tujcipredstavljajo enega večjih izzivov za družbeno strukturo in družbeno kohezijo nasplošno, hkrati pa so velik izziv tudi za izobraževanje odraslih. Izobraževanjepriseljencev namreč predstavlja verjetno edino možno pot, da se le-ti naučijo jezika,spoznajo kulturo in druge družbene značilnosti države, v katero so se naselili.Seznani jih tako s pravicami kot dolžnostmi ter jim predstavlja potencial zanapredovanje in izboljšanje kakovosti življenja. Izobraževanje tako igra ključno vlogov procesu integracije – migrantom nudi pomoč in podporo pri vključevanju v novodružbo, hkrati pa pri njenih pripadnikih širi poznavanje in sprejemanje teh prišlekov.Znanje jezika in izobraževanje oz. usposabljanje migrantov sta torej pogoja zanjihovo uspešno vključevanje tako na trg dela, kot v širšo družbo. Omogočataekonomsko neodvisnost in samostojnost posameznikov ter zagotavljata njihovoparticipacijo pri ekonomskem, socialnem in kulturnem razvoju družbe.4.1 Odrasli v izobraževanjuKot odrasle v procesu izobraževanja obravnavamo osebe, ki so prekinile ali zaključileredno šolanje in v življenju prevzele druge družbene vloge (Krajnc 1979a, str. 46).Odraslim izobraževanje ni več primarna, ampak dopolnilna življenjska aktivnost, ki seprepleta z njihovimi drugimi dejavnostmi – poklicem, družino, družbo. Odrasli, ki sevključujejo v izobraževalne programe so si med seboj zelo različni, a imajo hkrati tudidoločene skupne značilnosti, ki vsekakor veljajo tudi za ciljno skupino priseljencev.Gre za že oblikovane samostojne in neodvisne osebe, ki jih bogatijo številneživljenjske in delovne izkušnje. V kolikor se vključujejo prostovoljno, imajo zaizobraževanje zelo konkretne motive in dokaj kratkoročne cilje, učenja se lotevajopredvsem problemsko in težijo k uporabi naučenega (Velikonja 2007, str. 28). Rogers29

(1992, str. 13, 53) pri tem poudari, da odrasli, ko se po dolgem času ponovnovključujejo v izobraževanje, pogosto dvomijo v svoje sposobnosti in se bojijo, da sebodo osramotili. Učitelj oz. andragog mora zato paziti, da ne bo s svojim ravnanjemše bolj skrhal njihove samopodobe – pomembno je, da poudari pomen njihovihizkušenj in jih uporabi kot podlago za nadgrajevanje znanja in nove izkušnje.Odrasli učenci se torej razlikujejo od otrok in posledično je tudi delo z njimi drugačno.Andragoška didaktika je razvila številna načela za uspešnejše delo z odraslimi.Filipovič (v Krajnc 1979b, str. 37) tako govori o principih permanentnosti,funkcionalnosti, demokratičnosti, prostovoljnosti, raznovrstnosti in dinamičnosti,integriranosti (primernosti posameznikovim potrebam oz. predznanju) ter aktivneudeležbe. Merill (v Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 65) pa definira naslednjanačela za kakovostnejše izobraževanje odraslih, ki jih velja upoštevati tudi prinačr tovanju in pouče vanju priseljencev:• »Poučevanje povezuj z resničnimi problemi.• Aktiviraj obstoječe znanje.• Prikaži novo znanje. /…/• Znanje naj uče nci prenesejo v življenje.• Novo znanje poveži z učenčevim svetom.«Načela oz. principi izobraževanja odraslih se neločljivo povezujejo z ustreznimimetodami in oblikami poučevanja. Več o njih bom povedala kasneje, tu naj povem leto, da njihova uporaba ključno vpliva na vlogo učitelja, zadovoljstvo udeležencev intrajnost znanja.Psihosocialna klima, ki se oblikuje znotraj učne skupine, ima lahko ogromen vpliv nauspešnost učenja odraslih (migrantov). Poleg ustreznega fizičnega okolja – svetlostiin temperature ter razporeditve prostora – moramo biti pozorni tudi na socialnookolje, pri čemer ima enega največjih vplivov pristop in vedenje učitelja. Ta lahko ssvojo verbalno in neverbalno komunikacijo močno vpliva na motivacijo udeležencev.Učitelj odraslih (andragog) tako ni več le podajalec znanja, ampak je hkrati tudianimator, moderator, usmerjevalec in svetovalec. Udeležence spodbuja ksamostojnosti in samoiniciativnosti, jim pomaga pri samorazvoju insamouresničevanju. Pri tem je zelo pomembno, da je komunikacija med učiteljem inudeleženci enakopravna in večsmerna ter da lahko vsi svobodno izrazijo svojemnenje (Krajnc 1979b, str. 49-57). Tudi Knowles (2005, str. 120) poudari, da je30

pomembno, da se v skupini vzpostavi pozitivno ozračje, ki spoštuje individualne inkulturne razlike, motivira udeležence ter ne upošteva samo posameznikovih veščin,ampak tudi njegova čustva. Pri tem je pomembno spodbujati sodelovanje,medsebojno podporo in skupinsko pripadnost udeležencev.Tudi v izobraževanju odraslih ima zelo pomembno vlogo motivacija udeležencev.Galbraith (1991, str. 99-100) pravi, da motivacija v bistvu deluje na več povezanihravneh: uspešnosti, hotenja, vrednosti in veselja. Odrasli upajo, da bodo vizobraževanju uspešni, pri čemer mora v to verjeti tudi sam učitelj ter jih prepričati, dajim bo uspelo. V kolikor jim bo prikazal učenje kot pravo odločitev, lahko pričakujetudi več volje in sodelovanja odraslih. Če se namreč odraslim učenje zdi vredno, čecenijo nova pridobljena znanja, lahko to zelo pomembno vpliva na njihovosamopodobo in notranjo motivacijo. Odrasli naj se torej učijo z veseljem, ostanejo najradovedni in izobraževanje jim bo v užitek. Učitelj naj za boljšo motivacijo odraslihupošteva naslednja načela (prav tam, str. 107-115):• uspešno učenje se zagotovi le s kakovostnim poučevanjem, jasnimi dokazi ouspešnosti odraslega in rednimi povratnimi informacijami;• prva izkušnja z novim predmetom ali temo naj bo zanimiva, varna in uspešna,vseeno pa naj učitelj poudari tudi količino truda, ki ga bo potrebno vložiti;• učni cilji in kriteriji ocenjevanja naj bodo čimbolj jasni, pomembno pa je tudipoznati in upoštevati potrebe udeležencev ter spodbujati njihovosamostojnost;• zagotovimo pestrost učnega procesa in učnih materialov: uporabimo različneučne metode in raznolika učna sredstva, abstraktne vsebine skušamo nareditičimbolj znane in osebne, načrtujemo pa tudi aktivnosti s katerimi bodo lahkoodrasli pokazali, kaj so se naučili ali izdelali.Kot že rečeno, se odrasli v izobraževanje vključujejo zaradi stvarnih motivov in stočno določenimi cilji. Poseben izziv andragogom pa so tiste ciljne skupine, ki sepotreb po izobraževanju ne zavedajo in svojih problemov niso navajene reševati zizobraževanjem. Gre predvsem za starejše, nizko izobražene, brezposelne, revne inmigrante – družbeno in ekonomsko prikrajšane sloje prebivalstva, pri katerih sepogosto prepletata družbena marginalizacija in segregacija. Pri teh skupinah je takopotrebna zunanja motivacija – pomoč države in skupnosti ter posebni prilagojeniizobraževalni programi (Dobnik 2000, str. 32-33).31

4.2 Učne oblike, metode in sredstva v izobraževanju migrantovV izobraževanju odraslih (priseljencev) je zelo pomembno, da samo izvedboprograma prilagodimo značilnostim udeležencev, hkrati pa tudi ciljem in vsebinamprograma. V skladu s tem lahko izberemo različne oblike izvedbe programa (učneoblike) in njegovih posameznih delov (učne metode), katere lahko podkrepimo zuporabo pravih pripomočkov (učnih sredstev).Oblike in metode izobraževanja izberemo že med samim pripravljanjem programa. Vkolikor sta načrtovalec in izvajalec ločena, je organizator tisti, ki izbere oblikoizobraževanja, t.j. način izvedbe celotnega izobraževanja (Ličen 2006, str. 117) oz.kot jo definira Matijević (v Jelenc 1996, str. 68) »način organiziranostiizobraževanja«. Učitelj pa nato izbere splošne pristope k izvajanju izobraževalnegaprocesa – metode poučevanja (Ličen 2006, str. 117), ki jo Matijević (v Jelenc 1996,str. 68) opredeli kot »prijem, ki omogoča izpeljavo izobraževalne naloge«. Klasifikacijučnih oblik in metod je veliko, nekaj jih bom naštela v nadaljevanju, bolj podrobnejepa jih nato obravnavam v zvezi z izobraževanjem ciljne skupine priseljencev.Oblike torej določajo način organizacije in izpeljave izobraževanja. Lahko jih ločimona primer glede na število učencev na individualne, skupinske in množične, ali paglede na stopnjo organiziranosti na formalne (šolske) in neformalne (Govekar-Okolišin Ličen 2008, str. 66). Jelenc (1996, str. 74-76) kot najpomembnejše naštejenaslednje oblike izobraževanja odraslih:• predavanje, • delavnica, • tečaj,• seminar, • mentorstvo, • inštrukcija,• konzultacija, • svetovanje, • modul,• akcijsko učenje, • predstavitev, • izobraževalni program.Pri izbiri ustrezne oblike izobraževanja je smiselno upoštevati kriterije, ki jih predlagaCaffarella (2002, str. 291): predznanje in izkušnje udeležencev, dostopnost inizkušenost izvajalcev, cena, razpoložljivi pripomočki in oprema, vsebina in želenirezultati programa, kontekst v katerem bo izobraževanje potekalo.Če izhajam iz omenjene klasifikacije oblik izobraževanja odraslih (povzeta po Jelenc1996, str. 74-76; razlage pa po Jelenc 1991), je, po mojem mnenju, za programe32

integracije tujcev najprimerneje uporabiti v ta namen oblikovane izobraževalneprograme, t.j. obliko organiziranega in vodenega sistematičnega učenja, in module,samostojne vsebinske enote učenja. Programi pa lahko potekajo tudi znotraj nekedejavnosti (npr. na delovnem mestu) – torej kot oblika akcijskega učenja. Kotpodporne dejavnosti programa lahko vključimo še predstavitve (organizirane prikazedejavnosti ali pojava) in delavnice (srečanja s strokovnjaki in praktično urjenje),seminarje (časovno strnjene obravnave določene teme), inštrukcije (organiziranastrokovna pomoč) in svetovanje (pomoč strokovnjaka pri odpravljanju težav priuče nju). Manj primerne pa se mi zdijo oblike predavanja (ce loten učni proces jeorganiziran tako, da predavatelj frontalno prenaša znanja, medtem pa udeleženciostajajo v pasivni/neaktivni vlogi), tečaja (sicer gre za sistematično podajanjevsebine, a je njena izčrpnost glede na časovno strnjenost lahko velika ovira),mentorstva (srečanja s katerimi mentor vodi udeleženca do cilja so težko izvedljiva,če gre za nizko izobražene posameznike s slabim znanjem jezika) in konzultacije(medsebojno posvetovanje je uporabno med sodelavci oz. ljudmi s podobnimi znanji– v kolikor se učenec obrača na strokovnjaka, govorimo o inštrukcijah oz.svetovanju).Tudi klasifikacij učnih metod, t.j. načinov izvedbe pouka, je kot že rečeno veliko. Enaizmed njih je na primer naslednja klasifikacija Jarvisa (v Jelenc 1996, str. 69-71):• K učitelju usmerjene metode:o demonstracija,o vodena diskusija,o predavanje-razpravljanje,o predavanje.• K učencem usmerjene metode:o možganska nevihta,o pogovor,o skupinska diskusija,o intervju,o projektno delo,o študij primera,o igranje vlog, simulacije,o seminar,o obiski in izleti.Metode učenja moramo vedno uporabljati premišljeno – ustrezno glede naizobraževalno vsebino ter v skladu željami in potrebami skupine. Metode morajo bitičim bolj raznolike in hkrati skrbno načrtovane. Caffarella (2002, str. 197) izpostavi, daje smiselno izbirati metode, ki nas bodo pripeljale do želenih izobraževalnihrezultatov oz. ciljev in ob tem hkrati upoštevajo tudi predznanje in izkušnje33

udeležencev ter izobraževalni kontekst in seveda dejstvo, da jih učitelj znauporabljati.Če omejene metode še nekoliko podrobneje obrazložim na primeru izobraževanjapriseljencev (klasifikacija povzeta po Jelenc 1996, str. 74-76; razlage pa po Jelenc1991), mislim da so v programih integracije tujcev najbolj uporabne metodepredavanja, ki je verjetno najprimernejša metoda za posredovanje ogrodja nekegapredmeta, v katerega nato udeleženci vstavljajo preko drugih metod naučena znanja(Rogers 1992, str. 120); metoda obiskov in izletov ter demonstracije t.j. praktičnegaprikaza dejavnosti, metoda igranja vlog in simulacij, v kateri lahko udeleženci vadijodoločene življenjske situacije, metoda pogovora (predstavitev osebnih pogledov) inmetoda intervjuja (pridobivanja informacij z naprej pripravljenimi vprašanji), pa tudiseminarska metoda oz. metoda predavanje-razpravljanje, ko krajšemu predavanju(predstavitvi problema) sledi razprava. Zaradi slabega znanja jezika in posledičnoozkega besedišča se mi zdi manj primerna uporaba metode možganske nevihte(diskusijska tehnika iskanja novih zamisli) in skupinska ter vodena diskusija (razpravamed udeleženci), vprašljiva pa je tudi uporabnost metod projektnega dela(udeleženci rešujejo probleme po učiteljevem programu) in študije primera (pisniprikaz primera ni ravno najbolj uporabno izhodišče za razpravo, če so udeležencislabo funkcionalno pismeni).Na uspešnost izobraževalnega procesa pa lahko pomembno vpliva tudi rabarazličnih učnih sredstev. V kolikor so smotrno in premišljeno uporabljena, nam lahkopomagajo nazorneje in učinkoviteje posredovati snov (Jelenc 1996, str. 76-79, 87).Caffarella (2002, str. 184) med učna sredstva in pripomočke uvršča:• resnične stvari (ljudje, predmeti in naprave, modeli in simulatorji, zunanjeokolje, delovni pripomočki);• tiskani material (letaki in brošure, članki in osnutki, priročniki in knjige, delovnilisti in delovni zvezki, seznami virov);• optični pripomočki (transparenti in plakati, diapozitivi, slike in fotografije, tabelein zemljevidi, grafikoni in diagrami, table in panoji);• avdio-vizualni material (avdio in video kasete oz. digitalni posnetki, televizija);• računalniški viri (PowerPoint predstavitve, računalniške predstavite, svetovnisplet, LCD panoji, spletne diskusijske sk upine, forumi in novice);34

• interaktivne tehnologije (predvajalniki zgoščenk, spletna orodja – klepetalnice,diskusijske skupine; avdio-video konference).Najpogosteje se v izobraževanju odraslih uporablja različne oblike tiskanih materialov– na primer učbenike oz. priročnike ter delovne zvezke ali liste. Pomembno je, da sovsa gradiva premišljeno pripravljena za točno določeno ciljno skupino (migrante).Torej moramo tudi za gradivo, ki ga pripravljamo za programe integracije tujcev,upoštevati določena splošna načela, ki jih obravnava tudi Miglič (1999, str. 78-87):poleg pomoči pri podajanju novih znanj in sledenju navedenim informacijam, moragradivo udeležencem omogočati tudi kasnejše ponavljanje; udeležencem mora bitigradivo privlačno in hkrati dovolj strokovno; njegove posamezne enote naj bodovedno razdeljene na uvod, jedro in zaključek. Uvod naj udeležencem vzbudipozornost in motivacijo ter hkrati daje vtis, povezan naj bo z realnim življenjem inobstoječim znanjem, jasno naj predstavi cilje ter strukturo učnega dogodka. Osrednjidel naj bo razdeljen na manjše dele, ki naj bodo pregledno oblikovani in obogateni zilustracijami, vsebuje naj ustrezne primere obravnavanih pojmov in možnost njihovekonkretne uporabe (vaje in utrjevanje z rešitvami). Zaključek naj vsebuje povzetekobravnavane učne snovi in dodatne vaje oz. gradivo (zaključna vaja, ključne besede,dodatno literaturo). Pri pripravi gradiv moramo imeti stalno pred očmi ciljno skupino,ki jih bo porabljala – v skladu z značilnostmi bodočih udeležencev namreč gradivotudi ustrezno prilagajamo. Pri migrantih, ki so velikokrat tudi nižje izobraženi ali paslabše funkcionalno pismeni, uporabljamo enostavno besedišče in krajše stavke, popotrebi pa besedilu dodamo tudi razlage določenih pojmov v njihovem jeziku (ali papredvidimo prostor zanje). Poleg tega je pomembno, da je naše gradivo življenjsko –lahko uporabimo besedila in obrazce, ki jih bodo lahko uporabljali tudi pozaključenem izobraževanju, vključimo pa tudi informacije o osnovnih institucijah oz.pojasnila, kam se lahko obrnejo po pomoč, ko so v težavah.4.3 Odrasli migranti v izobraževanjuMigrante obravnavamo kot posebno ciljno skupino, ki se velikokrat ne zaveda svojihpotreb po izobraževanju oz. ne pozna načinov, kako bi jih zadovoljila. Zato jo jepotrebno k izobraževanju posebej privabiti, ji svetovati in jo motivirati. Vsekakor tudiza to skupino veljajo vse prej obravnavane lastnosti in če si pomagamo še s trditvami35

Knowlesa (2005, str. 64-69, 194, 201), lahko povzamemo, da je za odraslepriseljence značilno, da se v izobraževanje vključijo predvsem zaradi tega, ker jih v to''prisilijo'' spremembe v življenju (selitev), ki izpostavijo njihovo šibkost na določenempodročju, t.j. (ne)zanje jezika in (ne)poznavanje kulture države priselitve. Na njihovopripravljenost za učenje sicer vplivajo tudi njihove različne družbene vloge, so palahko tudi zelo visoko (notranje) motivirani – predvsem, če verjamejo, da so sposobniučenja novih znanj in da jim bo izobraževanje pomagalo pri rešitvi njihovegaproblema oz. pri lažjem vključevanju v družbo. Pri učenju izhajajo iz svojih (bogatih)izkuše nj in trenutnih življenjski h težav – njihovo učenje je torej problemskonaravnano in usmerjeno k takojšnji uporabi naučenega (sporazumevanju vpriseljenski družbi).Za ciljno skupino migrantov veljajo zelo podobne značilnosti, kot za ciljno skupinoslabše funkcionalno pismenih. Delo z njimi opiše Knowles (2005, str. 159-161). Vobeh primerih gre namreč pogosto za ljudi v neugodnem položaju, ki se zaradipomanjkljivih veščin (funkcionalne pismenosti oz. znanja jezika) ne uspejo zaposliti(na bolje plačanih mestih) in tako pogosto živijo na robu preživetja. Izobraževalniprogrami za izboljšanje funkcionalne pismenosti oz. programi za integracijo tujcev sitako morajo kot cilj postaviti takšno pomoč posameznikom, da bodo ti lahko z boljšimznanjem kandidirali za boljše plačana delovna mesta ter s tem lahko izboljšalikvaliteto svojih življenj. Vpliv teh programov pa naj ne bi bil samo individualen,ampak tudi družben, saj naj bi posredno vplivali tudi na razvoj celotne skupnosti. Za ticiljni skupini pogosto velja, da imajo posamezniki velikokrat slabe izkušnje zizobraževanjem in zelo dvomijo v svoje sposobnosti za učenje, zato na začetkupotrebujejo veliko podpore in spodbujanja. Pomembno je, da izhajajmo iz znanj inizkušenj, ki so si jih pridobili v življenju in jih preko njih motiviramo. Večinoma gre zazelo pragmatične učence, zato mora biti njihovo izobraževanje življenjsko usmerjeno– učenje se mora povezovati z njihovim delom in življenjskimi situacijami v katerih seti pogosto znajdejo.Kot izpostavi priročnik za učenje angleščine migrantov v ZDA (Help! … 1993, str. 7-18), se migranti učijo jezika države priselitve z enim glavnim ciljem: da se bodo lahkosporazumevali. Čeprav so njihova pripravljenost na učenje, njihova stopnjapismenosti ali pa njihovi učni stili lahko različni, pa je vsem skupno, da se bodonajbolj učili, če bo učenje uporabno, pomembno in komunikativno. Učili se bodo, če36

se bodo počutili udobno, sproščeno in zaupali, da se lahko naučijo ter to zaupanjepridobivali tudi z učiteljevo podporo in spoštovanjem. Učitelji se morajo zavedatikulturnih razlik v kretnjah, vljudnosti, osebnem prostoru in vlogi žensk /moški h terpomagati tudi učencem osvojiti to zavedanje, da bi se tako izognili medkulturnimnesporazumom. Pomembno je tudi, da pri udeležencih preverimo, kakšna znanjabodo najbolj potrebovali – pisno ali ustno izražanje, besedišče s področja zaposlitveali prostega časa ipd.Učenje jezika oz. vsaka učna ura jezikovnega učenja naj se pri migrantih vednoosredotoča na glavni končni cilj: sposobnost komuniciranja v družbi priselitve. V tanamen je pomembno natančno izbrati uporabno besedišče, si pri učenju pomagati zresničnimi predmeti in situacijami, ustvariti udobno in sproščeno ozračje. Pomendoločenih besed bomo najlažje razložili preko vsakdanjih predmetov, slik in tudi igerter s tem tudi bolj privabili pozornost udeležencev in ji spodbudili k pogovoru. Velikočasa moramo nameniti urjenju in ponavljanju – vadbi kratkih dialogov v različnihsituacijah, pogovorom na določeno temo, igram vlog – s tem udeležencespodbujamo k rabi naučenega. Pri tem je pomembno, da se ne osredotočamo prevečna obliko – naš cilj je sporazumevanje, zato popravljamo le večje napake.Udeležencev ne smemo nikoli siliti k govorjenju – jezik bodo pričeli uporabljati, ko sebodo počutili pripravljene (Help! … 1993, str. 7-18, 100).Več (sto)letna praksa učenja (angleščine kot drugega) tujega jezika je razvilanaslednja priporočila učiteljem migrantov (prav tam, str. 19-20):• Učitelj naj se nauči imen udeležencev in če je mogoče izve tudi kaj o njihovemživljenju ter potrebah v izobraževanju.• Ustvari naj sprošče no in ne-grozeče okolje ter pazi na jasno neverbalnokomunikacijo (naj bo usklajena z razlago in počutjem).• Dobro je določiti nekaj kratkoročnih ciljev, s katerimi pri udeležencih poskrbimoza začetno motivacijo in zagon. Udeležencem pomagamo, da si tudi samipostavijo svoje cilje.• Učitelj naj govori čimbolj normalno – izgovorjava, intonacija, ritem in glasnostnaj bodo čimbolj naravni, nekoliko naj upočasni le hitrost govorjenja. Vseenopa mora omejiti količino in kompleksnost jezika – omeji naj se na kratke stavkez osnovnimi, preprostimi in že naučenimi besedami.37

• Učenje naj ima namen, snov naj izhaja iz teme, situacij ali kompetenc –tematika naj bo koristna, učenci se morajo vsakič naučiti nekaj uporabnega.• Napredovanje naj bo postopno – višjo stopnjo oz. novo temo uvedemo šele,ko smo se prepričali, da so prejšnjo razumeli in osvojili vsi udeleženci. Vsakičnamenimo nekaj časa ponavljanju že naučenega.• Uporabljamo različne učne metode in redno spreminjamo aktivnosti.4.4 Načrtovanje izobraževanja odraslih oz. andragoški ciklusStrokovna literatura na področju načrtovanja in razvijanja izobraževalnih programovza odrasle uporablja številne pojme in klasifikacije. Zadnja leta vse pogostejesrečujemo termin kurikulum oz. kurikularno načrtovanje, ki lahko pomeni takoizobraževalni program kot tudi pedagoški proces, andragoška literatura pa prinjegovem vsebinskem opredeljevanju obravnava predvsem koncept andragoškega(izobraževalnega) ciklusa (Dobnik 2000, str. 22). Načrtovanje in izvedbaizobraževalnega programa namreč lahko poteka linearno (faze si sledijo podoločenem zaporedju) ali pa mrežno (faze se medsebojno prepletajo, programiupoštevajo zunanje vplive); lahko je načrtovanje učno snovno (izhaja iz vnaprejdoločene vsebine), učno ciljno (izhaja iz želenih ciljev) ali procesno-razvojno (sesproti prilagaja oz. spreminja cilje, poudarja se aktivnost udeleženca) (Ličen 2006,str. 97-98).Andragoški ciklus predstavlja enega izmed možnih modelov za načrtovanje inizpeljavo izobraževalnega procesa. Gre za postopke, ki nam pomagajo pripraviti,voditi in evalvirati izobraževalni program in s tem izpolniti cilje izobraževanja odraslih(Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 49). Andragoški ciklus je pravzaprav sistem –posamezni elementi niso neodvisni, ampak so med seboj povezani in prepleteni napoti k cilju. Zato tudi ne moremo govoriti o linearnem poteku posameznih delov(Ličen 2006, str. 99-100), vseeno pa moramo pri načrtovanju upoštevati določenanačela, ki jih izpostavi tudi Caffarella (2002, str. 26-28):• program naj se osredotoča na učenje (v skladu z namenom) in spremembe priudeležencih, organizacijah in v družbi;• zavedati se moramo, da načrtovanje izobraževalnih programov nikoli nepoteka po samo enem logičnem zaporedju;38

• proces načrtovanja programa je pomembno povezati z družbenim,ekonomski m, kulturnim in političnim ko nteks tom;• zavedati se moramo možnosti nepričakovanih sprememb – načrtovanjenamreč poleg sistematičnih in predhodno načrtovanih nalog vključuje tudi t.i.odločitve tik pred zdajci;• pomembno je spoštovati raznolikost in kulturne razlike med načrtovalci;• sprejeti moramo dejstvo, da različni načrtovalci programov različno delujejo; in• da se tudi načrtovalci programov sproti učijo in izpopolnjujejo skozi prakso.Koncept andragoškega (izobraževalnega) ciklusa je široko uporaben, uporabimo galahko namreč za načrtovanje številnih (izobraževalnih) programov, vključno s tistiminamenjenimi tujcem oz. pomoči pri njihovi integraciji. Opredelitev števila in vsebineposameznih faz je sicer več, v nadaljevanju sem se odločila predstaviti model povzetpo Jelenc (1996), ki obsega 6 faz in je prikazan tudi na spodnji sliki (glej Slika 2). Kerbom posamezne faze andragoškega cikla pri načrtovanju programa za tujcepodrobneje obravnavala v empiričnem delu naloge, v nadaljevanju le na kratkopredstavljam teoretične značilnosti posameznih faz (brez praktičnih primerov oz.napeljave na ciljno skupino migrantov).Slika 2: FAZE ANDRAGOŠKEGA CIKLUSAVir: Jelenc 1996, str. 82.39

4.4.1 Ugotavljanje potrebKnowles (2005, str. 125) kot izobraževalno potrebo opredeli neskladje medkompetencami določenega modela in njihovo razvitostjo pri udeleženci h. V prvi fazinačrtovanja našega (izobraževalnega) programa torej najprej temeljito analiziramo teprimanjkljaje – posameznikov, institucije ali skupnosti. Pri tem lahko uporabljamorazlične metode (intervju, anketa, raziskava), najbolj kredibilen in natančen pa jeosebni pogovor z vsakim posameznikom. Postopek ugotavljanja potreb jevečsmeren, saj analiziramo dejavnost za katero se želi posameznik izobraziti,potrebna znanja in spretnosti za opravljanje te dejavnosti, posameznikovo obstoječeznanje in izkušnje ter potrebe po izobraževanju (Jelenc 1996, str. 82-83).Na koncu te faze, ob upoštevanju posameznikovih interesov in njihove izvedljivostiter ciljev institucije, postavimo cilje programa. Cilj programa je nameravan ali zaželenrezultat in nivo strokovnosti, ki naj bi ga učenec dosegel s sodelovanjem vizobraževalni izkušnji; osredotočen je lahko na novo pridobljeno znanje, veščine alivedênje (Galbraith 1991, str. 11). Jelenc (1996, str. 52, 84) pri tem zapiše, da solahko cilji programa izboljšanje življenjskega standarda ali družinskih odnosov,povečanje možnosti zaposlitve ali napredovanja, večja usposobljenost ali možnostnadaljnjega izobraževanja idr. Nadaljnji razvoj programa tako temelji na dveh vrstahciljev: operativnih (kaj bomo naredili za zadostitev izkazanih potreb) in izobraževalnih(vrste znanja in posamezni deli vsebine programa).4.4.2 Načrtovanje izobraževanjaSledi faza načrtovanja izobraževanja, v kateri najprej preverimo, ali morda žeobstajajo (podobni) programi, ki bi ustrezali identificiranim potrebam oz. ciljem. Vkolikor takih programov ni, se lotimo izdelave lastnega. Izdelamo si grob osnutekizvedbe (»terminski načrt«) ter predvidimo finančne izdatke in vire (Jelenc 1996, str.85).Jereb (1998, str. 112-113) to fazo razdeli na tri dele: programsko, finančno inizvedbeno komponento načrtovanja izobraževanja. V programski komponentiopredelimo programsko strukturo želenih ukrepov, v finančni pa stroške40

izobraževanja. V izvedbeni komponenti »opredelimo nosilce ali izvajalce posameznihprogramov, kraj izobraževanja, trajanje izobraževanja oziroma tekoče letoizobraževanja, rok izvedbe oziroma rok za zaključek izobraževanja ter obsegizobraževanja po posameznem programu, se pravi število izobraževancev ali številoizobraževalnih skupin za vse programe«.Načrtovanje financiranja in trženja programa mora po Caffarelli (2002, str. 372-373)vključe vati naslednje naloge:• enega izmed prvih korakov pri trženju predstavlja analiza ciljne skupine, skatero si pomagamo pri opredelitvi predznanja in izkušenj potencialnihudeležencev;• ovrednotimo stroške programa, vključno z izdatki za razvoj, izvedbo inevalvacijo programa; ter opredelimo plačnike (šolnine, subvencije, država) inocenimo prihodke programa; proračun programa pa sproti ustreznoupravljamo (tudi z natančnimi poročili);• izberemo oz. razvijemo ustrezen in vabljiv promocijski material in promocijskokampanjo za naš program;• ko tržimo naše izobraževanje in usposabljanje razvijemo in vzdržujemoverodostojnost, uspešnost in tržne niše programa, pri čemer je pomembnoizpostaviti, da je naše delo vedno osredotočeno na udeleženca.4.4.3 Programiranje izobraževanjaTretji fazi, programiranju izobraževanja lahko rečemo tudi planiranje oz. načrtovanjevsebin. Glede na obstoječe stanje, znanje in potrebe razporedimo in oblikujemovsebino našega programa (Jelenc 1996, str. 85). Vsebine morajo biti prilagojeneciljem izobraževanja in se tesno povezujejo z učnimi metodami in oblikami (pravzaradi tega je pomembno, da pri načrtovanju vsebin sodeluje tudi učitelj, ki jih boizvajal) (Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 60).Krajnc (v Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 51) v to fazo uvršča tudi organizacijooblik in metod, ureditev pogojev in izbiro izvajalcev ter načrtovanje načina in vsebinekončne evalvacije. Glede slednje Stupica (1998, str. 411) izpostavi vidike, na kateremoramo biti pri načrtovanju končne evalvacije pozorni: zagotovimo si sodelovanje41

vpletenih, določimo osebe zadolžene za načrtovanje in zbiranje podatkov evalvacije,izberemo namen in uporabo izsledkov, teme in vprašanja za ovrednotenje.Predvidimo postopek evalvacije, tehniko zbiranja in analize podatkov ter predvidenčas in potrebna finančna sredstva. Po končanem zbiranju podatkov pripravimoporočilo in se – najpomembneje – nanj tudi odzovemo, predvidimo spremembeprograma oz. upoštevamo priporočila pri nadaljnjem delu.4.4.4 Organizacija izobraževanjaSledi četrta faza, organizacija izobraževanja. Na tej stopnji pridobivamo udeležencein jih organiziramo v skupine, pripravljamo predavatelje in vire (gradivo) ter sizagotovimo ustrezne prostorske pogoje.Ciljni skupini prilagodimo tudi vabilo k udeležbi. Osebe, ki dvomijo v izobraževanje,bomo prej kot z različnimi mediji, pridobili preko osebnega stika. Morebitneudeležence lahko obiščemo sami, še največji odziv pa bomo dosegli, če sepovežemo s člani njihove skupnosti. Na takšen način morebitni bodoči udeležencispoznajo naš program preko njim poznanih oseb, v njihovem jeziku ali narečju in zvidika njihovih vrednot (Jelenc 1996, str. 52).Če želimo program uspešno izvesti je pomembno, da za to primerno usposobimotudi same izvajalce. Za sodelujoče učitelje, mentorje in svetovalce pripravimoposebno usposabljanje oz. organiziramo dodatno izpopolnjevanje, kjer jimpredstavimo tako program kot ciljno skupino, kot tudi splošna andragoška načela terposamezne metode dela (Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 62).Kot že rečeno Miglič (1999, str. 78-87) poudari, da mora biti tudi priprava gradivskrbno premišljena. Gradivo in njegove posamezne enote naj bodo vedno razdeljenena uvod (priprava, cilji), jedro (obravnava, primeri) in zaključek (povzetek,ponavljanje). Uporabnost gradiva pa naj ne bo le med samim učnim procesom,ampak tudi zunaj njega – za kasnejše samostojno ponavljanje in uporabo vkonkretnih življenjski h situacijah.42

Pri načrtovanju izpeljave moramo biti še dodatno pozorni na ustrezno časovnoizvedbo, saj imajo odrasli tudi druge obveznosti (delo, otroci), zato je tudi pomembno,da jim pri tem tudi pomagamo, na primer z organiziranim varstvom otrok (Jelenc1996, str. 53).4.4.5 Izpeljava izobraževanjaSledi izpeljava izobraževanja oz. realizacija in implementacija našegaizobraževalnega programa (Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 51). Jelenc (1996, str.88) pravi, da je to osrednji del izobraževalnega procesa, ko »udeleženci pridobivajonovo znanje, spreminjajo stališča, navade in s tem vplivajo na vrednostni sistem«.Pomembno je, da že med samo izpeljavo programa redno spremljamo njegovouspešnost – s povratnimi informacijami od vključenih in sprotno evalvacijo skušamorešiti morebitne probleme in odstraniti ovire že med samim izobraževanjem.4.4.6 EvalvacijaNa koncu izvedbe izobraževanja izvedemo še evalvacijo, s katero ovrednotimoizpeljavo, dosežene rezultate in pridobljeno znanje oz. spretnosti (Govekar-Okoliš inLičen 2008, str. 51). Kirkpatrick (v Knowles 2005, str. 132-133) govori o štirih korakihevalvacije:• evalvacija odzivov udeležence v – sproti preverjamo zadovoljstvo gledeizvedbe programa oz. njegovih posameznih enot;• evalvacija učenja – po končani izvedbi programa (lahko pa tudi sproti)preverimo dejstva in tehnike, ki so jih udeleženci osvojili;• evalvacija vedênja – ocenimo dejanske spremembe v udeleženčevemdelovanju pred in po zaključku programa;• evalvacija uspešnosti – v tem koraku gre za analizo rezultatov z vidikaorganizacije – vplive na spremembo, ceno, učinkovitost, pogostost nesreč alipritožb, število zamud in izostanko v, zavrnitev nadzora kvalitete idr.43

Evalviramo lahko torej celoten izobraževalni program ali njegov del, posameznika,učitelja in/ali institucijo kot celoto; evalvirajo pa lahko vsi, ki so bili kakorkoli povezanis programom (udeleženci, učitelji, vodja programa, vodja institucije, predstavnikskupnosti idr.) (Jelenc 1996, str. 88-89).Faza evalvacije predstavlja zaključek andragoškega ciklusa ter nam velikokrat, ssvojimi ugotovitvami in rezultati, hkrati predstavlja povod za začetek drugegaprograma. Kot rečeno sem tukaj prikazala teoretična načela, ki v praksi velikokratizgledajo drugače – več oz. konkretneje o njih torej v empiričnem delu v predstavitvinačrtovanja programa usposabljanja Slovenščina v vsakdanji rabi.5 INTEGRACIJSKA POLITIKA EVROPSKE UNIJEV tem poglavju najprej obravnavam splošno integracijsko politiko Evropske unije inštevilna načela ter priporočila, ki so se znotraj skupnosti razvile. Nato predstavim šeintegracijske politike treh evropskih držav: Švedske, Nemčije in Francije, pri čemer seosredotočam predvsem na izobraževalno komponento integracijskih programov. Vtem poglavju bi rada preverila svojo hipotezo, da so integracijske politike v nekaterihdržavah EU zelo dobro razvite; v teh državah tako imajo tudi institucije in programe,ki skrbijo za uspešno vključevanje tujcev.5.1 Skupna evropska politikaIntegracijska politika spada med področja, katerih upravljanje je načelomaprepuščeno nacionalnim politikam držav članic, ki pa morajo ob tem hkrati upoštevatitudi določena skupna evropska stališča. Dogajanje v zadnjem desetletju vseenokaže, da se zgodovinsko pogojene razlike med državami članicami, pod pritiskiskupnih dogovorov na ravni EU, manjšajo in da pot vodi k vedno bolj enotni evropskiintegracijski politiki.Evropski svet se je že na srečanju v Tampereju na Finskem leta 1999 odločil zaoblikovanje skupne migracijske politike. Ta naj bi vsebovala tudi politike integracije44

državljanov iz tretjih držav, katerih cilj je zagotavljanje enakih pravic in dolžnosti terspodbujanje ekonomske in socialne kohezije (EC 2009).V letu 2002 je bila vzpostavljena mreža nacionalnih kontaktnih točk za vključevanje,katere cilj je izmenjava informacij in primerov dobrih praks ter oblikovanje skupnegaevropskega integracijskega okvirja. Leta 2004 je izšla prva in leta 2006 druga izdajaPriročnika o integraciji za oblikovalce politik in strokovne delavce, katerega glavni ciljje izmenjava informacij in primerov dobrih praks med članicami EU. Prva izdaja se jeosredotočila na področje uvajanja novih priseljencev in področje državljanskeudeležbe priseljencev ter področje kazalnikov uspešne integracije. Druga izdaja pase ukvarja s problematiko politike vključevanja priseljencev, s potrebnimistanovanjskimi ukrepi, gospodarsko integracijo in načini upravljanja integracije. Tretjaizdaja naj bi izšla letos in če sklepam iz stanja naše integracijske politike (več vnaslednjem poglavju), Slovenija v njej še ne bo omenjena (prav tam).Evropska komisija je leta 2003 izdala dokument, v katerem je opozorila državečlanice, naj razvijejo bolj učinkovite strategije integracije migrantov, tako na trgdelovne sile, kot tudi v družbeno, kulturno in civilno življenje. Migracije delovne sileso namreč postale nujno potrebne, če hoče Evropa zadoščati potrebam po določenihpoklicih in znanjih. Da pa bi migranti razvijali svoje potenciale in pripomogli kekonomskemu razvoju, so potrebne razvite integracijske politike. V ta namen je bilustvarjen tudi Program INTI, ki je bil namenjen pilotnim projektom, ki so uvajali inspodbujali integracijo tujcev (prav tam).Haaški program leta 2004 je ponovno poudaril potrebo po večji usk lajenostinacionalnih integracijskih politik in evropskih iniciativ. Posledično je Evropskakomisija sprejela Temeljna skupna načela glede integracijske politike (prav tam). Tanačela so (Skupni program… 2009):1) »Vključevanje je dinamičen, dvosmeren proces medsebojnega kompromisamed vsemi priseljenci in rezidenti držav članic.2) Vključevanje zajema spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije.3) Zaposlovanje je ključni del procesa vključevanja in je bistvenega pomena zaudeležbo in prispevanje priseljencev v družbi gostiteljici ter za ozaveščanje otakem prispevanju.45

4) Za vključevanje je nujno potrebno osnovno znanje jezika, zgodovine ininstitucij družbe gostiteljice; za uspešno vključevanje je bistvenega pomenaomogočiti priseljencem pridobitev tega osnovnega znanja.5) Prizadevanja na področju izobraževanja so bistvenega pomena za pripravopriseljencev in zlasti njihovih potomcev na uspešnejšo in dejavnejšoudeležbo v družbi.6) Z nacionalnimi državljani enakopraven in nediskriminatoren dostoppriseljencev do institucij ter javnega in zasebnega blaga in storitev je bistvenipogoj za boljše vključevanje.7) Pogosto vzajemno delovanje priseljencev in državljanov države članice jetemeljni mehanizem za vključevanje. Skupni forumi, medkulturni dialog,izobraževanje o priseljencih in kulturah priseljencev ter spodbudni življenjskipogoji v mestnih okoljih krepijo vzajemno delovanje priseljencev indržavljanov držav članic.8) Listina o temeljnih pravicah zagotavlja spoštovanje kulturne in verskeraznolikosti, ki jo je treba varovati, razen če ni v nasprotju z drugiminedotakljivimi evropskimi pravicami ali nacionalno zakonodajo.9) Udeležba priseljencev v demokratičnem procesu in pri oblikovanju politik inukrepov vključevanja, zlasti na lokalni ravni, pospešuje njihovo vključe vanje.10) Integracijo politik in ukrepov vključevanja v vse pomembne portfelje politikein upravne ravni ter javne storitve je treba izrazito upoštevati pri sprejemanjupolitik in njihovem izvajanju.11) Razvijanje jasnih ciljev, kazalnikov in mehanizmov vrednotenja je nujnopotrebno za prilagoditev politik, ocenjevanje napredka o vključevanju inučinkovitejšo izmenjavo podatkov.«Evropska integracijska politika poudarja pomen integracije kot dvosmernegaprocesa, ki spoštuje temeljne vrednote EU ter kulturno in versko raznolikost njenihdržavljanov. V procesu morajo priseljenci in državljani delovati vzajemno ter hkratiimeti zagotovljene enakopravne in nediskriminatorne možnosti dostopa do institucij,storitev in blaga. Pomembno je, da priseljencem zagotovimo pridobitev osnovnegaznanja jezika, zgodovine in institucij ter nadaljnje izobraževanje oz. zaposlovanje, patudi politično sodelovanje. V proces se morajo vključiti tudi politika in javne ustanoveter redno spremljati njegovo uspešnost. Gre za želena načela postopanja v procesih46

vključevanja tujcev, ki pa so še vedno tako posplošena, da so znotraj posameznihčlanic razumljena zelo različno.Na podlagi teh načel je bil leto zatem sprejet še Skupni program za vključevanje oz.Okvir za vključe vanje državljanov tretjih držav v Evropsko unijo, ki vsebujekonkretnejše smernice in predloge za ukrepanje na nivoju nacionalnih politik. Hkratisi na ravni EU zada cilj, da bi s sodelovanjem in izmenjavo izkušenj vzpostavilienoten evropski pristop k integraciji tujcev. Poleg tega je bil v okviru programaSolidarnost in upravljanje migracijskih tokov ustanovljen tudi poseben Evropski skladza vključevanje državljanov tretjih držav. Sklad kot glavni cilj obdobja 2007-2013postavi (finančno in strokovno) pomoč nacionalnim politikam pri vzpostavljanjuintegracijskih politik in akcijskih načrtov (EC 2009).5.1.1 Izobraževalna komponenta evropske integracijske politikeMed temeljnimi skupnimi načeli glede integracijske politike sta torej dve tudi spodročja izobraževanja: pomen začetne pomoči (4. načelo) in nadaljnjegaizobraževanja priseljencev (5. načelo).Kot piše v pojasnilu 4. načela, je osnovno poznavanje jezika, zgodovine in ustanovdržave gostiteljice ključno za uspeh integracije. Pomen tega znanja se odraža tudi vvedno večjih poudarkih posameznih članic na uvodnih integracijskih programih, kipriseljencem zagotavljajo temelje za začetek dolgoročnega procesa integracije.Omogočijo jim, da najdejo svoj prostor na področjih dela, nastanitve, izobraževanja inzdravja ter hkrati predstavljajo strateško naložbo v ekonomsko in socialnoblagostanje celotne družbe (Press release… 2004, str. 20).Skupni program EU za vključevanje (Skupni program… 2009) pri tem poudarja, da jeintegracijsko komponento potrebno uvajati že v postopkih dovoljevanja vstopa(informiranje, učenje osnov jezika) oz. takoj po selitvi. Uvajalni programi morajopotekati na več stopnjah in upoštevati predznanje ter izobraževalne navadeudeležencev. Pomembno je tudi, da se z različnimi oblikami prilagajajo obveznostimudeležencev (intenzivni ali večerni tečaji, učenje na daljavo in e-uče nje). Hkrati najbodo posebne uvajalne dejavnosti namenjene tudi mladim priseljencem, ki se47

soočajo s posebnimi družbenimi in kulturnimi težavami, povezanimi z vprašanji oidentiteti. Na evropski ravni je na tem področju pomembno spodbujati nacionalneukrepe (izpostavljati primere dobre prakse oz. podpirati inovativne programe),omogočati izmenjave osebja ter skupno razvijanje programov in razširjanjerezultatov.Kot sem zapisala že v 3. poglavju o integraciji, je ena izmed pomembnih komponentintegracije tudi družbena oz. kulturna integracija, ki vključuje razumevanje jezika,kulturnih značilnosti in družbenih norm države priselitve ter enakopravno vključevanjev državne institucije in širšo družbo. Pomena te komponente za uspešnost celotnegaprocesa integracije se, če sklepamo iz pravkar obravnavanega 4. temeljnega načela,zaveda tudi EU. Od posameznih držav članic se namreč pričakuje, da bodo uvedleuvodne integracijske programe, kjer se bodo priseljenci učili jezika in drugihpomembnih znanj, potrebnih za uspešno življenje v novi družbi. Poleg tega je načelousklajeno tudi z načeli izobraževanja odraslih migrantov, ki sem jih obravnavala v 4.poglavju. Evropska priporočila poudarijo, da morajo biti programi prilagojeni znanju inizkušnjam, potrebam in obveznostim udeležencev, med njimi pa naj bodo tudiposebni programi, namenjeni točno določenim ciljnim skupinam. Vseeno moram šeenkrat poudariti, da gre za zelo splošne trditve, s katerimi EU sicer načelno podpirain spodbuja začetno usposabljanje migrantov, vendar nikjer točno ne zapiše, kakoobsežno naj bi le to bilo, komu naj bi bilo namenjeno in katera temeljna znanja naj bivsebovalo. Posledično se uvajalni programi v državah članicah – kot se bo izkazalotudi v nadaljevanju – zelo razlikujejo med seboj.Da omogočanje in spodbujanje izobraževanja lahko ključno vpliva na uspešnejše inaktivnejše sodelovanje v družbi, pa je izpostavljeno v 5. skupnem načelu. Pravizobraževanje je lahko eden izmed načinov, s katerimi (otroke) migrantov pripravimona sodelovanje v družbi. Izobraževanje ni pomembno zgolj z vidika vpeljevanja vproces vseživljenjskega učenja in svet zaposlitve, ampak tudi spoznavanje vloge indelovanja družbenih institucij in postopkov ter prenos povezovalnih družbenih normin vrednot. Izobraževanje ima pozitivne posledice tako za posameznika kot za družbokot celoto, saj zagotavlja večjo participacijo in številne interakcije na vseh področjihdružbenega življenja. Posebna pozornost naj bo namenjena tudi tistim, ki imajo vizobraževanju kakršnekoli težave ter s tem preprečiti učno neuspešnost, osip iz šol inmladostniški kriminal (Press release… 2004, str. 21).48

V priporočilih evropskega okvira za vključevanje (Skupni program… 2009) jepoudarjeno, da morajo tudi učni načrti omogočati in odsevati raznolikost. Pomembnoje pomagati mladim migrantom prebroditi težave ter spodbujati njihovo nadaljnješolanje. Na evropski ravni je pomembno vključiti integracijske cilje v različneizobraževalne programe in spodbujati pregledno priznavanje kvalifikacij ter nadaljnjeizobraževanje državljanov tretjih držav.Tudi to evropsko načelo je, kljub obrazložitvi, še vedno zelo splošno. Izobraževalnisistem naj bi tako imel tudi vlogo prenosa družbenih norm in vrednot ter znanj odelovanju javnih institucij, spodbujal naj bi participacijo in interakcije. Ta trditev ni vničemer nova – že praktično vse od njenih nastankov je šola vplivala na vrednote inideje njenih uče nce v, Althusser jo je označil kot ideološki aparat države. Vendar panas zanašanje na to ideološko funkcijo izobraževalnega sistema v procesuintegracije migrantov ne more pripeljati daleč. Migranti so posebna ciljna skupina, kipotrebuje posebne, celovite ter sistematične ukrepe, da bi se lahko uspešnointegrirala. Četudi otrokom migrantov ponudimo obsežno jezikovno, strokovno inmoralno podporo pri šolanju, je to le kaplja v morje, če ne pomagamo njihovimstaršem. Dokler starši ne razumejo jezika, ostajajo nizko izobraženi in živijo na robupreživetja, integracija ne bo uspešna niti pri njihovih otrocih.Že omenjena prva izdaja Priročnika o integraciji za oblikovalce politik in strokovnedelavce (Niessen in Schibel 2006a, str. 30-31) je vsebovala tudi obsežno poglavje ouvajanju novo prispelih priseljencev. V njem je poudarjeno, da so uvajalni programinaložba v prihodnost tako za priseljence, kot tudi družbo samo. Priseljencem olajšajozačetne težave in jim omogočijo pridobiti tiste spretnosti, s katerimi lahko postanejosamostojni; v družbi pa tako opremljeni prebivalci lahko pomembno prispevajo knjenem razvoju. Najboljše prakse oblikujejo uvajalne tečaje na prilagodljiv način, karpriseljencem omogoča vzporedno učenje jezika in udeležbo na trgu dela – to naprimer lahko zagotovi združevanje virov med občinami, kar omogoči oblikovanje večrazličnih oblik tečajev. Pomembno je, da so ti začetni programi dostopni in visokokakovostni ter da se njihov vpliv redno ocenjuje. Zavedati se je potrebno, da jeintegracija skupna odgovornost in pri njenem razvijanju sodeluje več akterjev, ki semorajo med sabo razumeti in biti hkrati odprti za nove pobude in ideje (tudi s straniširše javnosti). V nekaterih državah je praksa, da poleg obširnih uvajalnih programov,ki so na voljo samo določenim kategorijam novih priseljencev, zagotavljajo ustrezno49

aven uvajalne pomoči tudi drugim skupinam priseljencev. To vlogo imajo lahko tudizdruženja migrantov, ki so možni vir nasvetov in informacij za novo prispele in ostalepriseljence. Druga izdaja se je, kot že rečeno, osredotočila na druga področja,vseeno pa je v njej še enkrat poudarjeno, da mora sodelovanje na uvajalnih tečajihzagotavljati tudi širše učinke – poleg osnovnega spoznavanja jezika in kulture, bimoral certifikat o opravljenem uvajanju odpirati vrata na trg dela ali v izobraževalnisistem (Niessen in Schibel 2006b, str. 56). Oba priročnika izhajata iz splošnih načelin priporočil EU glede integracije tujcev, vendar sta glede integracijskih strategijveliko bolj konkretna. Vsebujeta namreč veliko konkretnih primerov dobrih praksrazličnih držav, mest, skupnosti idr. ter konkretnih idej in priporočil, kako reševatiprobleme integracije na različnih področjih. Kljub zelo splošnim temeljnim skupnimnačelom integracijske politike, lahko rečem, da se je evropske politika s priročnikomaveliko bolj približala realnosti in tudi jasneje opredelila svoja pričakovanja.Kot sem že prej napovedala, se skupna temeljna načela evropske integracijskepolitike, kot prikazujejo tudi navedbe iz Priročnikov za integracijo in kot bomo videlitudi v nadaljevanju na konkretnih primerih treh evropskih držav, v praksi udejanjajona številne načine. Kot je izpostavljeno tudi v dokumentu o jezikovnih integracijskihpolitikah odraslih migrantov (Adult migrants and language policies for integration2009), je v nekaterih državah učenje jezika prostovoljno, drugod pa obvezno; lahkopotekajo kot samostojni tečaji ali pa kot del širšega programa integracije alipoklicnega usposabljanja. Drugod pa predstavljajo del integracijske pogodbe medpriseljencem in državo. Razlikuje se tudi število ur namenjenih uče nju jezika in tudistroški – ponekod so ti tečaji brezplačni, drugod plačljivi. Upravne odgovornosti solahko centralizirane ali pa lokalno vodene. Ponekod za učitelje v teh tečajih ustreznousposobijo, drugod so tovrstni tečaji enostavno prepuščeni tržnim silam (z ali brezmehanizmov za zagotavljanje kakovosti). Ponekod obiskovanje tečaja oz. certifikatopravljenega izpita iz znanja jezika pogojuje možnost pridobitve dovoljenja za stalnoprebivanje oz. pridobitve državljanstva. Za preverjanje in certificiranje znanja jezikase velikokrat uporablja tudi skupni evropski referenčni okvir za jezike (CEFR), kiznanje razporedi na različne nivoje in omogoča večjo jasnost in primerljivost znanja.Za uvajanje tovrstnega ocenjevanja znanja si prizadevajo tudi nekateri evropskiprojekti, saj je tako omogočena širša razprava o posameznih politikah in primerihdobre prakse, hkrati pa se odraslim migrantom omogoča razvijanje in dokazovanjenjihovega jezikovnega portfelja.50

Evropska integracijska politika na področju uvajanja oz. izobraževanja migrantovtorej ostaja precej neopredeljena. Poudarjeni začetni uvajali integracijski programi inizobraževanje otrok so tako splošno opredeljeni, da se v posameznih članicahizvajajo na številne načine. Ob tem velja še enkrat poudariti, da evropskaintegracijska politika vsebuje le priporočila in želje, ki jih nato posamezne članice, vskladu s svojimi pojmovanji, različno uveljavljajo. In, kot bomo videli v nadaljevanju,so ta pojmovanja, ideologije in modeli med državami res različni.5.2 Primeri tuje integracijske politike: ŠvedskaŠvedska je že v šestdesetih začutila potrebo po določenih ukrepih, ki naj bimigrantom olajšali sporazumevanje z ostalim prebivalstvom in jim omogočili uspešnovključevanje v širšo skupnost. Švedski model integracije uvrščamo pod multikulturnimodel in se najpogosteje uporablja kot zgled ostalim integracijskim politikam.5.2.1 Migracije na ŠvedskoŠvedska je bila dolgo država odseljevanja, po drugi svetovni vojni pa se je ta trendobrnil. Zaradi hitrega gospodarskega razvoja in visoke gospodarske rasti, so sepotrebe po delovni sili močno povečale, zato so jo pričeli ''uvažati'' iz tujine. Letnoštevilo novo prispelih imigrantov je nekajkrat celo preseglo število rojstev; leta 1960je bilo novo prispelih imigrantov 26 143, leta 2007 pa kar 99 485. Leta 2006 je bilo naŠvedskem 5,4 % tujih prebivalcev brez švedskega državljanstva in 13,4 % (479 899)tujih prebivalcev s švedskim državljanstvom (t.j. prebivalcev, ki so se rodili v tujini,kasneje pa migrirali na Švedsko in pridobili tamkajšnje državljanstvo). Največje (nad20 000 pripadnikov) imigrantske skupine so poleg finske , ki je tudi uradno priznanamanjšina, še iz Iraka, Srbije in Črne gore, Poljske, Irana, Bosne in Hercegovine,Danske, Nemčije, Norveške, Turčije, Libanona, Tajske in Somalije (SCB 2009;Eurybase – Sweden 2008, str. 6-9).51

5.2.2 Švedska integracijska politikaŠvedska je idejo in politiko multikulturne družbe sprejela že sredi sedemdesetih let inv njej predvidela tudi integracijsko komponento migracijske politike, katere osrednjatežnja je omejevanje imigracij in hkrati vključevanje obstoječih migrantov. Oblikovanaje bila združena imigracijska in manjšinska politika, katere glavni cilji so bili enakost(enake ekonomske in socialne pravice kot Švedi), svoboda izbire (svobodna kulturna,etnična in verska identifikacija) in partnerstvo. Slednje je bilo zagotovljeno spreprečevanjem segregacije etničnih skupin, s spodbujanjem medsebojnesolidarnosti in strpnosti, s širitvijo političnih pravic migrantov, spodbujanjemnaturalizacije in podporo priseljenskim organizacijam. Čeprav so bili nenaturaliziraniprebivalci po socialnih in ekonomskih ter deloma tudi političnih pravicah (pravica volitina občinski h in regionalnih volitvah) izenačeni s švedskimi državljani, jih Švedska niomejevala, ampak spodbujala k pridobitvi švedskega ali pa dvojnega državljanstva(edini pogoj za to je kriminalna nekaznovanost) (Bešter 2003, str. 100-103).Sredi osemdesetih se je švedska imigrantska in manjšinska politika preimenovala lev imigrantsko, eden izmed razlogov za to je bil tudi drugačen, ustavno zašči ten statusmanjšin. V primeru združenih politik bi namreč lahko vse etnične (tudi migrantske)skupine zahtevale enake možnosti za ohranjanje in razvijanje svoje kulture,maternega jezika in religije. Številni ukrepi so se izka zali za pomanjkljive, raziska veso pokazale precejšnjo neuspešnost integracijskih politik. Politike usmerjene vpodporo svobodi izbire (npr. učenje maternega jezika za otroke priseljencev v vrtcihin osnovnih šo lah), so lokalne oblasti zaradi visokih stroškov počasi umaknile izprioritetnih načel. Priseljenske organizacije so sicer bile upravičene do javne finančnepomoči, vendar so se pogoji za njeno pridobitev (svobodno članstvo, demokratičnevolitve vodilnega odbora in demokratične metode dela) nekaterim priseljencemzaradi kulturnih razlik izkazali kot nerazumljivi. Ideja da je za priseljence potrebnoskrbeti, je iz njih naredila strošek za državo, ne pa potencial, ki naj bi prispeval knjenemu razvoju. Raziskave med priseljenci so pokazale visoko stopnjobrezposelnosti, težave pri zaposlovanju, nižje dohodke in manjšo socialno mobilnostv primerjavi s Švedi, segregacijo na stanovanjskem področju, slabše zdravje innjihovo večjo odvisnost od socialne pomoči. Med prvimi priseljenci je bila relativnovisoka stopnja kriminala, ki pa se pri njihovih otrocih zmanjšuje, kar bi lahko bil eden52

izmed pokazateljev, da ni ravno celotna integracijska politika neuspešna (Bešter2003, str. 100-104).Posledično je prišlo konec devetdesetih do sprememb. Imigracijsko politiko jezamenjala integracijska, usmerjena na vso družbo. Njeni cilji so: »enake pravice inmožnosti za vse državljane, ne glede na etnični ali kulturni izvor; družba, ki temelji narazličnosti; medsebojno spoštovanje in toleranca«. Danes so priseljenci dve do trileta po prihodu upravičeni do posebnih integracijskih ukrepov, ki jih kasnejenadomestijo ukrepi splošne socialne politike. Vlada financira vse stroške, ki jih imajoobčine s priseljenci v tej začetni fazi. Občine so dolžne odraslim migrantom ponuditi525-urni izobraževalni program učenja švedščine in spoznavanja švedske družbe.Vlada financira tudi kulturne dejavnosti priseljencev (subvencionira tujo literaturo,''etnični'' tisk, ''etnične'' programe na radiu in televiziji). Ustanovljen je bil tudiNacionalni odbor za integracijo, katerega glavna naloga je pospeševanjevključevanja migrantov. Odbor je pripravil tudi projekt Različnost na delovnem mestu,ki spodbuja enakopravno zastopstvo različnih skupin v delovnih kolektivih (prav tam,str. 104-105).Vendar Bešter (2003, str. 105-106) poudari, da kljub temu, da je bila švedskaintegracijska politika že v sedemdesetih označena za zelo pozitivno in za tako veljaše danes, v praksi stvari premikajo počasi. Samo cilj oblikovanja multikulturnedružbe, kjer bodo z roko v roki enakopravno živele različne kulture, ki so si ga zadalipolitični voditelji, še ne pomeni njegove realizacije v vsakdanjem življenju. Uvajanjetovrstnih ukrepov v (do takrat) razmeroma etnično in jezikovno homogeno švedskodružbo, brez poglobljene javne razprave in splošnega konsenza širše javnosti, botežko obrodilo sadove.5.2.3 Izobraževalna komponenta švedske integracijske politikeLukšič-Hacin (2005a, str. 73-74) piše, da so bili prvi tečaji švedskega jezikaorganizirani leta že 1965 V sedemdesetih so postali obvezni za vse prosilcedovoljenja za prebivanje. V osemdesetih so tečaji jezika postali del sistemaizobraževanja odraslih in se oblikovali v okviru posebnih institucij za migrante.53

Na Švedskem obstajajo posebne šole namenjene tutorstvu za migrante.Svenskundervisning för invandrare (SFI) so del javno-izobraževalnega sistema zaodrasle in se nahajajo v vseh mestnih občinah. Slednje so tudi zadolžene zaorganizacijo in financiranje teh šol, katerih glavni namen je zagotoviti novo prispelimodraslim migrantom osnovno znanje švedskega jezika in temeljna znanja o švedskidružbi. Tutorstvo je brezplačno. Vsaka mestna občina ga mora najkasneje v trehmesecih ponuditi vsem prosilcem za prebivališče, ki so starejši od 16 let in slabopoznajo švedščino ter tudi na Švedskem zaposlenim finskim delavcem (Eurybase –Sweden 2008, str. 113).SFI sledijo osnovnim vrednotam iz nacionalnega kurikula za šole, ki ne sodijo več všolsko obveznost. Učni načrt pa predpiše vlada in vsebuje tri različne študijskenivoje, odvisne od posameznikovega znanja, izkušenj in študijskih ciljev. Tečaji selahko kombinirajo z drugimi oblikami javnega izobraževanja (npr. srednjimi šolami),lahko pa se mestne občine povežejo z lokalnimi zaposlitvenimi agencijami in takozagotovijo udeležencem kombiniranje tutorstva in delovnih izkušenj oz. plačanezaposlitve. Za učitelje, ki poučujejo na teh šolah, vlada oz. pristojno Ministrstvo zaizobraževanje in raziskovanje organizira posebno usposabljanje. Po končanemuvajanju udeleženec pridobi certifikat s pozitivno oceno (opravil, opravil z odliko). Vkolikor pa njegovo znanje ni ocenjeno kot pozitivno, mu učitelj izda le posebnopotrdilo o doseženem znanju v primerjavi s predvidenimi cilji programa (prav tam, str.111-120).Po podatkih Eurybase (Eurybase – Sweden 2008, str. 144, 123) je bilo v študijskemletu 2005/06 na Švedskem 281 institucij zadolženih za Svenskundervisning förinvandrare, na katerih je poučevalo 1 436 učiteljev. Obiskalo jih je 48 006udeležencev, katerih povprečna starost je bila 32 let, večina (60 %) je bila žensk.Švedska je v okviru multikulturnega modela integracije priseljencev zelo zgodajrazvila in sistematično uredila problem integracije oz. izobraževanja priseljencev. Kotpričakuje evropska politika, spoštuje temeljne vrednote EU in raznolikost prebivalstva(cilji švedske integracijske politike so enake pravice in možnosti, medsebojnospoštovanje in toleranca), nekoliko pa se je zataknilo pri pojmovanju integracije kotdvosmernega procesa. V proces so se sicer vključile tudi politika in javne institucije,vendar pa koncept med švedskimi državljani še ni povsem razumljen in sprejet.54

Pričakovano vzajemno delovanje priseljencev in državljanov je še pod pričakovanji.So pa vsem (švedskim državljanom in priseljencem z/brez švedskega državljanstva)zagotovljene enakopravne in nediskriminatorne možnosti, redno se spremlja tudiuspešnost integracijskega procesa, kar med drugim dokazujejo tudi številnespremembe in dopolnitve politike v zadnjih desetletjih. Švedska je v okviru javnegasistema izobraževanja odraslih ustanovila tudi posebne šole, ki omogočajomigrantom pridobivanje osnovnega znanja švedskega jezika, zgodovine inpoznavanja institucij. Priseljencem so poleg tega zagotovljene tudi enake možnostizaposlovanja (spodbujajo jih tudi s posebnimi projekti) in nadaljnjega izobraževanjater možnost političnega sodelovanja na občinskih in regionalnih volitvah ter pridobitvedržavljanstva. Primer Švedske, ki jo velikokrat postavljamo za zgled dobreintegracijske politike kaže, da se ta država sicer trudi, da bi razvila kakovostno inuspešno integracijsko politiko, a vendar tudi ta model ni popolnoma brez napak.5.3 Primeri tuje integracijske politike: NemčijaNemčija je država, ki je dolgo časa privabljala ogromno število imigrantov in hkratizanikala problem njihove integracije, saj naj bi le-ti prišli zgolj na začasno delo.Posledično je bil dolga leta v veljavi t.i. integracijski model diferenciranegaizključevanja, ki so ga šele v novem tisočletju začeli spreminjati v boljmultikulturnega.5.3.1 Migracije v NemčijoPo drugi svetovni vojni je Zahodna Nemčija doživela velik gospodarski razcvet, zakar je bilo potrebno delovno silo iskati tudi v tujini. Čeprav so bili ti delovni migrantiobravnavani kot zgolj prehodni (večina naj bi se jih po opravljenem delu vrnila v svojedomovine), tujci danes v Nemčiji predstavljajo približno 8,3 % celotnega prebivalstva.Največ jih prihaja iz držav nečlanic EU (približno 3 milijone), držav članic EU(približno 2 milijona) in držav Azije (približno 1 milijon). Največjo imigrantsko sk upinopredstavljajo Turki (skoraj 2 milijona), nad 100 000 je še migrantov iz Italije (534657), Poljske (361 696), Grčije (303 761), nekdanje državne skupnosti Srbije in ČrneGore (282 067) in Hrvaške (227 510) (SBD 2009; Eurybase – Germany 2009).55

5.3.2 Nemška integracijska politikaV Nemčiji je bil dolga leta v veljavi integracijski model diferenciranega izključevanja.Vse do leta 1998 je namreč veljalo, da so tuji delavci v državi zgolj začasno in da je vskladu s tem smiselna le njihova delna integracija. Socialna in ekonomska integracija(dostop do trga dela, izobraževalnega sistema, stanovanj, socialne države insocialne politike) sta bili razmeroma uspešni, kar kaže tudi razmeroma majhen deležbrezposelnih tujcev in velika kulturna podobnost tujih in nemških otrok. Slabše jestanje glede izobraženosti in poklicev tujcev – načeloma so manj izobraženi in večinajih opravlja nekvalificirana dela. Odrekanje politične komponente integracijepriseljencev pa je povzročilo nekakšno identifikacijsko krizo stalno naseljenih tujcev –stroga politika naturalizacije med priseljenci ni razvila občutka pripadnosti inidentifikacije z nemško državo. Integracijski programi in ukrepi so bili namenjeni zgoljmigrantom nemških korenin, do določenih poklicno-izobraževalnih programov pa sobili upravičeni le še mladi tujci in ženske (Bešter 2003, str. 90-92).Bešter (2003, str. 91-92) piše, da so posledično leta 2000 sprejeli nov zakon održavljanstvu, ki je nekoliko omilil potrebne postopke naturalizacije. Pogoj zapridobitev državljanstva je zdaj osem let bivanja v državi (prej 15), v Nemčiji rojeniotroci pa ga pridobijo (skoraj) avtomatično. Do 23. leta imajo ti otroci lahko dvojnodržavljanstvo, nakar se morajo odločiti bodisi za nemško ali državljanstvo matičnedomovine.Leta 2004 je bil sprejet še nov migracijski zakon, s katerim je Nemčija temeljitoprenovila tudi integracijsko politiko. Predpisal je namreč minimum integracijskeponudbe za vse migrante, t.j. jezikovne in orientacijske tečaje (spoznavanje nemškepravne ureditve, kulture in zgodovine). Zvezna vlada financira začetne tečaje,nadaljevalne pa posamezne dežele in uspešna udeležba lahko za eno leto skrajšapostopek pridobitve državljanstva. Poleg novo prispelih tujcev z dovoljenjem zastalno prebivanje, so do programov upravičeni tudi ostali priseljenci, ki že dalj časaživijo v Nemčiji. Uspešna udeležba pa je pogoj za ohranitev dovoljenja za bivanje.Glavno vlogo v integracijski politiki je prevzel Zvezni urad za migracije in begunce(Bundesamt für Migration und Flüchtlinge), katerega glavne naloge so oblikovanjenacionalne integracijske strategije, svetovanje zvezni vladi pri pospeševanjuintegracije in sodelovanje z občinami, uradi za tujce in ostalimi družbenimi skupinami,56

zbiranje informacijskega gradiva o integracijskih ukrepih, razvoj učnih programovtečajev in skrb za njihovo izvedbo ter skrb za izvajanje ukrepov za pospeševanjeremigracije nemških izseljencev (Bešter 2003, str. 92-94; Bešter 2006, str. 50-52).Nemška integracijska politika se je v zadnjih letih korenito spremenila. Država indružba sta se resno spoprijeli z vprašanjem vključevanja tujcev; v ta namen so serazvili številni programi in projekti, organizacije in fundacije. Za (bodoče) migrante invse ostale zainteresirane so postavili tudi spletno stran Portal integracije (DasIntegrationsportal 2009), kjer je moč najti številne in izčrpne informacije povezane zbivanjem v Nemčiji in procesom integracije. Portal je namenjen podpori integracije spredstavitvijo programov in priložnosti namenjenih posebnim ciljnim skupinam. Ssprejetjem novega imigracijskega zakona so bila namreč odprta vrata raznovrstnimintegracijskim programom, ki jih izvajajo javni in zasebni ponudniki. Pestra ponudbaje preizkušena in preverjana, pri čemer je pomembno, da zadošča različnimpotrebam procesa vključevanja. V ta namen so se razvili različni programi: svetovalnicentri, integracijski tečaji, integracijski projekti in karierna jezikovna podpora. Ssodelovanjem vseh vpletenih se bo počasi izoblikoval okvir nacionalnegaintegracijskega programa.Ena izmed oblik pomoči pri vključevanju je tudi svetovanje. Temu je namenjenihveliko javnih ko t zasebnih institucij in služb. Med njimi imata zelo pomembno vlogoCenter za začetno svetovanje migrantom in Center za pomoč mladim migrantom, kizagotavljata podporo pri prvih stikih z novo družbo z individualnimi nasveti in aktivnopodporo v novem okolju. Svetovalec in imigrant skupaj sestavita podporni načrt sčasovnimi roki za njegovo uresničitev. Njegov sestavni del je tudi učenje jezika vokviru nacionalnega integracijskega tečaja (prav tam).5.3.3 Izobraževalna komponenta nemške integracijske politikeSpletni integracijski portal (Integrationsportal 2009) nudi zelo izčrpno predstavitevnemške integracijske politike, zato sem vso nadaljnjo predstavitev izobraževalnekomponente te politike povzela po omenjenem viru.57

Vsak (novo prispeli) migrant s stalnim dovoljenjem za bivanje v Nemčiji je deleženposebnega integracijskega tečaja, ki omogoča sporazumevanje in razumevanjedružbe, kar je ključno za uspešno vključevanje. Če njegovo znanje nemškega jezikani zadostno za vsakdanje sporazumevanje, je njegova udeležba na teh tečajihobvezna. Tečaji so obvezni tudi za nekatere ''stare'' migrante (brezposelne,starše/skrbnike mladoletnih oseb in druge, ki nimajo zadostnega znanja nemščine).Za nemške povratnike, tuje državljane nemškega rodi in državljane EU pa tečaji nisoobvezni.Tečaj je sestavljen iz učenja jezika in t.i. orientacijskega tečaja, ki je namenjenspoznavanju nemške kulture, pravnega sistema in etičnih vrednot. Integracijski tečajvsebuje 645 učnih ur in se zaključi z izpitom. Obstajajo tudi posebni integracijskitečaji (945 urni), ki so namenjeni staršem, mladim, ženskam in nepismenim (oz.tistim, ki ne znajo pisati v latinici).Sam tečaj jezika traja 600 ur in je razdeljen na osnovni in nadaljevanji tečaj, katerihcilj je poznavanje nemščine za vsakdanje življenje (na lestvici CEFR nivo B1). Navoljo so tudi polovični tečaji (namenjeni staršem in zaposlenim), podporni tečaji (zatiste, ki potrebujejo več podpore pri učenju jezika) in intenzivni hitri tečaji (430 urni). Vkolikor udeleženci, ki so redno obiskovali nadaljevalni tečaj, ne dosežejopredvidenega nivoja, se lahko tečaja (ali posameznih modulov) udeležijo še enkrat.Pred začetkom tečaja izvajalec oceni predhodno znanje udeleženca in glede na toizbere njemu primerno obliko, trajanje in stopnjo tečaja. Osrednje teme jezikovnegatečaja so: sodelovanje z javno upravo, iskanje nastanitve in službe, nakupovanje inzdravje idr. Na koncu tečaja se izvede končno preverjanje, s katerim lahkoudeleženec pridobi Zertifikat Deutsch – mednarodno priznani certifikat, ki dokazujenjegovo zanje jezika na višjem nivoju. Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela –prvi vključuje branje, poslušanje in bralno razumevanje, kratko pisno nalogo terpreverjanje slovnice in besedišča; na ustnem delu pa se mora biti udeleženecsposoben pogovarjati o določeni tematiki. Za jezikovne tečaje je bil izdelan posebenkurikul, ki vključuje tematike in probleme, s katerimi se srečujejo migranti vvsakdanjem življenju. ''Okvirni kurikul za integracijske tečaje – Nemščina kot drugijezik'' je pripravil Goethejev inštitut in je na internetu dostopen vsem (udeležencem,izvajalcem, založbam…).58

Orientacijski tečaj traja 45 ur, pogoj za udeležbo je opravljen tečaj jezika. Glavneteme tečaja so: politika in demokracija, pregled sodobne nemške zgodovine, družbain vsakdanje življenje v Nemčiji, temeljne vrednote nemške družbe (npr. verskasvoboda, toleranca in enakost pravic). Tudi na koncu tega tečaja je predvideno pisnoin ustno preverjanje znanja.Integracijski tečaj je uspešno opravljen, ko udeleženec uspešno opravi končnopreverjanje znanja jezika in preverjanje znanja, pridobljenega v orientacijskem tečaju.Udeleženec tako pridobi poseben certifikat, ki dokazuje uspešno zaključenintegracijski tečaj.Integracijske tečaje zagotavljajo v imenu Zveznega urada za migracije in begunce(BAMF) posebej izbrani izvajalci (biti morajo zanesljivi in sposobni ter redno preverjatikvaliteto svojega dela; trenutno jih je v Nemčiji približno 1 800). Slednji so pri BAMFdolžni registrirati izvedbo, sporočiti začetek tečaja, slediti obisku tečaja ter izvestivmesne in končni preizkus. Poleg tega so dolžni migrantom pomagati priizpolnjevanju potrebnih obrazcev. Ustvarjena je bila tudi posebna ocenjevalnakomisija, ki sledi strukturi in razvoju integracijskih programov.Cena ene učne ure znotraj integracijskega tečaja je 2,35 €, celoten znesek prispevkaposameznega udeleženca pa je določen s posebnimi kriteriji – veči noma velja, daudeleženec plača 1 € in država (BAMF) preostalih 1,35 €. V kolikor udeleženec vintegracijskem programu izkoristi vseh 645 ur, je torej njegov prispevek 645 €, izpitpa lahko prvič opravlja brezplačno. V določenih primerih so udeleženci plačilaoproščeni (npr. nemški povratniki).Kvalificiran kader je ključen za uspeh udeležencev, zato je pomembno, da imajoučitelji integracijskih tečajev poglobljeno strokovno znanje ter splošne poučevalne ininterkulturne veščine. V skladu s tem morajo vsi učitelji, ki poučujejo v teh tečajih,imeti najkasneje do konca leta 2009 zaključeno usposabljanje ''Nemščina kot tujjezik'' oz. ''Nemščina kot drugi jezik''.Kot sem že omenila, so organizirani tudi posebni tečaji za ženske. Velikokrat senamreč zgodi, da ženske ne morejo ali pa nočejo obiskovati splošnegaintegracijskega tečaja. V ta namen so bili oblikovani posebni tečaji, katerih namen je59

še vedno razviti osnovne jezikovne veščine za vsakdanje življenje. Tečaji sorazdeljeni v različne module, ki trajajo po 20 ur, posamezna udeleženka se jih lahkoudeleži največ 5. Tečaj se osredotoča predvsem na tematike vzgoje, jezikovnepodpore otrokom, spoznavanja pomembnejših oblasti in javnih storitev terseznanjanje z vlogo ženske v nemški družbi. Učne metode so posebej prilagojenepotrebam ženske populacije, poudarjena sta jasnost in praktičnost, organizirane paso tudi posebne ekskurzije.Leta 2006 je bila izvedena obširna evalvacija integracijskih tečajev, ki je pokazala, daintegracijski tečaji predstavljajo vidno izboljšanje v kvaliteti nemške integracijskepolitike. Z izboljšanjem integracijskih tečajev so se zmanjšale pomanjkljivosti in vrzeliv prejšnji jezikovni ponudbi migrantom. Z združevanjem prej obstoječih različnih oblikpodpore pri vključevanju je Vlada izdelala veliko bolj celovito, sistematično in visokokakovostno podporo vključevanju migrantov. Evalvacija je tudi izpostavila določenepomanjkljivosti, katerih odpravljanje je že v teku; podporni in intenzivni tečaji so žeuvedeni, predlagano je povečanje števila ur posebnih integracijskih tečajev. Ostalipredlogi so bili še: zmanjšanje največjega števila udeležencev v skupini od 25 na 20,povrnitev 50 % sredstev vplačanih za tečaj, če udeleženec opravi končni izpit v rokudveh let, povrnitev potnih stroškov osebam, katerih sodelovanje so zahtevali uradi zatuje zadeve ali pa so prejemniki socialne podpore).Nemški model diferenciranega vključevanja je zamenjal multikulturni modelintegracije priseljencev, ki se vsaj zaenkrat kaže kot uspešen (npr. Nemčija ima vprimerjavi s Švedsko nižjo stopnjo brezposelnosti). Nemčija veliko vlaga v razvoj invpeljevanje nacionalnega integracijskega programa in pri tem sledi tudi integracijskimsmernicam EU. Tudi nemška politika spoštuje temeljne vrednote Unije ter versko inkulturno raznolikost prebivalstva. Glede na to, da se je poleg nacionalne razviloogromno privatnih in tudi prostovoljnih oblik pomoči migrantom, lahko rečemo, da jenemški integracijski proces dvosmeren, v njem torej vzajemno delujejo takopriseljenci kot nemški državljani. Vsem so zagotovljene enakopravne možnostidostopa do institucij, storitev in blaga, država pa je aktivna tudi na področjuspremljanja uspešnosti ter izboljševanja integracijskega modela. Nemčija je razvilazelo obsežno ponudbo pomoči tujcem, med katerimi so tudi posebni integracijskitečaji, ki zagotavljajo pridobivanje osnovnega znanja jezika ter znanja o nemškipravni ureditvi, kulturi in zgodovini. Poleg teh splošnih tečajev so uvedli tudi posebne,60

prilagojene ciljnim skupinam, kot so mladi, ženske, slabo funkcionalno pismeni,brezposelni idr. Nemška integracijska politika je zelo razvita, zato jo po mojemmnenju prevečkrat po krivem postavljamo za Švedsko.5.4 Primeri tuje integracijske politike: FrancijaČe se Švedska velikokrat omenja kot zgled popolne integracijske politike, pa Francijanajpogosteje predstavlja njeno nasprotje. Država namreč nima posebno izdelaneuradne integracijske politike, model vključevanja priseljencev v Franciji pa uvrščamopod asimilacijski model integracije.5.4.1 Migracije v FrancijoFrancija ima veliko daljšo imigracijsko zgodovino kot Švedska ali Nemčija, saj so seprve migracije začele že konec 18. oz. v začetku 19. stoletja kot plod industrijskerevolucije in povečanih potreb po delovni sili. Zaradi upada števila rojstev je moraladržava delovno silo iskati v tujini, kar je vodilo do meddržavnih sporazumov ''uvoza''delavcev iz Italije, Belgije, Poljske in Češkoslovaške. Z ekonomskim preobratom podrugi svetovni vojni se je proces ponovil – tokrat so bili poleg italijanskih, belgijskih inpoljskih privabljeni še španski, portugalski, nemški in ruski delavci. Istočasno pa sopotekale tudi imigracije iz osvobajajočih se kolonij. V sedemdesetih in osemdesetihse imigracije kljub gospodarski krizi niso zmanjšale (predvsem na račun združevanjadružin), pa tudi v devetdesetih nična imigracijska politika ni bila pretirano uspešna(sprožila je kvečjemu številne upore med tujci v Franciji). V Franciji je tako leta 2005živelo 8,1 % (skoraj 5 milijonov) imigrantov (oseb, ki so se rodile v tujini in so kasnejelahko tudi pridobile francosko državljanstvo) in 5,7 % (3,5 milijonov) tujcev brezfrancoskega državljanstva (tudi tisti, ki so rojeni v Franciji, pa se za francoskodržavljanstvo niso odločili). Približno 1,7 milijona imigrantov, živečih v Franciji, prihajaiz držav EU, 250 000 iz ostalih evropskih držav in kar 1,5 milijona prebivalcev izmagrebške Afrike. Največje imigrantske skupine predstavljajo prebivalci iz Alžirije,Maroka, Portugalske, Italije, Španije in Turčije; večajo pa se tudi imigracije iz Azije(Kitajske, Pakistana in Indije) in iz podsaharske Afrike (Senegala in Malija) (FocusMigration 2009).61

5.4.2 Francoska integracijska politikaKot rečeno, je za Francijo značilen model diferenciranega vključevanja (asimilacijskimodel integracije) priseljencev. Francoska država je namreč nastala s spajanjemrazličnih ljudstev iz več regij, ki so z asimilacijo postopoma postali francoski državljaniin posledično Francija ni nikoli razvijala posebne integracijske politike (Bešter 2003,str. 94-95). Francoski model integracije lahko imenujemo tudi republikanski. Njegoveglavne značilnosti po Schnapperju (v Bešter 2003, str. 94-95) naj bi bile: »poudarjenaje visoka kultura (ki jo imajo ne le za superiorno, temveč tudi za univerzalno);poudarja se pomen individualne, ne pa skupinske participacije in integracije; osrednjavloga v izoblikovanju državljanstva je namenjena racionalnim in političnimdejavnikom (namesto kulturnim in družbenogeografskim dejavnikom); združevalnafunkcija v procesu graditve in reprodukcije omenjenih značilnosti je zaupanadržavnim inštitucijam, posebej šoli«.Francoska politika naturalizacije je za priseljence prve generacije podobna nemškioz. morda celo slabša. Vlogo za državljanstvo sicer lahko vložijo že po petih letihstalnega prebivanja, vendar morajo, med drugim, tudi dokazati asimiliranost francoskidružbi. Francosko državljanstvo je avtomatično podeljeno otrokom priseljencev, čega že ima vsaj eden izmed staršev. Obstaja tudi možnost dvojnega državljanstva, kiga ima več kot polovica otrok priseljencev (prav tam, str. 99).Kot piše Bešter (2003, str. 95-97) francoska integracijska ''ne-politika'' izhaja izprepričanja, da je individualna integracija pomembnejša od kolektivne, kar posledičnopomeni, da imajo večji pomen univerzalistični principi in ne posebni ukrepi. Kotnajboljši instrument integracije se šteje šola, saj preko nje otroci ponotranjijofrancoske vrednote in se pomešajo z ostalimi prebivalci. Čeprav v šolah obstajajoposamezni programi učenja francoščine oz. materinščine migrantov, so redki in brezzagotovljenih državnih sredstev.Francija svojo kulturo poudarja kot univerzalno in v skladu s tem nasprotuje izražanjupartikularnih identitet (njihovemu priznavanju v javnem življenju) – etnične, verske,kulturne in jezikovne posebnosti so zgolj del zasebnega življenja. Ta princip se kažetudi v politiki zaposlovanja, kjer so vsi brezposelni obravnavani kot enotna sk upinapotrebna pomoči. Posledično je delež brezposelnosti med priseljenci še posebno62

visok. Kot neustrezen pa se kaže tudi individualistični pristop k integraciji – nekočposamezne gostujoče delavce so danes zamenjale večje priseljenske skupnostistalno naseljenih migrantov in njihovih družin, ki bi potrebovale veliko več pomoči, dabi se lahko integrirale (Bešter 2003, str. 96-97).Bešter (2003, str. 96-98) obenem poudari, da so se ob splošnem poudarjanjuuniverzalnosti v praksi vseeno razvila določena odstopanja v smeri pomoči tujcem priintegraciji. V osemdesetih je prišlo do spremembe zakonov, ki so tujcem podelilipravico do ustanavljanja priseljenskih združenj. Francoska oblast si prizadeva zavključitev islama v francosko versko življenje in za spodbujanje regionalnih jezikov vizobraževanju. Vlada financira določene ukrepe prilagajanja migrantov in beguncevfrancoski družbi in sistem zaposlovanja. Za begunce je bil leta 1997 uveden tudiProgram za (re)integracijo in boj proti nepismenosti. Na področju deluje tudiorganizacija FAS (Fonds d'action sociale), katerega cilj je z različnimi akcijami(kulturnimi, jezikovnimi, izobraževalnimi, poklicnimi in stanovanjskimi programi)pospeševati vključevanje priseljencev.Zaradi pritiskov Evropske unije in množičnih protestov leta 2005 je tudi Francijazačela spreminjati svojo uradno migracijsko in integracijsko politiko. Leta 2006 je bilsprejet Zakon enakih možnosti, ki vsebuje številne ukrepe za preprečevanjediskriminacije in posledično skuša izboljšati možnosti integracije mladih zimigracijskim zaledjem. Osrednje mesto imajo ukrepi za promocijo izobraževanja inodpiranje trga delovne sile za otroke iz prikrajšanih socialnih okolij. Predvidena pa jebila tudi ustanovitev Urada za družbeno kohezijo in enake možnosti (Focus Migration2009). Podobno kot na Švedskem in v Nemčiji, pa se tudi v Franciji integracijskapolitika razvija počasi – priča temu so vedno novi nemiri med francosko mladino zimigrantskim zaledjem.5.4.3 Izobraževalna komponenta francoske integracijske politikeV Franciji so že leta 1925 obstajali programi namenjeni ohranjanju kultur in jezikovmigrantov, ki pa niso nikoli imeli zagotovljenega rednega (državnega) financiranja.Leta 1970 je bil v osnovnih in nato leta 1973 še v srednjih šolah vpeljan posebendodatni pouk za otroke nefrankofonskih priseljencev, z namenom pomoči pri uče nju63

francoskega jezika in prilagajanju francoskemu izobraževalnemu sistemu. Med leti1975 in 1987 je Francija sklenila osem bilateralnih sporazumov za poučevanjematerinščine migrantov. V okviru organizacije FAS je bila leta 1999 ustanovljenadelovna skupina za pravico do učenja jezika, katere cilj naj bi bil vsem prosilcem zadržavljanstvo zagotoviti učenje francoščine (Bešter 2003, str. 96-99).Tudi v Franciji so se torej zavedli izjemnega pomena uvajalnih programov zauspešno vključevanje priseljencev. Leta 1999 so bili tako uvedeni integracijskiprogrami, ki jih razvijajo in ponujajo lokalne oblasti in katerih glavni cilj je zagotovitinovo prispelim migrantom osnovno znanje francoščine, znanje o socialnih pravicah intrgu delovne sile. Leta 2001 je bilo na lokalnem nivoju uvedenih 40 integracijskihnačrtov, 30 pa jih je bilo še v postopku ocenjevanja. Uvajalni centri, ki so umeščeni vvsaki izmed 15 regij, so nudili svoje svetovalne storitve 26 336 migrantom. Razvili soavdiovizualno in večjezično gradivo, s katerim seznanjajo tujce o življenju v Franciji,ravnanju z oblastmi, dostopu do izobraževanja in zaposlovanja ter osnovnimivrednotami francoske družbe. Za vsakega migranta naj bi oblikovali individualniintegracijski načrt, ki naj bi mu omogočil napredovanje skladno s predznanjem innjegovimi življenjskimi cilji (Policies for the… 2009).V prvi izdaji evropskega Priročnika o integraciji (Niessen in Schibel 2006a, str. 20) jekar nekaj primerov dobrih praks tudi iz Francije. Izpostavila bi na primer podatek, dav Franciji sicer ne izvajajo orientacijskih tečajev o družbi, so pa migrantom v tanamen na voljo Dnevi državljanske vzgoje. Ti zagotavljajo informacije o temeljnihpravicah in glavnih načelih ter vrednotah Francije in tudi informacije o francoskihustanovah. Poleg tega so na voljo tudi Informativni dnevi o življenju v Franciji, ki seposvečajo tematikam iz področij zdravstva, šolstva, stanovanjske politike,usposabljanja in zaposlovanja. Obe vrsti informativnih dnevov sta organizirani v oblikitečajev in potekata v štirih različnih jezikih.Tudi Francoska asimilacijska politika se počasi razvija v bolj multikulturno. Pritisk EUter množični protesti in nemiri med priseljenci so francosko politiko očitno prisilili vspremembe, čeprav je verjetno še daleč od pravega sprejemanja različnosti inmultikulturnosti. Dokaz tega je, po mojem mnenju, tudi skorajšnja odsotnost nefrancoskeliterature na obravnavanem področju. Tudi Francija naj bi spoštovalatemeljne vrednote EU, čeprav je njeno spoštovanje kulturne in verske raznolikosti64

prebivalcev vprašljivo – spomnim naj samo na večletno polemiko o nošenjunaglavnih rut muslimanskih deklet v francoskih šolah. Prav zaradi tega se mi zdivprašljiva tudi dvosmernost integracijskega procesa ter vzajemnega delovanjapriseljencev in državljanov, čeprav obstajajo zasebne institucije in društva, ki se stem ukvarjajo. Politično sodelovanje priseljencev je najbolj spodbujano spodeljevanjem francoskega državljanstva, nedržavljani pa načeloma nimajo političnihpravic. Pri zaposlovanju in izobraževanju imajo priseljenci sicer enake pravice, kotdržavljani, vendar visoka brezposelnost in nizka izobraženost med njimi kaže, da vpraksi možnosti niso enake. So pa bili sprejeti zakoni in programi, ki naj bi stanjeizboljšali ter tako poskrbeli za enakopravne in nediskriminatorne možnosti razvojatako državljanov, kot tudi migrantov. Francoska vlada sicer financira določeneintegracijske ukrepe pa tudi lokalne oblasti so uvedle posamezne programe.Skupnega programa, ki bi priseljencem zagotavljal pridobitev osnovnega znanjajezika, zgodovine in institucij pa Francija nima.Kot sem že opozorila, so sk upna temeljna načela evropske integracijske politikedovolj splošna, da jih vsaka država razume drugače. To dokazujejo tudi primeriŠvedske, Nemčije in Francije, ki se – čeprav je opaziti manjše premike k večjienotnosti – med seboj precej razlikujejo. Zato bom v nadaljevanju preverila, kako sikot članica EU ta načela razlaga in udejanja Slovenija.6 INTEGRACIJSKA POLITIKA SLOVENIJEV tem Poglavju obravnavam stanje integracijske politike v naši državi. Najprejpredstavim uradno slovensko integracijsko politiko in njen aktualni razvoj, vnaslednjem podpoglavju pa preverim, kako se vključevanje tujcev v praksi splohudejanja. Sledi še pod podpoglavje s primerjalno analizo vseh štirih obravnavanihevropskih držav. V tem poglavju bi rada tudi preverila svojo drugo hipotezo, da jeintegracijska politika v Sloveniji novo področje, kjer enotne strategije in programi šeniso izdelani.65

6.1 Uradna integracijska politikaKot sem že v drugem poglavju zapisala, se je po drugi svetovni vojni tudi v Slovenijipovečalo število migracij. Ker je šlo predvsem za selitve državljanov znotraj nekdanjeskupne jugoslovanske države, zanje niso bili predvideni nobeni posebni ukrepi, ki bijim pomagali pri vključevanju v novo okolje. Podoben trend se je nadaljeval vse dokonca 20. stoletja, saj je šele leta 1999 nastal prvi dokument, ki omenja konceptintegracije tujcev.6.1.1 Resolucija o (i)migracijski politiki Republike SlovenijeKot že rečeno je bila prva slovenska integracijska politika sprejeta z Resolucijo oimigracijski politiki Republike Slovenije (ResIPRS) leta 1999. Kot del imigracijskepolitike je bila definirana tudi integracijska politika, opredeljena kot priseljenskapolitika do prisotnih/bodočih priseljencev, »ki se nanaša na ukrepe države in družbe,ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih, spodbujajo integracijoin omogočajo, da priseljenci postanejo odgovorni udeleženci družbenega razvojaSlovenije« (ResIPRS 1999, str. 4793). Integracijo vodi država »upoštevajočdružbeno večkulturnost, s spoštovanjem bogastva različnosti, mirnega sožitja,družbene stabilnosti in kohezivnosti« (prav tam, str. 4794). S ciljem omogočanjavečje družbene koherentnosti je Resolucija (prav tam, str. 4795) predvidela določenepravne okvire in družbene ukrepe, ki naj bi »spodbujali integracijo priseljencev vslovensko družbo, preprečevali diskriminacijo in družbeno obrobnost in omogočali,da priseljenci izražajo in gojijo lastno kulturo in vrednote na podlagi spoštovanjaosebne integritete in dostojanstva v skladu z zakoni Republike Slovenije«.Tri leta kasneje je bila sprejeta nekoliko dopolnjena in z evropskim pravnim redomusklajena Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (ReMPRS 2002, str.12384-12386), ki je večinoma ostala zelo podobna svoji predhodnici. Temeljnanačela oblikovanja migracijske politike so ostala svoboda, enakopravnost inmedsebojno sodelovanje. Definiciji integracijske politike pa so med ukrepe države indružbe dodali še aktivno preprečevanje diskriminacije, rasizma in ksenofobije. Priukrepih za uveljavitev integracijske politike so k določenim pravnim okvirom in66

družbenim ukrepom dodali še opombo, da so ti potrebni »tako v okviru splošnedružbene politike kot tudi za posamezne skupine priseljencev usmerjene programe«.Slovenija se je torej že z Resolucijo o imigracijski politiki odločila za pluralistični(multikulturni) model integracijske politike, ki migrantom omogoča enakopravnovključitev v družbo in hkrati dovoljuje ohranjanje njihove kulture (Bešter 2004, str.560). Obe migracijski resoluciji vsebujeta tudi integracijski vidik, vendar pa je v njijugovora le o splošnih načelih in ciljih, ni pa govora, kako in s čim naj bi se integracijotujcev spodbujalo. Kot piše Bešter (2003, str. 87), je Republika Slovenija sicer že sprvo Resolucijo opredelila področje integracije kot sestavni del slovenske migracijskepolitike, vendar se je nato usmerila predvsem v drugi dve področji – reguliranjepriseljenskih tokov in azilno politiko. Upam si trditi, da je isto stanje veljalo donedavnega tudi za drugo Resolucijo iz leta 2002 – medtem, ko sta bili azilna inregulacijska politika že dalj časa utečeni v praksi, je bila integracijska politikakonkretneje opredeljena šele leta 2008.6.1.2 Zakon o tujcihPrvi slovenski Zakon o tujcih je bil sprejet leta 1991, korenite spremembe pa jedoživel s sprejetjem Resolucije o imigracijski politiki Republike Slovenije leta 1999, koso mu med drugim dodali tudi poglavje o integraciji tujcev.Proces vključevanja priseljencev v slovensko družbo obravnava en sam člen (82.Pomoč pri integraciji tujcev). V skladu z njim država migrantom z dovoljenjem zaprebivanje zagotavlja pogoje za integracijo – v ta namen organizira tečaje,izobraževanja in izpopolnjevanja, zagotavlja potrebne informacije in organiziraprireditve (ZTuj 2008, str. 9802).V letu 2002 je bil, tudi zaradi harmonizacije s pravnimi predpisi EU, tem tremodstavkom 82. člena dodan še četrti: »Vlada Republike Slovenije izda predpis, skaterim določi načine za zagotavljanje in uresničevanje pogojev za integracijo tujcev«(prav tam). Vendar pa sprememba zakona ni predvidela nobenega časovnega roka,kar je posledično pomenilo, da predpis ni bil izdelan še kar nekaj let.67

6.1.3 Uredba o integraciji tujcevIzdaja predpisa, ki bi podrobneje določal konkretne integracijske programe, se je odleta 2002 tako vleklo vse do leta 2008. Oktobra leta 2005 je Vlada najprej imenovaladelovno skupino za pripravo možnih ukrepov za uveljavitev migracijske politike. Le-taje pripravila oceno stanja na področju migracijske in integracijske politike v Sloveniji.Na njeni podlagi je nato Vlada decembra 2006 izdala sklep, da morajo do junija 2007Ministrstva (za notranje zadeve, javno upravo, delo, družino in socialne zadeve,šolstvo in šport, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kulturo) in Služba Vlade RSza lokalno samoupravo in regionalno politiko pripraviti predlog uredbe o integracijitujcev. Ministrstvo za notranje zadeve je predlog uredbe o integraciji tujcev poslalo vmedresorsko usklajevanje konec marca 2008, Vlada pa je Uredbo potrdila na seji 18.junija 2008 (Vlada RS 2009).Uredba o integraciji tujcev (2008, str. 8696) je stopila v veljavo 15. julija 2008 inpredpisuje načine in pogoje za integracijo tujcev (in njihovih družinskih članov) sstalnim prebivališčem v Sloveniji (oz. začasnim, če tu bivajo že najmanj dve leti in jimdovoljenje za bivanje velja še najmanj eno leto) v družbeno, kulturno in gospodarskoživljenje Slovenije. Država v ta namen organizira oz. spodbuja (prav tam, str. 8696-8698):• Učenje slovenšči ne in spoznavanje kulture, zgodovine in ustave Slovenije.Tečaji morajo biti brezplačni, sredstva zagotavlja Ministrstvo za notranjezadeve (v nadaljevanju MNZ). Ministrstvo za šolstvo in šport (v nadaljevanjuMŠŠ) določi njihov obseg, vsebino in trajanje, vsebino razvrstitvenega testa,vsebino preizkusa znanja in potrdila o doseženem uspehu ter izvaja nadzornad izvedbo programov, izvajalce pa preko javnega razpisa izbere MNZ.• Nadaljnje (javnoveljavno ali certifikatno) izobraževanje.Zanj je pristojno MŠŠ, ki tudi zagotavlja vsa potrebna sredstva.• Spodbujanje interakcije med priseljenci in ostalimi državljani.Programe zagotavlja MNZ v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo (vnadaljevanju MK), ki zagotavlja vsa potrebna sredstva in ki mora izdelati tudiletni program na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev.68

• Informiranje glede vključevanja (pravice in dolžnosti, možnosti izobraževanja,zaposlovanja in samorazvoja).Tudi za to je zadolženo MNZ (ki krije vse stroške), ki ustreznim državnimorganom in nevladnim organizacijam v obliki priročnikov ali brošur posredujete informacije.V uredbi je poudarjeno tudi medsebojno sodelovanje in usklajevanje pristojnihministrstev z domačimi/tujimi strokovnimi organizacijami, državnimi organi in ostalimiizvajalci nalog (Uredba 2008, str. 8698).V skladu s prehodnimi in končnimi določbami Uredbe (2008, str. 8698) velja omenitiše časovne roke, ki jih je postavila ter preveriti njihovo uresničevanje:• Do 15. avgusta 2008 mora MNZ pripraviti predlog o ustanovitvi in imenovanjuSosveta za vključevanje tujcev.Vlada je še junija 2008 pozvala vpletene organizacije, naj imenujejo svojepredstavnike v Sosvet, katerega ustanovitev je bila nato potrjena na 182. sejiVlade, 9. oktobra 2008. Ob tem so še zapisali, da bo Sosvet za vključevanjezadolžen za izvajanje ukrepov za integracijo tujcev. Njegove naloge bodo,poleg spremljanja integracijskega stanja in izvajanja integracijskih ukrepov, še»podajanje mnenj in priporočil k nacionalnim programom, pomembnim zavključevanje tujcev, podajanje mnenj in priporočil ter sodelovanje v postopkihpriprave zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področje tujcev« (Sporočilo…2008, str. 23).• Do 15. januarja 2009 mora MK posredovati MNZ informacije o letnemprogramu na področju manjšinski h etničnih skupnosti in priseljencev.Po natančnem, a žal neuspešnem iskanju omenjenega programa na spletnistrani MK, sem na MK poslala e-pošto z vprašanjem, ali je program izdelan inna voljo priseljencem. Njihov odgovor je bil sledeč: »Oglejte si spletno strannašega sektorja, kjer boste dobili vse potrebne informacije iz našepristojnosti«. Kljub trudu sem uspela, poleg predstavitve nalog Sektorja zakulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti, najti le Program zasofinanciranja kulturnih programov italijanske in madžarske narodne skupnostiza leto 2008 in Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju različnih69

manjšinski h etničnih skupnosti in priseljence v v RS (zaključe n v začetkudecembra 2008, rezultati (še) niso objavljeni). V Resoluciji o Nacionalnemprogramu za kulturo 2008-2011, ki jo je MK sprejelo že aprila 2008 v načelih,smernicah, področjih in dolgoročnih ciljih ter prioritetah sicer omenja tudimanjšine in priseljence, vendar program ni nikjer podrobneje opisan (MK2009).• Do 15. januarja 2009 mora MŠŠ pripraviti pravilnik za integracijske programe(učenje slovenščine ter slovenske kulture in ustave).V skladu s to zahtevo, je MŠŠ 14. januarja 2009 na svoji spletni strani objavilopredlog Pravilnika o programih integracije tujcev (več o vsebini v naslednjempoglavju), ki je bil v javni razpravi do 21. januarja (MŠŠ 2009). Ministrstvo boverjetno na podlagi prejetih predlogov in pripomb pravilnik še spreminjalo, takoda se še ne ve, kdaj bo stopil v veljavo.• 3 mesece po uveljavitvi zgoraj omenjenega pravilnika MŠŠ, se začnejo izvajatiprogrami za integracijo tujcev.Kot že rečeno pravilnik še ni bil uveden in posledično se programi (še) neizvajajo.Glede na povedano, lahko sklepamo, da je Uredba sicer le uspela natančnejedefinirati slovensko integracijsko politiko, ki pa se v praksi še ni začela uveljavljati.6.1.4 Organi, zadolženi za integracijo priseljencevV Sloveniji je glavni organ zadolžen za vključevanje priseljencev Ministrstvo zanotranje zadeve in sicer Sektor za migracije in integracijo (v okviru Direktorata zaupravne notranje zadeve). Sektor ima dva oddelka – za migracije in za integracijobeguncev in tujcev – njegove naloge pa so (MNZ 2009):• »pripravlja predloge zakonov, podzakonskih aktov ter drugih predpisov ssvojega delovnega področja• sodeluje pri delu strokovnih teles vladnih in nevladnih organizacij pri SvetuEvrope in sodeluje z mednarodnimi, medvladnimi in nevladnimi organizacijami70

• sodeluje in daje mnenja pri pripravi mednarodnih sporazumov in meddržavnihpogodb• izvaja sprejeto politiko in zakonodajo Republike Slovenije s področja migracijter integracije beguncev in tujcev• sodeluje pri delu delovnih telesih Evropske unije s področja migracij terintegracije beguncev in tujcev• usmerja in nudi strokovno pomoč UE in izvaja strokovni nadzor nad delom UEs svojega delovnega področja• koordinira izvajanje ukrepov s svojega delovnega področja zbira in analitičnoobdeluje podatke s področja migracij ter integracije beguncev in tujcev«.Čeprav je glavna skrb za integracijsko politiko uradno podeljena Ministrstvu zanotranje zadeve, moram še enkrat poudariti, da je integracija večsmerni proces, kipoteka na vseh ravneh družbe. Za njen uspeh je torej potrebno sodelovanje takopristojnih organov in ministrstev ko t tudi nevladnih instituci j in organizacij, stroko vnein širše javnosti.6.2 Izobraževalna komponenta slovenske integracijske politikeČeprav je bila izobraževalna komponenta integracijske politike predvidena že vspremembah Zakona o tujcih leta 2002, je minilo kar 7 let preden je bila natančneje(a še vedno pomanjkljivo) definirana.Kot že rečeno je v Uredbi o integraciji tujcev zapisano, da država integracijo tujcevspodbuja tudi s posebnimi programi učenja slovenščine in spoznavanja kulture,zgodovine in ustave republike Slovenije ter z omogočanjem njihovega nadaljnjegaizobraževanja. Ker je integracijski program šele v postopku nastajanja, ga ne morempodrobneje analizirati – lahko pa podrobneje predstavim, kaj o določa Uredba ointegraciji tujcev in kaj vsebuje predlagani pravilnik MŠŠ o programih integracijetujce v.Uredba (2008, str. 8696- 8697) veči no določil glede programov prepušča MŠŠ, MNZnaj bi zgolj izbral izvajalce in poskrbel za izvedbo programa, ko bi bilo nanjprijavljenih najmanj deset kandidatov. Tečaj slovenskega jezika in spoznavanja s71

slovensko kulturo, zgodovino in ustavo ni obvezen, tujec se ga udeleži na lastnoželjo. Upravna enota mu mora predhodno izdati potrdilo o izpolnjevanju pogojev.Trajanje programa učenja slovenščine je odvisno od statusa tujcev – za tujce sstalnim prebivališčem lahko traja do 180 ur, t.j. v obsegu potrebnem za opravljanjepreizkusa znanja jezika na osnovni ravni. Za tujce z začasnim prebivališčem paprogram traja 60 ur, t.j. v obsegu potrebnem za opravljanje preizkusa znanja jezikana ravni za osnovno sporazumevanje. Enaka obsega programa veljata tudi vprimeru, ko se tečaj učenja jezika in tečaj učenja kulture izvajata v okviru enotnegaprograma. V kolikor sta tečaja ločena, traja program seznanjanja s slovensko kulturo,zgodovino in ustavno ureditvijo največ 30 ur, pogoj za udeležbo pa je znanjeslovenskega jezika.Januarja 2009 objavljen predlog pravilnika MŠŠ vsebuje določila glede programaučenja slovenščine ter spoznavanja kulture, zgodovine in ustave Slovenije. Vsebina,obseg in trajanje omenjenih programov naj bi bili obrazloženi v prilogah, ki jih papravilnik dejansko sploh nima. Trajanje oz. obseg sicer določa že Uredba, o vsebinipa tako žal ni podatkov. Pravilnik določa, da oba programa potekata na osnovni ravniznanja in da se njuna izvedba hkrati prilagaja tudi predhodnemu znanju jezikaudeležencev. Izvajalci jih izvedejo v obliki tečajev, kjer metode, oblike in sredstvaučenja določijo sami (v skladu s andragoškimi in drugimi strokovnimi načeli). Zaučitelje pa bo ministrstvo pripravilo posebno usposabljanje. Pravilnik za prehodnoobdobje, do sprejetja novega programa, za učenje slovenščine določi že obstoječijavnoveljavni izobraževalni program za odrasle Slovenščina za tujce (Predlog:Pravilnik… 2009, str. 1-5).Da bi bolje razumela, kaj pomenijo omenjena določila oz. kakšna je uporabnavrednost omenjenega pravilnika, sem za mnenje prosila predstavnico ene izmedorganizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Njeno mnenje je, da jePravilnik precej pomanjkljivo napisan, saj so v njem številne nedorečenosti innapake. Največja napaka je, da program, o katerem je toliko govora, pravilniku ni nitipriložen. Poleg tega se ji zdi, da je tečaj učenja jezika slabo zasnovan oz. so v njemštevilne pomanjkljivosti. Predvsem ne opredeli nivoja in standardov pridobljenegaznanja. Glede na to, da se za vse jezikovne tečaje, zaradi večje primerljivosti, uvajarazvrščanje znanja po evropski jezikovni lestvici, bi podatek vsekakor moralvsebovati tudi ta program. Izobraževalci odraslih namreč veliko lažje ocenijo72

predznanje in doseženo znanje jezika ter svetujejo udeležencem, če so različnaznanja jasno opredeljena in med seboj primerljiva. Nelogično je tudi, da je programnekakšna ''nova iznajdba'', namesto da bi izhajal iz dobro utečene in uspešne prakse(Slovenšči na za tujce). Pravilnik tudi predvideva, da bo za učitelje potrebno dodatnousposabljanje, vendar ne določi kakšno – vsekakor bi to moralo, poleg specialnodidaktičnih,vsebovati tudi andragoška znanja in znanja o ciljnih sk upinah, na katerapa se žal (pre)pogosto pozablja.Ker ponavadi izobraževalni programi nastajajo tudi nekaj let, v nadaljevanju vseenopredstavljam še program Slovenščina za tujce. Sprejet je bil leta 2000 in poteka natreh različnih ravneh, za vsako so predpisani standardi znanja in standardiziranopreverjanje. Celoten program traja 500 ur (250 na osnovni in po 125 na srednji invisoki ravni), glavni učni cilj predstavlja razvito sporazumevalno zmožnost vslovenščini. Izvajalec se lahko sam odloči, katero obliko izobraževanja bo uporabil(program kot primer navaja tečajno in individualno obliko). Poleg tega so na koncuprogramu priložena še izhodišča za pripravo evalvacije programa, ki naj biomogočala sprotno sledenje potrebnih sprememb programa (Ferbežar in PirihSvetina 2002, str. 3-8, 33). Čeprav gre za program učenja slovenskega jezika, lahkovseeno sklepam, da se preko izbranih vsebin udeleženci tudi seznanjajo s kulturno indružbeno ureditvijo Slovenije. Učbenik Slovenščina za tujce na primer vsebuje tudisplošno predstavitev Slovenije in kratko predstavitev znamenitosti Ljubljane,Menartovo poezijo Croquis in slovensko ljudsko pravljico O treh si novih, predstavitevslovenske ljudske umetnosti izdelovanja panjskih končnic in potret pesnika FrancetaPrešerna (Jug-Kranjec 1999). Menim, da so to dobri zametki za nadaljnje razvijanjebolj poglobljenega tečaja o slovenski družbi, kulturi in ustavi.Stanje na področju zagotavljanja dostopa tujcem do nadaljnjega javnoveljavnegaizobraževanja je veliko boljše. V gimnazije, poklicne in strokovne srednje šole selahko državljani članic EU vpišejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.Državljani iz drugih držav se vpisujejo po načelu vzajemnosti med temi državami oz.drugimi pogoji določenimi s strani pristojnega ministra (Bešter 2006, str. 174-175). Vizobraževanju odraslih so ti programi načeloma plačljivi, kar posledično pomeni, dase pri udeležencih, ki se vpisujejo v srednješolske in ostale programe, preverja leizpolnjevanje pogojev o dokončani izobrazbi, ne pa njihovega državljanstva.73

6.3 Integracija priseljencev v praksiMinistrstvo za notranje zadeve do nedavnega ni izvajalo nobenih ukrepov zaintegracijo priseljencev. Pripadajoča proračunska sredstva so šla v programeintegracije beguncev in t.i. oseb z začasnim zatočiščem iz BiH, ki so medtempridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Šele z zadnjimi spremembamiZakona o tujcih in sprejetjem Uredbe o integraciji tujcev mu je bilo omogočenoizvajanje ukrepa integracije tujcev. Za pripravo in izvajanje programov pomoči priintegraciji tujcev v obdobju 2008-2013 bo sredstva prispeval tudi Evropski sklad zavključevanje državljanov tretjih držav, ki države članice podpira »pri krepitvizmogljivosti splošnega razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja vseh strategij inpolitik vključevanja ter ukrepov za državljane tretjih držav« (Sklad za… , str. 5-14).Slovenija oz. Ministrstvo za notranje zadeve je torej šele pripravilo program ukrepovoz. večletno razvojno strategijo, ki bo dejansko vzpostavila sistem integracije tujcev.Tudi Ministrstvo za šolstvo naj bi bilo eno izmed sodelujočih v procesu vzpostavljanjaslovenske integracijske politike. V njegovo pristojnost sodi tudi področjeizobraževanja odraslih, vendar je na podlagi predstavitve na njihovi spletni stranimogoče sklepati, da se s tem področjem ne ukvarjajo prav veliko. Poleg pravilnika oprogramih vključevanja tujcev, ki je precej pomanjkljiv, se ministrstvo problematikeintegracije priseljencev dotakne zgolj znotraj osnovnega in srednjega šolstva – otrocimigrantov, ki ne znajo slovensko, so namreč upravičeni do največ ene ure dodatnegapouka slovenščine tedensko. Ministrstvo se je leta 2007 sicer vključilo v projektEvropskega socialnega sklada – Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013, v okviru katerega naj bi razvilo ukrepe za uspešnejše vključevanje otrokmigrantov v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (MŠŠ 2009). Glede na to, da jevečina imigrantov, ki se preseli v Slovenijo, odraslih in imajo ti tudi precej nizkostopnjo izobrazbe, menim, da bi moralo Ministrstvo za šolstvo in šport začetirazmišljati o podobnih projektih tudi na področju izobraževanja odraslih.V skladu z Uredbo o integraciji tujcev naj bi bilo v procesu integracije soudeleženotudi Ministrstvo za kulturo, ki naj bi z izdelavo letnega programa na področjumanjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev prispevalo k spodbujanjumedsebojnega poznavanja in razumevanja priseljencev ter ostalih državljanov. Kotže rečeno nisem uspela ugotoviti kaj natančno Ministrstvo pripravlja.74

Ker daleč največji delež priseljencev pri nas predstavljajo delavci, sem se odločilaposlati elektronsko pošto tudi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki seukvarja tudi z izdajanjem delovnih dovoljenj tujim državljanom. Poleg podatka, ali jeza zaposlitev v Sloveniji potrebno znanje slovenskega jezika, sem jih povprašala šepo mnenju o slovenski integracijski politiki ter o morebitnih ukrepih, ki jih izvajajo (onioz. kdo v njihovem okolju) na tem področju. Sporočilo sem poslala na nekajobmočnih enot z največjim deležem priseljencev in na ce ntralno službo, natančnejeSlužbo za zaposlovanje tujcev, ter prejela dva odgovora iz katerih sledi, da »Prizaposlovanju in delu tujcev ni predpisanih pogojev znanja slovenskega jezika.Pogoje za zasedbo delovnega mesta opredeli delodajalec (na podlagi sistemizacijeoziroma posebnih predpisov, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje dela – to jezahtevano v poklicih, kjer gre za delo s strankami kot je npr. zdravnik)«. Gledemnenja oz. prakse z integracijo sem dobila samo odgovor, da Zavod ni pristojen zatovrstna vprašanja. Glede na to, da uspešna integracija ne more biti zgolj v domenienega ministrstva, ampak mora predstavljati delovanje celotne družbe na tempodročju, je videti, da se Zavod, kot ena izmed redkih institucij, ki stik s tujci splohima, še ne zaveda, da bi lahko imel tudi sam veliko vlogo v procesu vključevanjatujcev v slovensko družbo.Na državni ravni kot že rečeno ni še nobenih programov, ki bi omogočali pomočtujcem pri vključevanju. Tudi na izobraževalnem področju je edini program, ki jepogojno veljaven (do sprejema novega) izobraževalni program Slovenščina za tujce.Gre za plačljiv program, ki se večinoma izvaja na Ljudskih univerzah in drugihinstitucijah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Andragoški center Slovenije naspletnem portalu Pregled ponudbe izobraževanja in učenja odraslih v Slovenijiponuja predstavitev možnosti in priložnosti izobraževanja in učenja v šolskem letu2008/2009 ter druge koristne informacije s področja izobraževanja odraslih. Ziskalnikom, s katerim je moč poiskati različne izvajalce izobraževanja odraslih inizobraževalne programe, sem poiskala program ''Slovenščina za tujce''. V letošnjemšolskem letu (2008/09) na različnih ravneh ta program izvaja 37 izvajalcev po vsejSloveniji (Pregled… 2009). Poleg tega pa tečaje slovenskega jezika organizira šeCenter za slovenščino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tečaji so namenjenivsem, ki se želijo naučiti oz. izpopolniti v slovenskem jeziku, potekajo pa v različnihoblikah – celoletni, popoldanski, intenzivni, dopoldanski idr. – in tudi ti so plačljivi(Center… 2009).75

Za mnenje o slovenski integracijski politiki in morebitne dejavnosti na tem področjusem povprašala tudi na Slovenski filantropiji, združenju za pomoč prostovoljstva, kiveliko energije vlaga na področje pomoči beguncem. Odgovor, ki sem ga prejela jesledeč: »Slovenska filantropija izvaja različne oblike pomoči, ki so sicer namenjenepredvsem prisilnim migrantom, vendar v nekatere vključujemo tudi nekatere ranljiveskupine ekonomskih migrantov (npr. otroke iz socialno šibkejših družin). Tevključujemo predvsem v učne pomoči, pomoči pri učenju jezika ter družabne inprostočasne aktivnosti (delavnice, izleti, poletni tabori...). To sicer ne potekasistematično, saj so naše kapacitete omejene, ampak na podlagi individualnegadogovora«. Kot je možno sklepati, se v praksi le najdejo organizacije, ki se ukvarjajos pomočjo pri vključevanju tujcev v slovensko družbo. O slovenski integracijski politikipovedo: »Slovenska integracijska politika je v svoji začetni fazi. Določeni integracijskiukrepi so sicer že vključeni v zakonodajo, manjka pa celovita in koordiniranaintegracijska politika. V lanskem letu je bila sicer na podlagi Zakona o tujcih sprejetaUredba o integraciji tujcev, ki predstavlja prvi zavezujoči pravni dokument, ki urejaintegracijo tujcev (neprisilnih migrantov). Nevladne organizacije smo mnenja, da tauredba precej pomanjkljivo ureja integracijo tujcev v Sloveniji.«Slovenska integracijska politika je še čisto v povojih. Čeprav načeloma izhaja izskupnih evropskih temeljnih načel, se jih v praksi udejanja le peščica. Zagotovodvosmeren proces oz. vzajemno delovanje priseljencev in državljanov ne deluje.Glede na to, da se integracijska politika ne izvaja, težko govorimo o spoštovanjuraznolikosti, evropskih vrednot, enakopravnosti in nediskriminaciji priseljencev. Je pamigrantom dana možnost izobraževanja, političnega udejstvovanja na lokalni ravni inzaposlovanja (pod določenimi pogoji za nedržavljane EU). Programi, ki bi zagotavljaliosnovno znanje slovenskega jezika, zgodovine in institucij Slovenije, pa se zaenkratše ne izvajajo.6.4 Primerjava slovenskega in evropskih integracijskih modelovKot sem omenila že v petem poglavju, se pod vplivom (in pritiski) skupnih evropskihdogovorov na področju integracijske politike zgodovinsko pogojene razlike meddržavami članicami zmanjšujejo. Vendar pa je že sama prestavitev modelovŠvedske, Nemčije in Francije ter Slovenije pokazala, da smo še daleč od enotnih76

evropskih integracijskih pristopov. V nadaljevanju si zato poglejmo, koliko skupnegasploh imajo omenjene države na področju integracije tujcev.V večini predstavljenih držav –v Nemčiji in Sloveniji ter na Švedskem – je v vpeljavioz. veljavi multikulturni oz. pluralistični model integracije, ki poudarja vrednostkulturne raznolikosti. Izjema je Francija, katere model je predvsem asimilacijski, sajpoudarja univerzalnost francoske kulture, medtem ko naj bi bile partikularneidentitete del privatnega življenja.Francija, ena najstarejših evropskih imigracijskih držav, še danes nima jasno razvitenacionalne integracijske politike, čeprav je v zadnjem času (predvsem pod pritiski EUin vedno pogostejših nemirov) opaziti določene premike. Obstajajo zasebni innevladni programi ter od leta 1999 tudi ukrepi lokalnih oblasti. Podobno ''nerazvita'' jena tem področju tudi Slovenija – čeprav je bila posebna integracijska politikapredvidena že leta 1999, je ta še danes v nastajanju. Drugače sta se na migracijeodzvali Švedska in Nemčija, v katerih so se migracije zelo povečale po drugi svetovnivojni – prva je že sredi sedemdesetih let 20. stoletja sprejela idejo in politikovključe vanja tujce v, medtem ko je v Nemčiji skoraj do 21. stoletja veljalo, da sodelavci v državi zgolj začasno in zato ne potrebujejo posebnih integracijskihprogramov. Na evropski ravni je prva pobuda za oblikovanje skupne integracijskepolitike nastala leta 1999 na srečanju v Tampereju, pet let kasneje pa so bila tudioblikovana temeljna skupna načela integracije tujcev.Načela se dotikajo vseh treh komponent integracije – ekonomske, družbene inpolitične ter poudarjajo pomen spoštovanja pravic in dolžnosti, enakopravnosti inrazličnosti vseh ljudi. Iz enakih postavk izhaja tudi švedska integracijska politika,katere glavni cilji naj bi bile enake pravice in možnosti, različnost, toleranca inmedsebojno spoštovanje. Zelo podobna so tudi načela slovenske integracijskepolitike: svoboda, enakopravnost in medsebojno sodelovanje. Nemški integracijskiprojekti imajo za cilj izboljšanje veščin priseljencev, podporo aktivni participacijipriseljencev v družbenem in političnem življenju, izboljšanje medsebojnegasprejemanja ter preprečevanje kriminala, nasilja in odvisnosti. Kot že rečeno Francijanima posebne nacionalne integracijske politike in posledično tudi ne jasnih ciljev, kinaj bi jih integracija zagotavljala.77

Evropska unija je na področju integracije oblikovala določene smernice, ki naj bi jimnacionalne politike sledile, ustanovila pa je tudi posebno mrežo kontaktnih točk zavključe vanje in sklad za vključevanje državljanov tretjih držav. Švedska za priseljenceorganizira posebne integracijske ukrepe, ki potekajo znotraj posebnih (tutorskih) šolza migrante. Poleg tega država sofinancira tudi kulturne dejavnosti migrantov,spodbuja pa se tudi njihovo enakopravno zastopstvo v delovnih kolektivih. Glavnovlogo v nemški integracijski politiki ima Zvezni urad za migracije in begunce, ki skrbiza koordinacijo, razvoj in nadzor nad integracijskimi programi. Razvili so se številnijavni in zasebni programi in projekti, organizacije in fundacije, ki priseljencem nudijorazlične tečaje, projekte, svetovanje in podporo, na voljo pa jim je tudi spletni portal ointegraciji. Za razliko od omenjenih držav, je Francija šele leta 2005 začelaspreminjati svojo integracijsko ''ne-politiko''. Sprejela je Zakon enakih možnosti inpredvidela ustanovitev Urada za družbeno kohezijo in enake možnosti. Dejanskapomoč tujcem pa je zaenkrat še vedno prepuščena nevladnim organizacijam infundacijam ter lokalnim oblastem. Podobno stanje velja tudi za Slovenijo – šele leta2008 je bila izdana uredba z okvirnim nacionalnim integracijskim programom, ki pase v praksi še ne izvaja. Programi učenja slovenščine se zaenkrat izvajajo izključnona komercialni ravni. Nov program integracije tujce v (pristojni organ zanj jeMinistrstvo za notranje zadeve) naj bi priseljencem omogočal učenje jezika, kulture,zgodovine in ustave ter nadaljnje izobraževanje, jih informiral glede vključevanja terspodbujal interakcijo med priseljenci in ostalimi državljani.V Temeljnih sk upnih načelih evropske integracijske politike je izpostavljen pomenzačetne pomoči, t.j. seznanjanja z jezikom, zgodovino in institucijami državegostiteljice. Te posebne programe organizirata Švedska in Nemčija ter deloma tudiFrancija, predvideni pa so tudi v Sloveniji. Na Švedskem so priseljenci dve leti poprihodu upravičeni do posebnih integracijskih ukrepov, ki med drugim obsegajo tudipribližno 500-urni tečaj švedščine in spoznavanja družbe. Šole za (tutorstvo)migratom so del javno-izobraževalnega sistema za odrasle in zato brezplačne.Nemška integracijska ponudba obsega 600-urne jezikovne tečaje in 45-urneorientacijske tečaje, ki so namenjeni tako novo prispelim, kot tudi v Nemčiji že daljčasa živečim priseljencem. Programi so sofinancirani in obvezni za vse tiste, katerihzanje jezika ni zadostno za vsakdanje sporazumevanje. Posebni francoski lokalniintegracijski programi obstajajo od leta 1999 in naj bi priseljencem zagotovili osnovnoznanje jezika ter poznavanje socialnih pravic in trga delovne sile. Slovenski uvajalni78

integracijski programi pa naj bi poleg informiranja glede vključevanja obsegali 60 oz.180-urni tečaj učenja slovenskega jezika ter 30-urni tečaj spoznavanja slovenskezgodovine, kulture in ustave. Tečaji naj bi bili neobvezni in brezplačni.Švedski uvajalni integracijski program financira vlada, organizirajo pa ga mestneobčine v temu namenjenih posebnih (tutorskih) šolah za migrante. V Nemčiji zveznevlade financirajo začetne, dežele pa nadaljevalne tečaje za migrante. Izvajajo jihlahko vse institucije, ki se prijavijo kot ponudnik integracijskega programa in ki jihZvezni urad nato tudi potrdi kot primerne. V Franciji so posebne integracijskeprograme uvedle lokalne oblasti, ki naj bi za vsakega migranta pripravile individualniintegracijski načrt. Tudi v Sloveniji naj bi začetne tečaje financirala država(Ministrstvo za notranje zadeve), izvajalce pa naj bi se izbralo preko javnega razpisa.Učni načr t švedskih šol za migrante je razdeljen na 3 nivoje (glede na znanje,izkušnje in cilje), kombinira pa se lahko tudi z drugim izobraževanjem oz.usposabljanjem na delovnem mestu. V Nemčiji so na voljo začetni in nadaljevalnijezikovni tečaji, poleg tega pa za posebne skupine obstajajo tudi specialni (podporni),polovični in intenzivni hitri tečaji. Orientacijski tečaji trajajo 45-ur in so namenjenispoznavanju nemške kulture, pravnega sistema in etičnih vrednot. Francoskihlokalnih integracijskih programov je bilo leta 2001 40 in naj bi med drugim sposebnim gradivom in informativnimi dnevi seznanjali tujce s francoskim življenjem invrednotah, oblasteh, izobraževanjem in zaposlovanjem. Učni načrt slovenskegaprograma za integracijo tujcev je še v nastajanju, predvidoma pa bo potekal zgolj naenem nivoju (na začetni oz. osnovni ravni), prilagajal pa naj bi se tudi predznanjuudeležencev. Trenutno obstoječi plačljivi program slovenščine za tujce za razliko odpredlaganega poteka 500 ur in na treh različnih nivojih.Po končanem integracijskem programu na Švedskem in v Nemčiji udeleženec opraviposeben preizkus in pridobi poseben certifikat. Ta v Nemčiji potrjuje poznavanjejezika na višjem nivoju in lahko za eno leto skrajša postopek pridobitve državljanstvaoz. potrjuje zadostno poznavanje jezika za vsakdanje sporazumevanje in omogočaohranitev dovoljenja za stalno prebivanje. Končno preverjanje in potrdilo jepredvideno tudi po zaključku slovenskega začetnega integracijskega programa,vendar nikjer ni opredeljeno, na kakšni ravni in s kakšnimi morebitnimi ugodnostmi.79

Tako na Švedskem kot v Nemčiji je za učitelje, ki se ukvarjajo z integracijopriseljencev organizirano posebno usposabljanje, kar predvideva tudi slovenskipredlog programov za integracijo tujcev.Na Švedskem je bilo leta 2005/06 281 izvajalcev integracijskih programov, katerih seje udeležilo 48 006 udeležencev. V Nemčiji jih je istega leta bilo 1 800 z 130 728udeleženci. Podatki za Francijo so zelo skopi – v vsaki izmed 15 regij so bili uvedeniposebni uvajalni centri, ki so leta 2001 nudili storitve 26 336 migrantom. V Slovenijipa se, kot že rečeno integracijski programi ne izvajajo. Povem lahko le, da jeprogram Slovenščine za tujce v letošnjem letu organiziralo 37 institucij.Integracijske politike se torej med evropskimi državami zelo razlikujejo. Kljubrazličnim pristopom se vse države prizadevajo za iste cilje – uravnavanje migracij insodelovanje priseljencev. In tudi za Slovenijo, ki še nima dokončno izdelanenacionalne integracijske politike velja, da je praksa (na srečo) velikokrat drugačna oduradne politike.80

EMPIRIČNI DEL7 RAZISKOVALNI PROBLEM7.1 Opredelitev raziskovalnega problemaV teoretičnem delu naloge sem predstavila splošno integracijsko politiko EU terrazlične integracijske modele Švedske, Nemčije in Francije. Spregovorila sem tudi ointegracijski politiki Slovenije, ki je, kot pričakovano, še v povojih. Nacionalniintegracijski program je šele v nastajanju, so pa hkrati nekatere institucije,organizacije, društva in posamezniki vseeno razvili različne oblike pomoči tujcem prinjihovem vključevanju v slovensko družbo. Zato sem se odločila, da v empiričnemdelu preučim enega izmed teh programov.Izbrala sem projekt Ljudske univerze Koper Ko tujina postane dom. Gre za programusposabljanja za albansko govoreče brezposelne priseljenke na Obalnem območju,ki je potekal med majem in julijem 2008. S študijo primera sem želela preučiti, kakouspešno načrtovati in izvesti program učenja slovenščine, ki hkrati vsebuje tudi drugepraktične vsebine, temeljne za uspešno vključevanje v slovensko družbo. Moj cilj jebil, da v vsaki od posameznih faz načrtovanja (torej andragoškega cikla) omenjenegaprograma, najdem tiste lastnosti, ki bi lahko služile kot uporabne smernice zanačrtovanje ostalih (nacionalnih) programov.Moj raziskovalni problem je možno razdeliti na 6 različnih sklopov, ki sovpadajo zfazami andragoškega cikla:1) ugotavljanje potreb,2) načrtovanje izobraževanja,3) programiranje izobraževanja,4) organizacija izobraževanja,5) izpeljava izobraževanja in6) evalvacija.81

V skladu s tem sem pri obdelavi in interpretaciji pridobljene podatke skušala razdelitiv omenjene sklope, pri čemer pa velja poudariti, da se faze andragoškega cikla vpraksi tesno prepletajo in jih je velikokrat težko jasno in natančno ločiti.7.2 TezeV skladu z mojim ciljem, da bi z analizo omenjenega programa našla uporabnesmernice za ostale podobne programe, sem postavila naslednje teze:• Ugotavljanje potreb za projekt Ko tujina postane dom je bilo temeljito in jezajelo tako potrebe okolice (slovenske družbe, slovenskih javnih institucij) kottudi potrebe udeleženk (albanskih brezposelnih priseljenk).• Na podlagi zaznanih potreb albanskih brezposelnih priseljenk je bilo naLjudski univerzi Koper načrtovano celotno izobraževanje (usposabljanje),prilagojene vsebine in sama organizacija.• Izvedba programa Slovenščina v vsakdanji rabi se je prilagodila potrebamciljne skupine oz. samim udeleženkam (albanskim brezposelnim priseljenkam)– uporabljene so bile metode, ki so udeleženke spodbujale k aktivnosti,interakcija je bila intenzivna in večsmerna.• Po zaključku programa Slovenščina v vsakdanji rabi in projekta Ko tujinapostane dom je bila na Ljudski univerzi Koper izvedena ustrezna evalvacija,ugotovljene so bile prednosti in slabosti, kar bo prispevalo k uspešni izvedbiprograma/projekta v prihodnosti.7.3 Raziskovalna vprašanja1) Zakaj so se na Ljudski univerzi Koper odločili za izvedbo projekta Ko tujinapostane dom oz. kako so zaznali in ugotovili (izobraževalne) potrebe okolja(ciljne skupine albanskih brezposelnih priseljenk, slovenske družbe in javnihinstitucij) in udeleženk (albanskih brezposelnih priseljenk)?2) Kako je na Ljudski univerzi Koper potekal proces načrtovanja izobraževanjaoz. usposabljanja za albansko govoreče brezposelne priseljenke?82

3) Na kakšen način so na Ljudski univerzi Koper načrtovali vsebine za programSlovenščina v vsakdanji rabi?4) Kako so na Ljudski univerzi Koper organizirali izobraževanje samo oz.usposabljanje za albansko govoreče brezposelne priseljenke?5) Kako je potekala izpeljava programa Slovenščina v vsakdanji rabi? Katereučne metode, oblike in sredstva so bila pri tem uporabljena? Kakšna je bila vprojektu Ko tujina postane dom interakcija učiteljica – udeleženke – mediatorki– drugi sodelujoči?6) Kakšna evalvacija je bila na Ljudski univerzi Koper izvedena po zaključkuprograma Slovenščina v vsakdanji rabi oz. projekta Ko tujina postane dom?8 METODOLOGIJA8.1 Osnovna raziskovalna metodaCilj mojega empiričnega dela je bil na podlagi poglobljene analize enega programanajti splošne smernice za načrtovanje drugih podobnih programov. Šlo je torej zapoglobljeno analizo stanja andragoškega polja takšnega kot je, brez vzročnoposledičnegapojasnjevanja odnosov med pojavi. V skladu s tem je po Sagadinu(1991a, str. 29) osnovna raziskovalna metoda deskriptivna metoda empiričnegapedagoškega raziskovanja. V skladu s (tujo) andragoško literaturo pa jo lahkoopredelim tudi kot kvalitativno raziskovalno metodo (Gray 2004, str. 123; Merriam2002, str. 8; Yin 2003, str. 13), saj gre za raziskavo, pri kateri so zbrani in analiziranipodatki besedne oz. pripovedne oblike (Mesec 1998, str. 26).Razisko valna metoda, ki sem jo v okviru kvalitativne metodologije uporabila, je bilaštudija primera. »S študijo primera raziščemo in predstavimo posamezen primer:osebo (neko njeno dejavnost, njene posebne potrebe, življenjsko situacijo, življenjskozgodovino itn.), skupino oseb (šolski oddelek, skupino učencev s posebnimipotrebami, učiteljski zbor …), institucijo (šolo, vzgojni zavod, ustanovo zaizobraževanje odraslih …) ali del institucije, dogodek, prireditev itn.« (Sagadin 2004,str. 89). Študija primera je torej »empirična preiskava, ki raziskuje sočasen fenomenznotraj njegovega resničnega konteksta« (Yin 2003, str. 13) – osredotočimo se na83

posamezen primer in ga skušamo čim globlje opisati (Merriam 2002, str. 8) in čepravso generalizacije tovrstnih primerov nevarne, so rezultati lahko dober pokazateljtrendov (Gray 2004, str. 320). Eden izmed ciljev študije primera je po Mescu (1998,str. 44) tudi »odkrivanje konkretnih spletov značilnosti«, zato metoda ustreza tudimojemu zastavljenemu cilju – poiskati pozitivne značilnosti izobraževalnegaprograma.Ker sem podrobneje analizirala, opisala in evalvirala izobraževalni program, ki je bilizveden le enkrat in le na eni instituciji, ki pa se ukvarja še s številnimi drugimiprogrami in storitvami, bi svojo študijo primera lahko opredelila kot:• deskriptivno (Sagadin 1991a, str. 31),• evalvacijsko in edukacijsko (Stenhouse v Sagadin 1991b, str. 466) in• mikroetnografsko (Bogdan in Biklen v Sagadin 1991b, str. 466).8.2 Izbor enot raziskovanjaOpravila sem polstrukturirane intervjuje z osebami, ki so bile povezane značrtovanjem in izvedbo projekta. Ker sem želela pridobiti kar največ informacij odrazličnih oseb, sem opravila 4 intervjuje. In sicer z:• Direktorico institucije, ki je stopila v stik s partnerskimi institucijami insodelujočimi ustanovami, razdelila vloge in naloge med sodelavci, sodelovalapri usposabljanju kulturnih mediatork, spremljala sam potek in izvedboprograma (hospitirala je tudi pri pouku kulturnih mediatork), svetovala in popotrebi pomagala pri reševanju težav.• Organizatorko in vodjo izobraževanja, ki je bila zadolžena za samoorganizacijo (urnik, najavo obiskov ustanovam, koordinacijo učnih vsebin,usklajevanja med mediatorkama in vsemi ostalimi sodelujočimi) in finančnokonstrukcijo projekta ter poskrbela za promocijo v medijih. Bila je mentoricakulturnima mediatorkama kot pripravnicama v okviru projekta Usposabljanjena delovnem mestu. Sodelovala je pri pripravi in sledila izvedbi programa,svetovala in pomagala reševati težave, sproti evalvirala program in pripravilakončno poročilo.• Svetovalko, ki je vsaki udeleženki pomagala izdelati in slediti uresničevanjuosebnega izobraževalnega načrta.84

• Kulturno mediatorko oz. medkulturno posrednico, ki je sodelovala pri pripraviprograma, vzpostavila kontakte z bodočimi udeleženkami in jih motivirala zaudeležbo in med samim programom skrbela za ''kulturno mediacijo'' t.j.prevajanje ob pomoči strokovnjakov (učiteljice slovenščine in učiteljaračunalništva; strokovnih delavcev Ljudske univerze Koper) in (so)izvajala delprograma.8.3 Zbiranje podatkovZaradi želje po čim bolj poglobljeni analizi projekta sem znotraj študije primerauporabila različne tehnike zbiranja empiričnega gradiva: analizo dokumentarnih virovin intervjujski pogovor. Uporaba več metod/tehnik namreč omogoča zbiranjepodatkov preko daljšega časovnega obdobja in iz različnih virov, ka r veča veljavnostin zanesljivost raziskave, omogoča širšo obravnavo problema in povezovanjerazličnih vprašanj (Merriam 2002, str. 33).Najprej sem se osredotočila na analizo dokumentarnih virov, s katero sem proučilavso obstoječo dokumentacijo povezano s projektom. Čeprav je moj raziskovalniproblem omejen na načrtovanje programa, sem skušala pridobiti tudi čim večsplošnih podatkov, ki bi mi pomagali pri splošnem poznavanju projekta oz. ciljneskupine.Med dokumentarno gradivo po Mescu (1998, str. 85-86) štejemo organizacijskeuradne dokumente (letna poročila, zapisnike, odločbe idr.) in organizacijskeneuradne dokumente (zapisnike delovnih sestankov, osnutke idr.) ter osebne(ne)uradne dokumente; Vogrinc (2008, str. 125-127) pa govori o osebnih(ne)uradnih, državnih uradnih dokumentih, AV gradivu in sporočilih(masovnih/virtualnih) medijev. Tehnika analize dokumentov ima po njegovo dveglavni prednosti: je nevsiljiva in nereaktivna tehnika zbiranja podatkov; je ponovljiva,gospodarna in logistično preprosta ter verodostojna in ni prostorsko ali časovnoomejena. Seveda pa ima tudi določene pomanjkljivosti, kot so na primer vprašanjedostopnosti in reprezentativnosti gradiva ter nevarnost subjektivne presojeraziskovalca.Analizo dokumentov sem opravila 23. februarja 2009 na Ljudski univerzi Koper inzajela številno gradivo – organizacijske uradne dokumente (povzetek in obširnejši85

opis projekta, predstavitev in objavo v brošuri s konference Neformalno učenjeranljivih skupin, poročilo o programu usposabljanja na delovnem mestu, obrazec zaosebni izobraževalni načrt, dvojezično (slovensko -albansko) vabilo udeleženkam naprvo predstavitev programa), organizacijske neuradne dokumente (učno gradivo stečaja: slovarček novih besed, prevod navodil iz učbenika ''A, B, C --- 1, 2, 3,Gremo!''), osebne neuradne dokumente (idejne predloge, dnevne priprave inpredstavitev programa kulturne mediatorke), AV gradivo (intervju na Radiu Koper) insporočila medijem (več krajših predstavitev projekta).Nato sem opravila delno strukturirane intervjuje z (so)organizatorji in (so)izvajalciprograma usposabljanja.Polstrukturiran intervju je tip spraševanja, pri katerem sta sodelujoča v neposrednemočesnem stiku, omogoča pa poglobljene odgovore, sprotno prilagajanje vprašanj inrazjasnjevanje nejasnosti. Pripravila sem si le osnutek možnih vprašanj (glej PrilogoA) ter tako skušala intervjuvanke spodbuditi, da so same prosto pripovedovale, ne dabi jih prekinjala. Vse intervjuje sem posnela z ustrezno napravo, med samimpogovorom sem tudi opazovala obnašanje in reakcije spraševanih (Mesec 1998, str.80; Sagadin 1995, str. 314-315). Ta tehnika zbiranja podatkov ima po Vogrincu(2008, str. 101-102) tako prednosti kot slabosti. Prednosti intervjuja so vsekakor, daje razmeroma prožna tehnika – omogoča sprotne razjasnitve nejasnosti inpostavljanje dodatnih vprašanj ter se prilagaja konkretni situaciji. Omogočaspremljanje neverbalne komunikacije intervjuvancev, uporabimo ga lahko tudi prislabo oz. nepismenih osebah, končno poročilo pa lahko vedno preverimo priintervjuvancih. Med pomanjkljivostmi intervjuja velja omeniti, da na obsežnostodgovorov zelo vpliva odnos med raziskovalcem in intervjuvancem – vzpostavitimorata odnos zaupanja in spoštovanja, v katerem pa raziskovalec ne sme vplivati naodgovore; poleg tega je priprava in izpeljava ter analiza intervjuja lahko precej velikčasovni zalogaj.Intervjuje sem opravila 24. februarja 2009, prav tako na Ljudski univerzi Koper.Najprej sem intervjuvala direktorico institucije, nato organizatorko izobraževanja tersvetovalko in na koncu še medkulturno posrednico. Vsi intervjuji so bili izpeljaniindividualno v učilnicah oz. pisarnah, pri čemer nas niso motile druge osebe alidejavniki. Trajali so približno po 1 uro, krajši je bil le tisti s svetovalko.86

8.4 Obdelava, prikaz in interpretacija podatkovKot navaja Mesec (1998, str. 103), procesu zbiranja in urejanja podatkov sledi fazakvalitativne analize in izdelave končne študije, ki poteka v naslednjih korakih:urejanje gradiva, določitev enot kodiranja, odprto kodiranje, izbor in definiranjerelevantnih pojmov in teorij, odnosno kodiranje, oblikovanje končne teoretičneformulacije.Z metodo analize dokumentov sem zbrala veliko (elektronskega) gradiva, ki sem gapred nadaljnjo analizo temeljito preučila – obširnejšo predstavitev projekta sem tudipriložila v Prilogo F. Podatke pridobljene z intervjuji pa sem transkribirala (prepisala)in po potrebi parafrazirala (posplošila, opustila nepotrebne dele oz. jih združila) –priloženi so v Prilogah B do E.Postopek kategoriziranja oz. kodiranja podatkov poteka lahko na različne načine –lahko v pridobljenih podatkih najprej poiščemo teme in vzorce, na podlagi katerihoblikujemo kodirne kategorije; lahko pa postopek izvedemo tudi v obratni smeri –kodirne kategorije določimo vnaprej. Bogdan in Biklen pravita, da gre v drugemprimeru »za to, da določimo vnaprej tematske vidike zbiranja podatkov, kasneje papostanejo taki vidiki kodirne kategorije« (Sagadin 1993, str. 119). Ker sem s študijoprimera želela raziskati uporabne lastnosti vsake izmed faz andragoškega ciklusa,sem imela torej tematske sklope opredeljene že pred zbiranjem podatkov inposledično opredeljene kodirne kategorije že pred samim postopkom kodiranja indoločitvijo enot kodiranja – prikazuje jih tabela 1.Tabela 1: KODIRNI POJMI UREJENI V KODIRNE KATEGORIJEŠt. Kodirne kategorije Kodirni pojmi1) Ugotavljanje potreb• Povod za nastanek programa• Analiza institucije• Analiza ciljne skupine• Analiza posameznikov• Cilji programa87

Št. Kodirne kategorije Kodirni pojmi2) Načrtovanje izobraževanja• Izdelava programa• Finančni načrt• Terminski načrt• Nosilci in izvajalci, Vloga osebe v projektu• Kraj izobraževanja• Obseg izobraževanja3) Programiranje izobraževanja • Vsebine programa4) Organizacija izobraževanja5) Izpeljava izobraževanja6) Evalvacija• Pridobivanje udeležencev in uvodni razgovor• Usposabljanje izvajalcev• Priprava gradiva• Načrtovanje urnika• Realizacija programa• Svetovanje• Slovenščina kot drugi tuj jezik• Slovenščina v vsakdanji rabi• Računalniško opismenjevanje• Oblike in metode• Učna kima, motiviranje udeleženk• Sprotna evalvacija• Evalviranje izpeljave• Evalviranje pridobljenega znanja oz. spretnostipri posameznikihV postopku odprtega kodiranja sem s členitvijo empiričnih opisov oblikovala določenepojme oz. enote kodiranja, ki sem jih potem razvrstila v omenjene kodirne kategorije(kot že rečeno jih prikazuje Tabela 1). Omenjene podatke sem glede na posamezneenote, pojme in kategorije kodiranja uredila v tabelo, ki sem jo priložila v Prilogo G,kratek izsek iz nje pa prikazuje spodnja tabela. V Tabeli 2 torej lahko vidimo izsek izpostopka odprtega kodiranja – enote kodiranja sem razporedila in označila glede narazlične kodirne pojme in kodirne kategorije (ugotavljanje potreb, načrtovanje,programiranje, organizacija in izpeljava izobraževanja ter evalvacija) in glede narazlične vire (intervjuvane osebe: direktorico institucije, organizatorko programa,kulturno mediatorko in svetovalko; in analizirane dokumente).88

Tabela 2: IZSEK IZ P OS TOPKA ODPRTEGA KODIRANJA PODATKOVKodirnekategorijeUGOTAVLJANJEPOTREBKodirnipojmiPovod zanastanekprogramaAnalizainstitucijeDokumentiSredi leta 2007 se jena območje slovenskihObalnih občin, priselilovečje število žensk inotrok s Kosova.Pridružili so se možemin očetom, ki so sislužili kruh v Slov eniji.Ta trend so zaznalitako na koprskemZavodu zazaposlovanje, naCentru za socialnodelo, občutili pa smoga tudi na Ljudskiuniv erzi, saj izvajamotečaje slov enskegajezika za tujce.Ugotov ili smo, davečina priseljenihžensk ne poznanobenega sv etovnegajezika in ima samoosnovno izobrazbo.Ravno zato so obprihodu v našo državodoživele kulturni šok.Zaposleni na koprskiLjudski univerzi,Centru za socialnodelo in Zavodu zazaposlovanje smo bilipostav ljeni pred v elikizziv: kako ponuditi tejranljiv i skupinimožnost, da premagašok, ki je nastopil, koje tujina postala njihovdom.DirektoricainstitucijeVse skupaj se jezačelo tako, da me stame kontaktiralidirektorica Zavoda zazaposlovanje inCentra za socialnodelo, da imajo skupenproblem: na Obalnopodročje se je vzadnjem času priseliloveliko štev ilokosovskih Albancev,katerim so se vzadnjem letu ali dvehpridružile tudi številnežene z otroci (v erjetnozaradi strahu pednemiri oz. vojno obosamosvajanjuKosova). Problem sozaznale že šole, kerimajo vedno večučencev iz tegapodročja, ki sevedapotrebujejo dodatnopomoč, Zav od in CSDpa sta imela predvsemtežav e z ženami.Velika v ečina jihnamreč ne znapopolnoma ničslovensko in so zatopopolnomanezaposljive. Hkrati pane pridejo niti na CSD,da bi zaprosile zasocialno pomoč.Glede na to, da smotudi mi zaznali taproblem, in da imamotudi kar nekaj izkušenjs podobnimiizobraževanji ciljnihskupin, smo skupajzačeli iskati različnemožnosti, kako bilahko oblikovaliprogram zanje.Enote kodiranjaOrganizatorkaprogramaProgram smo pripraviliv sodelovanju z ZRSZ– Območna enotaKoper in Centrom zasocialno delo (CSD)Koper, kot partner jesodelovala šeUpravna enota (UE)Koper. Problem, ki jespodbudil razvojprojekta Ko tujinapostane dom, je bilskupen vsemsodelujočiminstitucijam: kosovskeAlbanke. Te so sezadnjem časupridružile sv ojimmožem, ki že dalj časadelajo v Sloveniji(sklepam, da zaradistrahu pred vojno), sorelativ no neizobraženeinpogostonekvalificirane, neznajo Slovensko inzadržujejo se doma tertako praktično nimajostikov z našo kulturooz. jih po opravkihspremljajo možje (kiso se v teh letih naučilivsajnekajslovenščine, ker imajotudi v eliko v eč stikov skulturo).Izziv je torej bil skupenvečim institucijam inenkrat marca 2008 sonas poklicali iz ZRSZin CSD in takrat smose odločili, da skupajpoiščemo nekorešitev. Na prv emskupnem sestankunismo še sploh v edeli,česa in kako se bomolotili – to smo potemsproti razvili.Kulturna mediatorkaJaz sem na Zavodrepublike Slov enije zazaposlovanje (ZRSZ)Koper poslalaponudbo zasodelovanje napodročju dela s tujci.Kot priseljenka (tuživ im sicer že 15 let)poznam problematikoin težave ter ovire skaterimi se onisoočajo.Direktorica ZRSZ jenato stopila v kontaktz direktorico Ljudskeuniv erze Koper(LUKP) in sta sedogov orili, da bi tatečaj potekal pri njih.Jaz sem se potemoglasila pri direktoriciLUKP in ji predstav ilamoje ideje. Vse skupajse je nato začelo vroku enega meseca –nismo imeli praktičnonobenega programa,vsi smo bili v dvomih,kako bomo to izpeljali./Svetovalka… … … … …Po končanem kodiranju sem podatke najprej analizirala in interpretirala znotrajposameznih kodirnih kategorij oz. tematskih sklopov, nato pa jih skušala še smiselnopovzeti v končne ugotovitve empiričnega dela. Poizkusila sem najti povezave medodgovori ter identificirati relevantne podatke za mojo raziskavo. V tem delu nalogeme je vodil cilj, da v vsaki fazi najdem pozitivne lastnosti ter tako dokažem svojosplošno hipotezo, da ima vsaka faza andragoškega cikla izobraževalnega programaprojekta Ko tujina postane dom pozitivne in splošno uporabne značilnosti.89

9 REZULTATI ŠTUDIJE PRIMERA Z RAZPRAVOČeprav se v praksi faze andragoškega cikla zelo prepletajo, sem pri analizi ininterpretaciji vseeno vsako izmed kodirnih kategorij poskušala obravnavati ločeno, vsamostojnih tematskih sklopih. Pri analizi posameznih faz sem torej obravnavalapodatke, ki so spadali v to fazo, četudi so se v praksi zgodili prej ali pa kasneje.9.1 Analiza prve faze andragoškega ciklusa: Ugotavljanje potrebIz intervjujev in analizirane dokumentacije sem razbrala, da je do prvega ugotavljanjapotreb oz. analize obstoječega stanja prišlo v ustanovah, ki so sodelovale v projektu.Tako Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) Območna služba Koper,kot tudi Center za socialno delo (CSD) Koper in Ljudska univerza Koper (LUKP) sozaznale skupni problem, ki so ga nato pretvorile v izziv, na podlagi katerega je bilnato oblikovan program neformalnega usposabljanja za kosovske priseljenke. Povodza nastanek programa je torej izhajal iz zaznanih potreb skupnosti oz. ciljne skupine,ki so se v takšni ali drugačni obliki pokazale na vsaki izmed vpletenih ustanov.Ciljna skupina, kateri je bil program namenjen so bile albansko govoreče priseljenkes Kosova, ki so se v zadnje času (predvsem sredi leta 2007) priselile v Obalneobčine. Direktorica institucije in organizatorka izobraževanja sklepata, da so severjetno zaradi strahu pred vojno ob osamosvajanju Kosova, z otroki pridružile svojimmožem, ki so že bili zaposleni v Sloveniji. Praksa prej omenjenih ustanov jepokazala, da ima ta skupina določene skupne značilnosti. Večina ima le osnovnoizobrazbo, pa tudi te velikokrat ne, in so poleg tega tudi slabo funkcionalno pismene.Ne znajo slovenskega in hkrati tudi nobenega drugega svetovnega jezika, s katerimbi se lahko sporazumevale v novem okolju, zaradi česar se zadržujejo pretežnodoma, po opravkih pa jih spremljajo možje. Značilen je njihov slabši gmotni položaj(gre za t.i. ekonomske priseljence, ki se zaposlujejo predvsem v gradbeništvu oz.slabše plačanih poklicih). Obstajajo velike razlike med njihovo (razmeroma zaprto)kulturo in kulturnimi značilnostmi v državi priselitve. S selitvijo so te ženske doživelepravi kulturni šok – posledično se težje integrirajo v slovensko družbo in se neznajdejo v njenih (javnih) institucijah.90

Intervjuvanke so poudarile, da so ta problem zaznali na vseh treh ustanovah: VelikoAlbank s Kosova je na CSD zaprosilo za socialno pomoč, za prejemanje katere so semorale prej prijaviti kot iskalke zaposlitve na ZRSZ, kjer so že vnaprej vedeli, da sozaradi nekvalificiranosti in neznanja slovenskega jezika popolnoma nezaposljive.Hkrati pa dotedanji ukrepi obeh zavodov, zaradi prej omenjenih specifik te ciljneskupine, niso prinesli želenih rezultatov. Istočasno so tudi na LUKP zaznali porastalbansko govorečih udeležencev v teča jih slovenskega jezika. Omenjene institucijeso se (marca 2008) tako odločile, da se bodo skupaj soočile s tem velikim izzivom:ponudile tej ranljivi skupini možnost, da premaga šok, ki je nastopil, ko je tujinapostala njihov dom.Prvo snovanje programa je potekalo brez poznavanja značilnosti in potreb konkretnihudeleženk. LUKP je izhajala predvsem iz svojih izkušenj s podobnimi izobraževanji.Udeleženkam so želeli ponuditi brezplačen tečaj s stalno podporo v njihovem jeziku,jim predstaviti javne ustanove in hkrati razširiti njihov krog poznanstev ter jimomogočiti (vsaj delno) osamosvojitev od njihovih mož.V veliko pomoč pa jim je bila tudi albanska priseljenka s slovenskim državljanstvom,ki je na lastni koži spoznala, s kakšnimi težavami se soočajo migranti v novi družbi.Pripravila idejne predloge programa, namenjenega albansko govorečim ljudem, ki bijim omogočal lažje vključe vanje v našo družbo in bivalno okolje ter spoznavanjeslovenskega jezika. Kot cilje tega programa je predlagala:• seznanjanje udeležencev z zakonodajo in predstavitev načinov za reševanjetežav, izboljšanje informiranosti o možnostih uveljavljanja pravic, ki jihomogoča veljavna zakonodaja;• boljši dostop do informacij ter usposobljenost za učinkovito komuniciranje;• aktivirati njihove potenciale ter jim tako pomagati pri življenju in sobivanju vnovem socialnem okolju; ter jim nuditi občutek, da niso prepuščeni sami sebi;• udeležencem omogočiti spoznavanje slovenskega jezika skozi konkretneprimere; ter jih obveščati o njihovih pravicah in dolžnostih;• udeležence usposobiti za samostojnost in odgovoren odnos do državnihustanov.Na podlagi idej mediatorke in LUKP so si nato kot temeljne cilje programa postavili:• »omogočiti udeleženkam pridobivanje temeljnih znanj in spretnosti priuporabi slovenščine v osebnih in (pol)uradnih okoliščinah, kar jim bipomagalo pri dejavnejšem vključevanju v novo okolje in na trg dela;91

• skozi učenje slovenščine pridobiti osnovne socialne spretnosti ter seusposobiti za razumevanje in uveljavljanje formalnih pravic in dolžnostidržavljank; in• pridobivanje osnovnih spretnosti pri rabi informacijske tehnologije, kar bizmanjšalo njihovo digitalno izključenost in jim hkrati omogočilo večjidostop do informacij in učenja«.Do analize obstoječega znanja in potreb posamezniko v oz. ko nkretnih udeleženk jepotem prišlo med uvodnim in svetovalnim razgovorom. Ženske so si bile starostnozelo različne (od 21 do 54 let), vse pa so bile poročene in že imele otroke oz. so jihravnokar pričakovale (tri so namreč bile noseče). Nobena med njimi ni znalaslovensko, čeprav so nekatere bile V Sloveniji že dalj časa (ena celo 11 let), nekatereso prišle le pred nekaj meseci. Ena je bila na Kosovu vpisana na fakulteto, ena jekončala srednjo in dve poklicno šolo, pet jih je imelo končano in dve nedokončanoosnovno šolo. Precej jih je torej bilo zelo nizko izobraženih in bile so tudi slabopismene (dve med njimi sta imeli velike težave že pri rabi velikih tiskanih črk). Vsepostopke in dokumente za bivanje so jim urejali možje. Nobena še ni šla sama vtrgovino, v šolo na govorilne ure ali pa po drugih vsakdanjih opravkih. Nobena od njihni imela posebnih pričakovanj ali pa želja glede programa ali vsebin. Tudi prioblikovanju osebnega izobraževalnega načrta se je pokazalo, da nimajo nobenihnačrtov povezanih z izobraževanjem v prihodnosti. Posledično programa ni bilopotrebno spreminjati zaradi izkazanih želja kandidatk, ampak zaradi ugotovljenihznačilnosti povezanih z izobrazbo. Prej zelo ambiciozne cilje glede učenjaslovenščine, so morali kar precej znižati.9.2 Analiza druge faze andragoškega ciklusa: NačrtovanjeizobraževanjaNeformalni program usposabljanja za albansko govoreče brezposelne priseljenke jepo pričanju intervjuvank nastal na podlagi številnih virov, pri čemer so pri načrtovanjuseveda izhajali iz specifike ciljne skupine.Temelje oz. idejne predloge je osnovala že omenjena albanska priseljenka (kasnejeje v programu prevzela vlogo kulturne mediatorke), ki si je program sprva zamislila v92

obliki predavanj in tematskih delavnic, v katerih bi se interdisciplinarno povezovalerazlične vsebine – znanje jezika z njegovo praktično uporabo v vsakdanjem življenju.Poleg programa Slovenščina za tujce, so črpali tudi iz programa Usposabljanja zaživljenjsko uspešnost – modula Most do izobrazbe (UŽU-MI), ki pa je namenjenosebam z dokončano osnovno šolo. Glede na izobrazbeno specifiko ter seveda obupoštevanju dejstva, da so ciljna skupina tujke, so njegove vsebine ustreznomodificirali.Dodaten vir znanj pri načrtovanju so bile tudi bogate izkušnje LUKP na področjuizobraževanja tujcev – direktorica institucije je namreč poudarila, da:»Že leta 1992 smo ob pomoči italijanske humanitarne organizacije Nuovafrontiera organizirali tečaj slovenščine (in usposabljanje za šivilje, kuharje…) za približno 350 bosanskih Slovencev oz. Bosancev slovenskihkorenin, ki so bili evakuirani iz Sarajeva in nastanjeni v Fiesi (torej napodročju, ki ga pokriva naša Ljudska univerza). Poleg tega smopooblaščeni center Filozofske fakultete za izpite iz slovenščine – že vseod leta 1992 imamo drugo največje število kandidatov v Sloveniji. Imelismo tudi ogromno ljudi na tečajih in izpitih slovenščine. Prav zaradi tegasmo tudi stalno sodelovali v delovnih skupinah za pripravo tehizobraževalnih programov in lahko rečem, da smo kar eksperti za tezadeve (tudi naši učitelji slovenščine se vsako leto obvezno izobražujejona Centru za slovenščino na Filozofski fakulteti). Poleg tega imamo velikostika s temi specifičnimi skupinami tudi preko Svetovalnega središča.Naša regija je stisnjena med dve tuji državi in so prehajanje ljudi terdelovne migracije zelo močne. Poleg tega regija spada v dvojezičnopodročje.«Vsi skupaj so poskušali tudi identificirati situacije, v katerih se te ciljne skupinenajpogosteje znajdejo v življenju. Na podlagi le-teh so nato poskušali načrtovati čimbolj uporabne vsebine. Posledično so si del programa zamislili tudi v obliki obiskovjavnih ustanov, s katerimi se ta populacija najpogosteje srečuje.V skladu z željo, da bi bil program za udeleženke brezplačen, je bilo vire potrebnopoiskati drugod (opomba: pri naštevanju različnih virov sem si pomagala s podatkipridobljenimi v intervjujih in dokumentaciji ter s spletnimi predstavitvami omenjenihprojektov). Sredstva za kulturni mediatorki ter za njuno mentorico (in istočasnoorganizatorko izobraževanja) so pridobili preko projekta Usposabljanja na delovnem93

mestu (sofinancirata ga ZRSZ oz. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve inEvropski socialni sklad). Del sredstev so namenili iz dejavnosti Centravseživljenjskega učenja (CVŽU) (sofinancirata ga Ministrstvo za šolstvo in šport inEvropski socialni sklad), materialne stroške pa je pokril ZRSZ. Storitve Svetovalnegasredišča (ISIO) in Središča za samostojno učenje (SSU) se krijejo iz drugih projektovin so bile potemtakem pri tem programu brezplačne. Ostale stroške (prostora, plačilaučiteljice slovenščine in učitelja računalništva ter ostalih zaposlenih, ki so sodelovali vprojektu) je pokrila LUKP.Pri časovnem snovanju programa so bili prisiljeni izhajati tudi iz finančni predpostavk.Zaradi omejenega trajanja projekta Usposabljanja na delovnem mestu iz kateregasta bili plačani kulturni mediatorki ter bližajočih poletnih počitnic, je tako že medsamim snovanjem programa postalo jasno, da bo ta moral biti zelo intenziven.Program je tako potekal dva meseca (od konca maja do začetka julija) vsak delovnidan. Urnik se je prilagajal predvsem razpoložljivosti učiteljice slovenščine (kulturnimediatorki in udeleženke glede urnika namreč niso imele posebnih žeja).Intervjuvanke so mi povedale, da so si ustanove (kot partner ZRSZ KP, CSD KP inLUKP se je priključila še Upravna enota Koper – UE KP) že v prvi fazi dogovarjanjmed sabo in seveda znotraj njih samih razdelile vloge v projektu.Zaposleni na ZRSZ so že na prvem skupnem sestanku predložili pismo albanskepriseljenke, ki jim je ponudila pomoč pri snovanju programa pomoči pri integracijitujcev (prej omenjene idejne predloge). Gospa se je pred približno 15. leti priselila izAlbanije, medtem že pridobila slovensko državljanstvo ter se zelo dobro naučilaslovenščine. Bila je profesorica albanskega jezika s književnostjo, vendar pa ji pri nasizobrazbe niso priznali in je bila posledično na ZRSZ prijavljena kot iskalkazaposlitve. Ker so izvajalci skupaj presodili, da bo za doseganje ciljev programa,poleg predmetnih strokovnjakov, potrebna še dodatna pomoč, ki bi olajšalasporazumevanje in sodelovanje v učnem procesu, so se odločili da bi prej omenjenogospo in še neko drugo priseljenko iz Kosova (brezposelno učiteljico matematike sslovenskim državljanstvom), povabili k sodelovanju. Obe gospe sta se tako vključili vprogram kot kulturni mediatorki (medkulturni posrednici), ki sta nato sodelovali pripripravi programa. Vzpostavili sta stike z bodočimi udeleženkami in jih motivirali zaudeležbo ter med samim programom skrbeli za ''kulturno mediacijo'' in tako pomagalipriseljenkam pri premagovanju ovir za uspešno vključevanje v slovensko družbo.94

V projektu znotraj LUKP so tako sodelovali: direktorica institucije, organizatorkaizobraževanja, svetovalka v Regionalnem svetovalnem središču Koper, učiteljicaslovenščine, učitelj računalništva, kulturni mediatorki, mentor v Središču zasamostojno učenje (SSU) in posredno tudi vsi ostali zaposleni na LUKP.Na prvem sestanku so se vsi vpleteni strinjali tudi, da bo program usposabljanjapotekal na LUKP, ki ima kot ustanova za izobraževanje odraslih tudi najprimernejšeprostore. Posledično posebne prilagoditve glede kraja izobraževanja in prostorskihpogojev niso bile potrebne. Velja pa omeniti, da so bili izvajalci glede kraja uvodnegarazgovora zelo prilagodljivi – organizatorka izobraževanja je namreč povedala:»bili smo tudi pripravljeni priti na dom in jim predstaviti program, vendar sovse prišle na LUKP – večinoma v spremstvu svojih mož«.Glede na obstoječe standarde in redno prakso LUKP so si kot največje številoudeleženk v programu postavili številko 12. Kljub stalni podpori dveh kulturnihmediatork, so ocenili da bi bil program za večjo skupino, predvsem zaradi njenihspecifik, zelo težko izvedljiv. V skladu s tem so na uvodni razgovor povabili 12kandidatk, za vključitev se jih je nato odločilo 11.9.3 Analiza tretje faze andragoškega ciklusa: ProgramiranjeizobraževanjaNa podlagi ciljev, ki so si jih zadali, in ob delnem poznavanju ciljne skupine, sooblikovali program usposabljanja. Pri tem jih je vodila misel, da morajo biti vsebinekar se da uporabne za to ciljno skupino. Skupaj so oblikovali seznam najpogostejšihsituacij, v katerih se te udeleženke znajdejo v vsakdanjem (javnem) življenju. Tem sonato prilagodili tudi učenje primernega besedišča in uporabnih fraz, pripravilipredstavitve in obiske najpomembnejših javnih institucij ter poskrbeli za osnovnaznanja o rabi informacijske tehnologije.Cilji posameznih vsebinskih enot so tako bili:− »Slovenščina v vsakdanji rabi:• spoznati slovenski jezik skozi konkretne primere,95

• seznaniti udeleženke z določeno zakonodajo in jim predstaviti načine zareševanje težav,• omogočiti jim izboljšan dostop do informacij,• spoznati učinkovite mehanizme za identifikacijo svojih težav in reševanjele-teh,• izboljšati seznanjenost udeleženk o možnostih uveljavljanja pravic, ki jihomogoča veljavna zakonodaja,• motivirati udeleženke za vseživljenjsko učenje,• svetovanje in pomoč pri vključevanju v novo socialno okolje,• nuditi občutek, da niso prepuščene same sebi,• obveščanje o pravicah in obveznostih,• navajanje na samostojnost pri reševanju vsakdanjih izzivov in• navajanje na odgovoren odnos do državnih ustanov.− Računalniško opismenjevanje:• temeljno računalniško opismenjevanje in usposabljanje za uporaboinformacijske tehnologije,• spoznavanje osnovnega delovanja osebnih računalnikov,• poznavanje možnosti za dostop do interneta,• spoznavanje različnih poti za iskanje informacij in• obvladanje avtomatov v svojem okolju (bankomat, avtomat ZZZS)«.Program je nato podrobneje oblikovala kulturna mediatorka A ob sodelovanju zučiteljico slovenščine ter ostalimi zaposlenimi na LUKP. Seveda pa je bilo natopotrebno program oz. vsebine (predvsem slovensko slovnico) med samo realizacijovseskozi prilagajati razumevanju in napredovanju skupine.Nastal je 100-urni program Slovenščina v vsakdanji rabi, ki se deli na 7 tematskihenot in vsebuje naslednje vsebine:• Splošni del – Naj se vam predstavim. Številke. Prošnje. Vprašanja.• Spoznajmo Upravno enoto – Kako komuniciramo z uradno osebo. VlogaUE pri urejanju statusa tujca. Listine potrebne za pridobitev različnihdokumentov. Pomen upoštevanja roka za urejanje dokumentov.Izpolnimo uradni obrazec. Obisk UE.• Slovenija socialna država – Kako uveljavljati pravice do družinskihprejemkov. Obisk Centra za socialno delo Koper. Analiza obiska CSD.Izpolnimo uradni obrazec.96

• Zaposlovanje – Kaj je delovno razmerje, kako je urejeno, vrste pogodb,kaj je delo na črno. Pravice in dolžnosti prijavljenih na Zavodu zazaposlovanje. Izpolnimo uradni obrazec.• Moj otrok hodi v šolo – Značilnosti devetletke. Dolžnosti staršev pri vzgojiotrok in aktivno sodelovanje s šolo. Pomen govorilnih ur in roditeljskihsestankov. Pisanje opravičil in branje obvestil.• Računalniško opismenjevanje – Spoznavanje računalnika, komunikacijein iskanja podatkov s pomočjo interneta in e-pošte. Kje se še lahko učim– javno dostopne točke in njihovo delovanje.• Moja kultura in tvoja kultura – Spoznavanje značilnosti slovenske inalbanske/kosovske kulture, običajev in navad za spodbujanjemedkulturnega sožitja.Kot je bilo razvidno tudi iz analizirane dokumentacije je program obsegal 40 uručenja slovenščine s slovenistko (in podporo kulturnih mediatork), 40 ur je bilonamenjenih dodatnim vajam in utrjevanju znanj slovenskega jezika ter spoznavanjuslovenske družbe s kulturnima mediatorkama. 10 ur je bilo namenjenoračunalniškemu opismenjevanju z učiteljem računalništva (in podporo kulturnihmediatork) in 10 ur samostojnemu delu na računalniku v SSU ob podporitamkajšnjega mentorja (in po potrebi kulturne mediatorke). Poleg tega je v sklopuprojekta oz. programa potekalo tudi svetovanje v Regionalnem svetovalnem središčuKoper (ob podpori kulturnih mediatork).Program je bil po izjavah intervjuvank zelo pragmatično zasnovan in je izhajal izživljenjskih vlog v katerih se te ženske najpogosteje znajdejo v življenju (matere,delavke, državljanke…). Vsebinam, obravnavanim v programu učenja slovenščine,so nato dodali še bolj praktične vidike – kako ime in priimek vpisati obrazec, kakonapisati opravičilo za izostanek od pouka, kako na spletni strani preveriti prostadelovna mesta… Da pa bi udeleženkam čim bolje predstavili določene institucije injih tudi navadili na stike z uradnimi osebami, so predvideli tudi 3 obiske javnihustanov: Centra za socialno delo Koper, koprske Območne službe ZRSZ in koprskeUpravne enote.Že med samim snovanjem programa so si njegovo realizacijo zamislili ob podporiraznovrstnih učnih oblik in metod, ki bi omogočale različne načine posredovanja97

znanja in aktivno sodelovanje udeleženk. Določena znanja naj bi bilo vedno potrebnonajprej posredovati preko učiteljeve frontalne razlage, veliko pa naj bi bilo tudiskupinskega in individualnega dela udeleženk. V tej fazi je so še menili, da bostakulturni mediatorki pri pouku imeli enakovredni vlogi oz. je povedala organizatorkaizobraževanja:»Čeprav smo na začetku mislili, da bi bili mediatorki med sebojenakovredni pri pripravah, izvedbi, pomoči… sta si časoma nekakorazdelili vloge – ena je izvajala pouk, druga pa med udeleženkamipreverjala razumevanje. V tem ni bilo nič narobe, takšnih stvari ne morešvnaprej planirati – praksa je pokazala katera je bolj za kaj.«9.4 Analiza četrte faze andragoškega ciklusa: OrganizacijaizobraževanjaIntervjuvanke so mi povedale, da so na LUKP nekaj morebitnih kandidatk poiskalimed nekdanjimi udeleženkami tečajev slovenščine za tujce, ki niso nikoli uspeleopraviti izpita iz znanja jezika na prvi stopnji. ZRSZ in CSD zaradi varstva podatkovnista mogla razkriti seznamov potencialnih udeleženk, zaradi pomanjkanja časa paso na uvodni razgovor uspeli pozvati le eno udeleženko. Daleč največ udeleženk statako privabili kulturni mediatorki preko svojih poznanstev. Nekaj pa tudi potencialneudeleženke, ki so se medsebojno obvestile o pričetku programa.Direktorica institucije mi je v intervjuju povedala, da so se že med snovanjemprograma institucije pobudnice zavedale, da se zgolj na njihov uradni poziv oz. vabilo(v slovenščini) na predstavitev programa, verjetno ne bo odzvala nobena morebitnaudeleženka. Zato so kot eno izmed nalog kulturnih mediatork opredelili tudivzpostavitev ko ntaktov z bodočimi udeleženkami ter njihovo motiviranje za udeležbo.V ta namen so pripravili tudi dvojezično (albansko-slovensko) zloženko oz. vabilo napredstavitev programa, ki ga prikazuje tudi Slika 3.98

Slika 3: VABILO ZA CILJNO SKUPINOVir: Arhiv Ljudske univerze Koper.Konec maja 2008 je prišlo do prvega srečanja z udeleženkami in čeprav so bilipripravljeni oditi tudi na njihov dom, je vseh 12 udeleženk (večinoma v spremstvusvojih mož) prišlo na LUKP. Na tej uvodni predstavitvi jim je kulturna mediatorka Bpredstavila program in njegove prednosti. Poleg tega jih je povprašala po predhodnihznanjih in željah glede programa (izvajalci so bili najbolj zaskrbljeni zaradi predvidenečasovne zgoščenosti izvedbe). Le ena med njimi ni bila zainteresirana za udeležbo.Že med samim procesom pripravljanja programa, so na LUKP poskrbeli tudi zaustrezno znanje kulturnih mediatork, ki sta se v okviru projekta Usposabljanje na99

delovnem mestu usposobili kot mentorici na Točki vseživljenjskega učenja. Njunprogram usposabljanja je vseboval naslednje module:• Področja dela in organizacijska kultura na Ljudski univerzi Koper.• Temeljni dokumenti, ki urejajo področje izobraževanja odraslih nanacionalni in evropski ravni.• Značilnosti odraslega učenca in vloga svetovalca v izobraževanjuodraslih. Svetovanje za izobraževanje ranljivim ciljnim skupinam.• Metode in oblike dela, skupinska dinamika. Hospitacije pri poukuslovenščine in računalništva.• Vseživljenjsko učenje in organizirano samostojno učenje.• Načrtovanje in organizacija dela. Kakovost. Poročanje o delu.• Identifikacija možnih udeleženk izobraževanja. Motivacija možnihudeleženk za vključitev v program.• Izvedba izobraževanja za albansko govoreče priseljenke.Za usposabljanje sta poskrbeli predvsem direktorica institucije in svetovalka, velikopa sta izvedeli tudi od ostalih strokovnih delavcev LUKP. Direktorica jima je kotpedagoška vodja pomagala načrtovati in strukturirati pedagoško delo. Opravila je tudihospitacije pri njunem pouku in jima na podlagi le-teh predlagala možne izboljšave.Za ostale sodelujoče niso organizirali posebnih izpopolnjevanj – kot že rečeno imajože vsi veliko izkušenj z izobraževanjem odraslih (tujcev), učiteljica slovenščine se tudiredno udeležuje izpopolnjevanj organiziranih s strani Centra za slovenščinoFilozofske fakultete, direktorica pa si je bogate izkušnje pridobila tudi med svojimištudijskimi obiski v tujini.Večino učnega gradiva je, glede na njene izjave, pripravila kulturna mediatorka A, kise je v ta namen lotila tudi prevoda učbenika za učenje slovenščine ''A, B, C, --- 1, 2,3, gremo'' v albanščino. Ob tem velja povedati, da gre za njen osebni projekt, ki jedaleč presegel začetno idejo prevoda za namene usposabljanja ciljne skupine.Mediatorka se je povezala z avtorji učbenika in v naslednjem letu je pričakovati novoizdajo omenjenega učbenika z albanskimi navodili in posebno prilogo z razlagoslovnice in slovarčkom v albanskem jeziku. Mediatorka in učiteljica slovenščine staskupaj določili nove besede in uporabne fraze v vsakdanjem življenju in v določenihinstitucijah ter izbrali naloge v učbeniku. Le-te je nato mediatorka vključila v delovnizvezek, namenjen udeleženkam. Pri tem si je veliko pomagala tudi z uradnimiobrazci in spletnimi predstavitvami izbranih javnih ustanov. Posamezne izseke iz100

učnega gradiva prikazuje slika 4. Vsekakor lahko potrdim izjavo organizatorkeizobraževanja:»Učno gradivo, ki so ga uporabljale ni bilo šolsko, ampak ''živo'' – uradniobrazci (prijava začasnega bivališča, vloga za otroški dodatek …) indelovni listi (opravičilo, obvestilo s šole o izletu, roditeljskem sestanku,seznamu šolski potrebščin …) so bili premišljeno izbrani, delalo se je zmaterialom, ki ga bodo udeleženke v življenju gotovo še kdaj srečale.«Gradivo je torej bilo zares pestro, šlo je za uradne obrazce (prijava/odjavazačasnega/stalnega prebivališča, vloga za otroški dodatek, prijava v evidencobrezposelnih oseb ipd.) in neuradne obrazce oz. delovne liste (opravičilo, obvestilo oroditeljskem sestanku, seznam šolskih potrebščin itd.).Slika 4: IZSEKI IZ UČNEGA GRADIVAVir: Arhiv Ljudske univerze Koper.101

Glede na to, da je program nastal precej na hitro in je bilo njegovo trajanje omejeno sčasom trajanja projekta Usposabljanja na delovnem mestu ter prihajajočim poletjem,ko se tuji delavci za dalj časa odpravljajo na dopuste v svoje države, je morala bitiizvedba zelo intenzivna. Prav to je bila po izjavah intervjuvank največja skrbizvajalcev pri načrtovanju – da udeleženke ne bodo pripravljene programa obiskovatitako pogosto. Vendar se je skrb izkazala za nepotrebno – vse so že na uvodnemsestanku povedale, da glede časa izvedbe nimajo posebnih želja in kasneje so tudiredno obiskovale program. Pouk je potekal dva meseca vsak delovni dan po petšolskih ur in razen ene gospe, ki je pred zaključkom programa rodila, izostankovpraktično niso beležili. Temu je gotovo pripomoglo tudi dejstvo, da je usposabljanjepotekalo v dopoldanskem času, ko so možje na delu in otroci v vrtcu/šoli ter da je bilaLUKP, ob pričetku šolskih počitnic, pripravljena poskrbeti za brezplačno varstvo dvehotrok ene izmed udeleženk. Pri samem urniku so se popolnoma prilagajalirazpoložljivosti učiteljice slovenščine. Zato tudi enemu dnevu učenja slovenšči ne ninujno sledil dan s ponavljanjem naučenega in učenjem praktičnih vsebin s kulturnimamediatorkama. Glede na to, da sta mediatorki imeli že vnaprej načrtovane vsebine zaobravnavo in da so nekatere udeleženke včasih potrebovale večkratno razlago in večvaj, se je omenjeni način izkazal za zelo priročnega.9.5 Analiza pete faze andragoškega ciklusa: IzpeljavaizobraževanjaDo izpeljave izobraževanja je prišlo med majem in julijem 2008, začela pa se je ssrečanjem vsake izmed udeleženk s svetovalko v svetovalnem središču inoblikovanjem osebnega izobraževalnega načrta za vsako izmed njih. Na tehsvetovanjih sta bili prisotni tudi kulturni mediatorki, ki sta prevajali pogovor terpomagali udeleženkam izpolnjevati obrazec (glej sliko 5). Svetovalka je razložila:»Cilj osebnega izobraževalnega načrta je, da lahko posameznik sam sledisvojim rezultatom in vidi napredek, ki ga vodi k cilju.«Na tem prvem svetovanju so bile udeleženke izjemno prestrašene – veliko se jih jepo dolgem času vrnilo v šolske klopi in niso prav dobro razumele, zakaj splohizpolnjujejo načrt. S svetovalko so se pogovorile, kakšno izobrazbo imajo in kakšnaso njihova pričakovanja povezana s programom ter nadaljnjim izobraževanjem.Opredelile so glavne in tudi posamezne cilje programa usposabljanja (pri slednjih so102

si pomagale z vsebinskim orisom programa, pri čemer so skušale biti čim boljpragmatične – npr. napisati opravičilo). Zapisale pa so tudi, pri čem jim bopridobljeno znanje koristilo (npr. »Znala bom napisati sinu opravičilo za izostanek odpouka.«), kar ima pri tovrstnem načrtovanju veliko motivacijsko funkcijo. Svetovalkase je nato z vsako udeleženko srečala še dvakrat – enkrat med samim potekomprograma, ko je preverila njihovo zadovoljstvo in napredek ter še ob zaključkuprograma, ko so skupaj ocenile doseženo. Ob tem se je jasno kazal napredekudeleženk – znale so same izpolniti polja v obrazcu in že med drugim, še bolj pa medtretjim svetovanjem, je pogovor potekal v slovenščini (torej z minimalno pomočjokulturnih mediatork). Čeprav naj bi se po zaključku izobraževanja v izobraževalnemnačrtu predvidelo tudi cilje za prihodnost, svetovalka tega pri tej skupini ni uspelanarediti – zaradi njene specifike je bil dosežek že samo ta, da so se rednoudeleževale usposabljanja in bile z njim zelo zadovoljne. So pa vseeno spoznale,kakšno vlogo ima svetovalka in kakšno pomoč jim lahko ponudi, kar je tudi lahkodober začetek.Slika 5: OBRAZEC ZA OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRTVir: Arhiv Ljudske univerze Koper.Realizacija programa slovenščine v vsakdanji rabi je potekala v treh različnih delih –uče njem slovenšči ne, uče njem računalništva in uče njem praktičnih vsebin.103

Intervjuvanke so mi povedale, da se je že po prvih urah izkazalo, da bo nizkaizobrazbena raven in slaba funkcionalna pismenost udeleženk močno vplivala nahitrost napredovanja. Kulturna mediatorka je povedala, da so glede na ugotovitve:»Program smo sproti prilagajali – najbolj je bilo to potrebno pri slovnici,kjer smo videli, da ne zadostuje samo delo učiteljice slovenščine (skolegico mediatorko sva prevajali samo po potrebi), ampak da moramotudi znotraj drugega sklopa pouka te stvari ponoviti in jih po potrebiprevesti v albanščino.«Učenje slovenščine je potekalo pod vodstvom učiteljice slovenščine, ki sta ji popotrebi s prevodi (konsekutivnimi ali pisnimi) pomagali kulturni mediatorki. Učiteljicaslovenščine je bila pri svojem delu avtonomna – njene bogate izkušnje in rednoizpopolnjevanje na tem področju niso zahtevali dodatnih dejavnosti v smeripreverjanja priprav in samega poteka pouka. Seveda pa se je morala precejusklajevati s kulturnima mediatorkama, da sta lahko načrtovali delovne liste z novimibesedami in obravnavo sorodnih vsebin znotraj njunega samostojnega pouka.Kulturni mediatorki sta nato vodili praktični del učenja slovenščine in spoznavanjaslovenske kulture. Ta pouk je bil namenjen utrjevanju znanja pridobljenega pri urahslovenščine in spoznavanju slovenske družbe in države, pri čemer so bile vsebinezelo pragmatično naravnane. Posamezne spretnosti so udeleženke vadile na uradnihin neuradnih obrazcih, s prebiranjem spletnih, šolskih, medijskih idr. sporočil,izpisovanjem novih besed v slovarček… Udeleženke so se seznanile s tematikamizaposlovanja, socialne države, urejanja dokumentov in slovenskim šolskimsistemom. Na treh praktičnih obiskih ustanov so spoznale pristojnosti upravne enote,centra za socialno delo in zavoda za zaposlovanje, komunikacijo z uradnimi osebamiin ustrezne obrazce teh organov. Vse intervjuvanke so zelo poudarile velik pomenteh obiskov, organizatorka izobraževanja je povedala:»Pomembno je, da so lahko spoznale te ustanove, da so videle kakoizgledajo ti prostori in kakšni so uradniki v živo – prijazni in pripravljenipomagati in da se jih ni potrebno bati.«Obe mediatorki sta se med poukom trudili čim več stvari razložiti v slovenščini in ktemu spodbujati tudi udeleženke. So pa vsi obiski institucij potekali v konsekutivnemprevodu iz slovenskega v albanski jezik, saj je bil cilj teh ogledov dobro spoznavanje104

in razumevanje institucij, česar ne bi uspeli zagotoviti z zgolj enkratno razlago uradneosebe v slovenskem jeziku.Ker sta bili kulturni mediatorki relativno neizkušeni na pedagoškem področju, stamorali sproti pisati priprave na pouk in dnevnike o opravljenem delu. Tako sta se pomnenju organizatorke izobraževanja naučili načrtovati ure, predvideti obravnavovsebin in izvedbo posameznih aktivnosti. Izsek iz ene izmed teh priprav na poukprikazuje tudi slika 6.Slika 6: IZSEK IZ ENE IZMED UČNIH PRIPRAV KULTURNIH MEDIATORKVir: Arhiv Ljudske univerze Koper.Poleg tega je pri nekaj urah kulturnih mediatork hospitirala tudi direktorica institucije,ki je nato ocenila njune priprave in nastop ter jima predlagala možne izboljšave –hospitacije je komentirala takole:»Ob moji prvi hospitaciji pri pouku kulturnih mediatork, je bilo vse skupajprecej ''kaotično''– mediatorki sta bili brez izkušenj in nista se še dobropoznali, udeleženke so bile prvič po dolgem času nazaj v šolskih klopeh inzato seveda vse prestrašene … Ampak počasi so se in ene in drugenavadile – udeleženke so se počasi sprostile, mediatorki sta se ujeli medseboj in z udeleženkami. Mislim, da sta se zelo dobro odrezali, saj je bilonjuno delo izjemno težko – skupina je bila tudi dokaj heterogena in tudi česta si delo nekako razdelili, so bile razlike med njimi še vedno precejšnje.«105

Mediatorki sta se torej sčasoma zelo dobro ujeli in zelo strokovno opravili svoje delo.Čeprav je bilo ob snovanju programa zamišljeno, da si bosta pri svojem deluenakovredni in enaki, je organizatorka izobraževanja opazila, da sta si nato v praksirazdelili vloge. Lahko bi rekli, da je vsaka našla svoje mesto – ena je večinomapripravljala in izvajala učne ure, druga je veliko pomagala udeleženkam.Temeljno računalniško opismenjevanje in usposabljanje za uporabo informacijsketehnologije je deloma vodil profesor računalništva (ob pomoči kulturne mediatorke),deloma pa je potekalo kot samostojno delo v okviru Središča za samostojno uče njein ob pomoči tamkajšnjega mentorja. Udeleženke so spoznale delovanje osebnihračunalniko v, program za urejanje besedil ter spletni brskalnik. Naučile so se tudiiskati informacije na svetovnem spletu.Že v samem učbeniku za učenje slovenščine je predvidena raba različnih metod inoblik, kar je obveljalo tudi pri tej izvedbi programa. Udeleženke so utrjevale naučenoskozi igre različnih vlog in sporazumevalnih vzorcev, uporabljanih v vsakdanjemživljenju. Veliko je bilo tudi samostojnega dela (pisne in govorne vaje) in parnegadela (dialogi ipd.).Tudi znotraj pouka mediatork so se prepletale različne učne metode in oblike:metoda predavanja (npr. za predstavitev slovenskega šolskega sistema), metodarazprave (najbolj živahna je bila menda tista na temo, zakaj ne delati ''na črno''),metoda demonstracije oz. obiskov in metoda igranja vlog. Uporabljene pa so bilenaslednje učne oblike: moduli, predavanja, organizirane predstavitve, mentorstvo,svetovanje in tudi konzultacije (tako med udeleženkami in mediatorkama, kot tudimed ostalimi strokovnimi delavci).Vsem trem različnim delom programa je bilo skupno timsko poučevanje. Učiteljemsta vedno pomagali mediatorki oz. sta ti skupaj vodili posamezne sklope pouka, zakar je bilo potrebnega veliko truda. Timsko poučevanje lahko učinkovito pomaga pripremagovanju nastalih jezikovnih ovir med različno govorečimi, hkrati pa zahtevazelo veliko mero prilagodljivosti in potrpljenja – izvajalci morajo ohraniti svoje vloge, kise ne smejo prekrivati z vlogami drugih učiteljev.Mediatorki sta bili zadolženi tudi za začetno motivacijo udeleženk za vključitev vprogram in tudi za njihovo motiviranje med samo izvedbo programa. Pri slednjemjima je pomagala tudi svetovalka in prej oblikovani osebni izobraževalni načrt, s106

katerim so lahko imele stalno pred očmi svoj cilj ter redno sledile svojemu napredku.Vendar je svetovalka pri tem izpostavila:»Čeprav moram priznati, da pri tej skupini problemov z motivacijo nismoimeli – zavedati se moramo, da so s programom te udeleženke končnozapustile svoje hiše, spoznale nove ljudi, kar naenkrat se je v njihovemživljenju nekaj dogajalo in to je imelo največjo motivacijsko moč.«Četudi so bile med udeleženkami precejšnje razlike (predvsem v starosti), pa je to naskupinsko dinamiko imelo kvečjemu pozitiven vpliv, saj so se zelo dobro ujele medseboj in tudi s strokovnimi delavci. Začetno prestrašenost nad novim okoljem inljudmi, zadrego zaradi neznanja jezika in dvom o lastnih sposobnostih, je kmaluzamenjala velika odprtost, boljša samozavest in predvsem večja samostojnost.9.6 Analiza šeste faze andragoškega ciklusa: EvalvacijaEvalviranje uspešnosti programa, dela izvajalcev in zadovoljstva udeleženk jepotekalo večinoma sproti. Program se je, v skladu z ugotovitvami, sproti prilagajal inspreminjal. Največji pokazatelj uspešnosti pa so vsekakor bile udeleženke – polegvelikega zadovoljstva, ki so ga izražale, je bila tudi njihova redna prisotnost pri poukudokaz dobrega dela izvajalcev. Prav zaradi tega se po končanem programu nisoodločili za nobeno formalno obliko pisne evalvacije – s tem bi udeleženke samoprestrašili, poleg tega pa so v neformalnih razgovorih (kar je tudi lahko oblika sprotneevalvacije) povedale veliko več in obenem tudi vadile jezik.Tudi ustanove, ki so jih med programom obiskali, so poskrbele za zelo lep sprejem injim pripravile tudi veliko uporabnega gradiva. Sodelovanje z njimi je bilo vsekakorodlično, saj je konec koncev prav tovrstno delo eden izmed pokazateljev kakovostinjihovih uslug in uporabniku prijaznih storitev. Upravna enota je novičko o obisku tudiobjavila na svoji spletni strani. Organizatorka izobraževanja je pri tem poudarila, da jepomembno prav to, da so poleg tega, kje institucije so in za kaj so pristojne,udeleženke spoznale tudi, da so uradniki lahko tudi prijazni in da se lahko tudi k njimobrnejo po pomoč.107

Po izjavah intervjuvank so udeleženke zelo pohvalile predvsem praktično uporabnostvsebin in obiske ustanov. Kot posredne vplive pa je organizatorka izobraževanjanavedla tudi:»Uporabnost teh vsebin se je pokazala že v času programa – 3udeleženke so si odprle svoj transakcijski račun, nekatere so si končnoupale same na avtobus ipd. Na začetku so bile grozno prestrašene, potemso se počasi odprle – interakcija je stekla tudi z nami, saj so nas kar nahodniku ustavljale in razlagale, kaj so se naučile.«Pri udeleženkah so torej spodbudili samostojnost – zdaj si same upajo odpraviti naavtobus, v trgovino in po drugih vsakdanjih opravkih. Ena izmed udeleženk pa se jecelo odločila, da bo svoje izobraževanje nadaljevala in je že vpisana v začetni tečajslovenščine za tujce.Med dosežke LUKP šteje tudi:»dve usposobljeni kulturni mediatorki (mentorici na Točki VŽU), ciljniskupini prilagojen 80-urni program Slovenščina v vsakdanji rabi in temuustrezno učno gradivo in dvojezični slovarček (s temeljnimi pojmi zavsakdanje sporazumevanje in razumevanje ter izpolnjevanje uradnihobrazcev) ter prilagojeni 20-urni program računalniškegaopismenjevanja.«Uspešnost programa se kaže tudi s tem, da je v kratkem (mesecu ali dveh)predvidena tudi njegova ponovitev.Tudi kulturna mediatorka je v intervjuju program ocenila kot izjemno uspešen. Šibkatočka je po njenem mnenju bila ta, da druga mediatorka ni bila vešča dela zračunalnikom in je posledično veliko dela (pisanje učnih priprav in pripravljanje učnihgradiv) padlo nanjo. Vseeno pa misli, da sta obe naredili veliko za udeleženke. Prinjej se je njena vloga celo nadgradila in nadaljevala v projekt prevoda učbenika ''A,B, C, --- 1, 2, 3, gremo'' v albanski jezik. Ob tem je poudarila, da:»Vseeno pa to kar smo dosegli, ne zadostuje – te udeleženke se morajozdaj tudi same potruditi. Upam, da jim bo pri tem pomagala izdajaučbenika v albanščini – upam, da bo ogromno pripomogla k temu, da sebodo lahko tudi priseljenci odločili za samoizobraževanje.«Svetovalka je svojo vlogo v projektu ocenila kot izjemno zanimivo. V intervjuju jepovedala, da je prvič svetovala preko prevajalke. Nekoliko jo je zmotilo le dejstvo, da108

sta zaključno izpolnjevanje osebnega izobraževalnega načrta kulturni mediatorkiizvedli v razredu s celotno skupino naenkrat, pri čemer je po njenem mnenjunapredek celotne skupine zakril napredek in samoocenjevanje vsakegaposameznika. Vseeno misli, da je skupina dosegla viden napredek in ob tempoudarila:»Po moje je pomembno že to, da zdaj vedo kje sem in kako jim lahkopomagam, da so spoznale celo institucijo in vedo, kam se lahko obrnejopo pomoč.«Izvedbo in uspešnost progama je v intervjuju zelo pohvalila tudi organizatorkaizobraževanja. Že sama prisotnost se ji zdi največji dokaz uspešnosti:»Ne glede na to, je zame največji dokaz, da je bil program uspešen ta, daso bile one skozi prisotne in da so bile zelo zelo, zelo zadovoljne. Prišle sotudi uro pred tečajem in ostale še uro po tečaju, tečaj je bil vsak dan invsak dan so hodile in če bi se dalo, bi ostale tu še pol leta.«Ponovitev programa, ki je načrtovana v naslednjem mesecu ali dveh, bodo po njenihizjavah sodeč sicer financirali iz drugih virov in tudi časovno intenziteto bodo nekolikozmanjšali, ostale značilnosti pa bodo načeloma ohranili. Vse je nato odvisno odskupine, ki se bo programa udeležila – in tako, kot se je prva izvedba prilagajalaudeleženkam in se sproti izpopolnjevala, se bo morala tudi druga.Direktorica institucije program in njegovo izvedbo ocenjuje kot zelo dobro. Vintervjuju je izpostavila, da je program sicer od njih zahteval veliko odprtosti,organizacijskih in koordinacijskih sposobnosti ter tudi precejšnji finančni prispevek.Kot pomanjkljivost programa je navedla časovno intenzivnost izvedbe in hkrati velikoheterogenosti udeleženk oz. njihov različen tempo napredovanja. Vseeno pa jepovedala, da:»tega ne štejemo za negativno, saj so vseeno prišle v nek stik z našokulturo, se spoznale z ostalimi udeleženkami – mislim, da je velik korak žeta, da so razširile svoj krog ljudi, si dvignile motivacijo s tem, ko so videlekoliko znajo drugi in česa so same sposobne.«109

10 SKLEPNE UGOTOVITVE EMPIRIČNEGA DELAV empiričnem delu diplomske naloge sem s študijo primera preučila načrtovanje inizpeljavo programa usposabljanja Ko tujina postane dom Ljudske univerze Koper, kiso ga izvedli sredi leta 2008 in je bil namenjen albansko govorečim brezposelnimpriseljenkam na slovenski Obali. Podatke, ki sem jih pridobila s štirimi intervjuji zizvajalci in z analizo dokumentov, sem nato analizirala v šestih tematskih sklopih, kisovpadajo s fazami andragoškega ciklusa, kot jih opredeljuje S. Jelenc. Kot ciljempiričnega dela sem si zadala, da v omenjenem programu poiščem lastnosti, ki bibile uporabne oz. bi jih moral upoštevati tudi nastajajoči nacionalni program zaintegracijo tujcev, zato prehajam v identifikacijo in interpretacijo le-teh.Ugotavljanje potreb je bilo temeljito in je potekalo na več ravneh. Najprej so potrebeciljne sk upine zaznale institucije: Center za socialno delo Koper, Območna službaKoper Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, Ljudska univerza Koper. Da bise lažje in celoviteje soočile s problemom, so se povezale med seboj. Glede nanjihove izkušnje in izkušnjo priseljenke iz Albanije so oblikovali mnenje o potrebahciljne sk upine in na podlagi le-tega zasnovali cilje programa (učenje osnovslovenščine in rabe informacijske tehnologije, pridobivanje socialnih spretnosti ininformacij o družbi/državi; pri vseh naj bi bila v ospredju pragmatičnost, praktičnauporabnost v vsakdanjem življenju). Sledila je tudi analiza stanja in potreb priudeleženkah, ki je pokazala določene specifike (nizka izobrazba, slaba pismenost),zaradi katerih je bil program takoj modificiran.Faza načrtovanja izobraževanja je bila zelo obsežna. Prišlo je do izbire nosilcevdoločenih nalog med in znotraj instituciji (organizatorka izobraževanja, svetovalka,direktorica oz. pedagoški vodja) in izvajalcev programa (učiteljica slovenščine, učiteljračunalništva, mentor v središču za samostojno učenje in kulturni mediatorki).Vključeni sta bili tudi dve izobraženi albanski priseljenki, ki sta dobro znali slovenskoin sta v programu olajšali sporazumevanje in sodelovanje, t.j. prevzeli sta vlogikulturnih mediatork (medkulturnih posrednic). Na podlagi kombinacije različnih virov(programa Slovenščina za tujce in Usposabljanja za življenjsko uspešnost) inizkuše nj (kulturne mediatorke, zaposlenih na Ljudski univerzi Koper) je bil oblikovanprogram usposabljanja, ki so ga skušali čimbolj približati ciljni skupini oz. ga nareditičimbolj praktično uporabnega. Tudi pri financiranju so izhajali iz več različnih virov110

(Ljudska univerza Koper, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Območnaslužba Koper) oz. projektov (Usposabljanje na delovnem mestu, Centervseživljenjskega učenja, Informativno-svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih,Organizirano samostojno učenje), čemur so morali nato prilagoditi tudi časovnonačrtovanje programa. Glede kraja izvedba usposabljanja niso bile potrebneprilagoditve, saj ima Ljudska univerza Koper primerne prostore; je pa bilaudeleženkam ponujena možnost predstavitve programa na njihovih domovih. Že v tejfazi so se tudi odločili, da bodo glede na uveljavljene standarde in specifičnostskupine ter zahtevnost izvedbe, v skupino vključili največ 12 udeleženk.Sledila je faza programiranja izobraževanja oz. načrtovanja vsebin. Izhajali so iz cilja,da morajo biti vsebine čimbolj pragmatične – uporabne v vsakdanjem življenju oz.situacijah/institucijah v katerih se udeleženke najpogosteje znajdejo. 100-urniprogram so razdelili na 3 dele (40-ur uče nja slovenšči ne, 20-ur uče nja računalništvain 40-ur učenja slovenščine v vsakdanji rabi) in 7 tematskih enot: Splošni del,Spoznajmo upravno enoto, Slovenija socialna država, Zaposlovanje, Moj otrok hodi všolo, Računalniško opismenjevanje in Moja/tvoja kultura. Osnovam učenjaslovenščine so bile dodane tudi praktične vsebine (npr. kako uveljavljati pravice dodružinskih prejemkov) in praktični primeri (uradni obrazci, obiski ustanov). Predvideliso uporabo različnih učnih oblik in metod, ki bi spodbujale sodelovanje udeleženk –pri tem so bili upoštevani vsi kriteriji, na katere opozori Caffarella (2002, str. 197; glejtudi str. 38-39 diplomskega dela): metode so bile usmerjene k določenim rezultatomoz. ciljem (integracija v slovensko družbo), upoštevale so izobraževalni kontekst terpredznanje in izkušnje udeleženk in učiteljev.V fazi organizacije izobraževanja je prišlo do iskanja udeleženk in usposabljanjaizvajalk, priprave učnega gradiva in urnika usposabljanja. Večino potencialnihudeleženk za uvodno predstavitev sta pridobili kulturni mediatorki, Ljudska univerzaKoper pa je v ta namen pripravila posebno dvojezično vabilo. Učiteljica slovenščinein učitelj računalništva sta že bila primerno usposobljena, za usposabljanje kulturnihmediatork pa sta poskrbeli predvsem direktorica institucije in svetovalka (veliko patudi organizatorka izobraževanja v vlogi njune mentorice). Poleg prevoda delaučbenika za uče nje slovenšči ne ''A, B, C --- 1, 2, 3, Gremo!'' je ena od kulturnihmediatork pripravila veliko življenjskega učnega gradiva (uradne obrazce, šolskaobvestila…), ki bo za udeleženke uporabno tudi v vsakdanjem življenju.111

Usposabljanje je potekalo v dopoldanskem času, ko so bili njihovi možje v službi inotroci v vrtcu/šoli oz. so zanje organizirali brezplačno varstvo.Izpeljava usposabljanja se je pričela s svetovanjem v Regionalnem svetovalnemsredišču. Vsaka od udeleženk je s pomočjo svetovalke oblikovala svoj osebniizobraževalni načrt, katerega namen je bil načrtovanje ter sledenje doseženimrezultatom in lastnemu napredku na poti k cilju (v ta namen je prišlo še do drugegasvetovanja med in tretjega po zaključku programa). Implementacija programa je natopotekala v treh modulih: učenje slovenščine, računalniško opismenjevanje in poukkulturnih mediatork ter se je stalno sproti prilagajala napredku skupine. Uporabljali sorazlična učna gradiva ter številne učne oblike in metode, med katerimi veljaizpostaviti predvsem metodo obiskov, ko so udeleženke v živo spoznale delovanje inpristojnosti Centra za socialno delo Koper, Upravne enote Koper in koprskeObmočne službe Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije. Vsem trem modulompa je bilo skupno timsko poučevanje – poleg strokovnjakov (slovenistke,računalničarja) sta bili pri pouku vedno prisotni tudi kulturni mediatorki, ki sta snovprevajali oz. pomagali udeleženkam. Kulturni mediatorki sta natančno (dnevno)načrtovali svoje delo, poleg tega sta skrbeli za motivacijo udeleženk in jih v pogovorihspodbujali k čim večji uporabi slovenskega jezika.Evalvacija je potekala sproti, med samo realizacijo programa. Ugotavljanjezadovoljstva udeleženk in njihova ocena programa je bila prilagojena specifikiskupine (slaba funkcionalna pismenost, slabo znanje slovenskega jezika) – namestopisne formalne evalvacije so izvajalci z njimi izvajali kratke neformalne pogovore. Ouspešnosti programa pa so redno poročali tudi učitelji (kulturni mediatorki tudi v pisniobliki). V skladu z ugotovljenim se je program sproti spreminjal in prilagajal skupini,kar bo (ne glede na izvedbo ali rezultate končne evalvacije) potrebno tudi pri vsakinaslednji izvedbi.Kot sem že v teoretičnem delu omenila, mora načrtovanje in izpeljava izobraževanjaodraslih upoštevati določena načela oz. principe, zato si v nadaljevanju poglejmo,kako so bili ti upoštevani oz. realizirani v projektu Ljudske univerze Koper.Če izhajamo iz načel, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju izobraževanja, kot jihdefinira Cafarella (2002, str. 26-28, str. 409; glej tudi str. 38-39 diplomskega dela),112

lahko povzamemo, da si je program prizadeval zadovoljiti določene cilje oz. dosečiželene spremembe pri udeleženkah t.j. pomoči albanskim priseljenkam privključevanju v slovensko družbo. Vključeval je sistematične naloge (izdelavaprograma, usposabljanje udeleženk, priprava gradiva idr.) in tudi nenadne odločitve(spreminjanje vsebin po opravljenem svetovanju, zamenjava že pripravljenih delovnihlistov idr.). Pokazalo se je, da na razvoj programa medsebojno vplivajo različnidejavniki (finančni vidik, ugotovljena nizka izobraženost, razpoložljivost učiteljiceslovenščine), zato ne more potekati linearno, za uspešno sprotno prilagajanje pa jepotrebno veliko fleksibilnosti. Poleg tega razvijanje programa poteka vedno vsodelovanju različnih oseb (učiteljev, organizatorke izobraževanja, direktorice,kulturnih mediatork) in s prispevkom iz različnih virov – za uspešnost programa sopoleg uspešnih metod potrebni tudi pravi ljudje; razvijanje programa se jeizpopolnjevalo skozi njegovo nastajanje in izvedbo.Potrdimo lahko tudi, da so bila upoštevana vsa načela za kakovostnejšeizobraževanje odraslih, kot jih definira Merill (v Govekar-Okoliš in Ličen 2008, str. 65;glej tudi str. 28): poučevanje se je povezovalo z resničnimi problemi in novo znanje jebilo povezano z svetom udeleženk – izhajalo je iz najpogostejši življenjskih situacij, vkaterih se znajde ta ciljna skupna. Poskušali so aktivirati obstoječe znanje in prikazatinovo pridobljeno (osebni izobraževalni načrt). Pridobljeno znanje udeleženke lahkouporabijo v vsakdanjem življenju, saj so se naučile ko nkretnih stvari (napisatiopravičilo, izpolniti vlogo za otroški dodatek ipd.).Poleg cilja, da v programu poiščem uporabne značilnosti vsake faze andragoškegaciklusa, sem si pred raziskovanjem postavila tudi štiri teze, za katere lahko že takojpo tej poglobljeni analizi in interpretaciji rezultatov predpostavljam, da so sevečinoma potrdile. Seveda pa je za to potrebnejša natančnejša analiza:1. teza: Ugotavljanje potreb za projekt Ko tujina postane dom je bilo temeljito in jezajelo tako potrebe okolice (slovenske družbe, slovenskih javnih institucij) kot tudipotrebe udeleženk (albanskih brezposelnih priseljenk).Do ugotavljanja potreb je prišlo najprej na ravni institucij, ki so skozi svoje delo lahkotudi analizirale potrebe ciljne skupine. Pokazalo se je, da albansko govorečepriseljenke s Kosova ne znajo slovenskega jezika in imajo veliko težav privključevanju v slovensko okolje ter pri vsakdanjih opravkih. Stanje oz. potrebe so113

kasneje tudi preverili pri vsaki posameznici, kar je nato zahtevalo določenespremembe v programu. Pritrdimo lahko, da so bile potrebe vsekakor analiziranetemeljito in pa tudi večsmerno.Moja prva teza se je potrdila.2. teza: Na podlagi zaznanih potreb albanskih brezposelnih priseljenk je bilo naLjudski univerzi Koper načrtovano celotno izobraževanje (usposabljanje), prilagojenevsebine in sama organizacija.Na podlagi zaznanih potreb (okolja in ciljne skupine) so bili postavljeni cilji innačrtovan program, ki se je – tako kot tudi konkretne pragmatične vsebine in samaorganizacija – stalno prilagajal potrebam in napredovanju skupine. Program jepredvidel pragmatične vsebine, ki bi udeleženkam pomagale pri vsakdanjih opravkihin jim tako omogočal lažjo integracijo v družbo. Hkrati je bil prilagojen njihovi nizkiizobraženosti in slabi funkcionalni pismenosti. Zaradi kulturnih razlik in jezikovnih ovirsta bili v program vključeni tudi dve kulturni mediatorki. Zaradi relativne zaprtosticiljne skupne sta slednji poskrbeli tudi za pridobivanje udeleženk (neformalni poziv vnjihovem jeziku).Tudi moja druga teza se je potrdila.3. teza: Izvedba programa Slovenščina v vsakdanji rabi se je prilagodila potrebamciljne skupine oz. samim udeleženkam (albanskim brezposelnim priseljenkam) –uporabljene so bile metode, ki so udeleženke spodbujale k aktivnosti, interakcija jebila intenzivna in večsmerna.Izvedba se je prilagodila potrebam okolja in potrebam udeleženk – izvajalci souporabili številne učne metode, ki so poskrbele za aktivnost udeleženk (igre vlog,delo v parih, razprave, obiski); večsmerno interakcijo (udeleženke-učitelj-kulturnimediatorki) in trajnost znanja (npr. obiski ustanov, konkretni primeri obrazcev, igranjerazličnih vlog…).Torej se je potrdila tudi moja tretja teza.4. teza: Po zaključku programa Slovenščina v vsakdanji rabi in projekta Ko tujinapostane dom je bila na Ljudski univerzi Koper izvedena ustrezna evalvacija,ugotovljene so bile prednosti in slabosti, kar bo prispevalo k uspešni izvedbiprograma/projekta v prihodnosti.114

Evalvacija je potekala sproti – izvajalci so stalno sproti evalvirali program, ocenjevalinjegove učinke ter izboljševali njegove šibke točke, preverjali počutje in zadovoljstvoudeleženk ter spremljali delo kulturnih mediatork. Evalvacija je torej potekalapredvsem sproti, sistematične končne evalvacije pa niso izvedli.Četrta teza se je potrdila le deloma – evalvacija je bila sprotna in ne končna, je pasproti razkrivala uspešnost pri zadovoljevanju potreb, prednosti in slabostiizobraževalnega programa in izvedbe.Potrdile so se torej tri od štirih mojih tez: ugotavljanje potreb za projekt Ko tujinapostane dom je bilo temeljito in je zajelo tako potrebe okolice (slovenske družbe,slovenskih javnih institucij) kot tudi potrebe udeleženk (albanskih brezposelnihpriseljenk). Na podlagi zaznanih potreb albanskih brezposelnih priseljenk je bilo naLjudski univerzi Koper načrtovano celotno izobraževanje (usposabljanje), prilagojenevsebine in sama organizacija. Tudi izvedba programa Slovenščina v vsakdanji rabise je prilagodila potrebam ciljne skupine oz. samim udeleženkam (albanskimbrezposelnim priseljenkam) – uporabljene so bile metode, ki so udeleženkespodbujale k aktivnosti, interakcija je bila intenzivna in večsmerna. Pogojno pa se jepotrdila tudi moja četrta teza: na ko ncu na Ljudski univerzi Koper sicer ni bilaizvedena končna evalvacija, ampak je vse ocenjevanje potekalo s sprotno evalvacijo.Če zdaj še povzamem glavne ugotovitve oz. izpostavim pozitivne in uporabnelastnosti projekta usposabljanja Ko tujina postane dom, bi nacionalni (izobraževalni)program integracije tujcev moral vsebovati naslednje značilnosti:• Ne glede na to, da morda ciljno skupino že vnaprej poznamo, moramo vednoanalizirati tudi obstoječe stanje in potrebe konkretnih udeležencevposameznega tečaja in glede na ugotovljeno primerno prilagoditi naš program.• Cilji programa integracije tujcev morajo biti pragmatični (učenje jezika,spoznavanje temeljnih institucij, učenje računalništva…). Obravnavanevsebine in nova znanja morajo biti tujcem v pomoč v vsakdanjem življenju(znati napisati opravičilo ali izpolniti uradni obrazec, vedeti kje oddati vlogo zaotroški dodatek ali poiskati prosta delovna mesta) in jim tako pomagati privsakdanjih opravkih in vključevanju v slovensko družbo.• V program je potrebno poleg predmetnih strokovnjakov (slovenista,računalničarja idr.) vključiti tudi osebo, ki bo skrbela za medkulturno115

posredovanje – pomagala pri komunikaciji med različnimi akterji. Pomembnoje, da so vsi ustrezno usposobljeni za delo s ciljno skupino.• Proces pridobivanja udeležencev mora potekati preko različnih kanalov –uradnih vabil, medijskih pozivov in pa tudi s pomočjo (medkulturnih)posrednikov za bolj zaprte skupine. Ciljni skupini prilagodimo tudi vabilo inpredstavitev, ki naj bosta (najmanj) dvojezična.• Skupine naj bodo primerno velike (npr. 12 udeležencev) in če se le da, jihposkušajmo homogenizirati – glede na predznanje slovenskega jezika, gledena državo izvora, glede na stopnjo izobrazbe, glede na življenjske položaje oz.položaj na trgu delovne sile, glede na starost ali spol ipd.• Pred in med, lahko pa tudi po izvedbi poskrbimo za ustrezno motiviranjeudeležencev in pozitivno učno klimo. Pomagamo si lahko tudi z osebnimizobraževalnim načrtom, s katerim udeleženec opredeli cilje in koristiprograma ter nato sledi posameznim aktivnostim oz. poti proti cilju.• Izvedba programa se mora prilagajati tudi obveznostim udeležencev – potekanaj v popoldanskem ali večernem času za zaposlene oz. dopoldne zabrezposelne, dobro pa je organizirati tudi varstvo za otroke udeležencev.• Uporabimo različne oblike in metode, ki spodbujajo aktivnost udeležencev,učna gradiva pa naj bodo življenjska in torej uporabna v vsakdanjem življenju.Dobro je, da udeležencem ponudimo možnost, da naučeno spoznajo tudi vživo – peljemo jih na pristojno institucijo, pokažemo jim uradni obrazec ipd.• Evalvacija programa (uspešnost izvedbe, zadovoljstvo udeležencev) najpoteka sproti. Prav tako naj sproti potekajo tudi izvedljive izboljšave. Na koncuse lahko odločimo tudi za sumativno evalvacijo, ki pa naj bo prilagojena ciljniskupini (slabo funkcionalno pismenim s šibkim znanjem slovenščine ne damozapletenega formularja v slovenščini).116

11 ZAKLJUČEKDiplomsko delo obravnava aktualno evropsko problematiko vključevanja priseljencevv ciljne imigrantske države oz. družbe. Migracije so namreč postale neizogibnarealnost in obenem tudi nujnost današnje (evropske) družbe, zato je zelo pomembno,kako ta priseljence sprejema. Le uspešno upravljanje migracijskih tokov inspodbujanje integracije priseljencev namreč lahko povečuje pozitivne in želene vplivena ekonomski, družbeni in kulturni razvoj skupnosti in njenih posameznih članov.V poglavju o sodobnih migracijah in migracijskih politikah sem najprej predstavilarazlične teorije in glavne vzroke migracij, pri čemer sem ugotovila, da sicer nobenateorija ni popolna. Hkrati pa ima vsaka izmed njih določene uporabne elemente, kiomogočajo razumevanje fenomena migracij. Elementi oz. splet dejavnikov, ki vplivajona selitev so na ko ncu vedno odvisni predvsem od lastnega dojemanja in doživljanjavsakega posameznika ter so pri vsakemu od sodobnih migrantov različni. Kljub temuje možno med migracijami in migracijskimi politikami po drugi svetovni vojniidentificirati določene trende oz. skupne lastnosti: migracije so večinoma ekonomskein regulirane, migranti prihajajo z vse h ko ntinentov in so pogosto družbenosegregirani. Migracijske politike so vedno bolj razvite ter se istočasno zaostrujejo inodpirajo (glede na države izvora, poklicne profile, družinske pravice migrantov). TudiSlovenija je, kot ostale članice Evropske unije, sprejela posebne strategije in ukrepeupravljanja migracijskih tokov, med katerimi je najpomembnejša Resolucija o(i)migracijski politiki Republike Slovenije, sprejeta leta 1999 oz. 2002. Migracije sotudi v naši državi v porastu – število v Sloveniji stalno živečih tujcev je v zadnjih petihletih naraslo za približno 150 %. Tipičen migrant je v Ljubljani živeči 22-letni Bošnjaks končano osnovno šolo, ki je zaposlen v gradbeništvu.Tako kot se je z večanjem števila migracij pojavila potreba po njihovem upravljanju,se je z naraščanjem kulturne raznolikosti imigracijskih držav pojavila tudi potreba poorganiziranem vključevanju priseljencev vanje. Konceptu integracije sem zatonamenila celotno poglavje – najprej sem predstavila njegov pomen, cilje in vrste oz.komponente ter dejavnike uspešnosti. Vloga integracije naj bi bila zagotovitevsobivanja različnih kultur, za kar je potrebna pomoč priseljencem pri prilagajanju in stem zagotavljanje njihove participacije, kar pa je možno le, če proces poteka v obe117

smeri – v sodelovanju med migranti in družbo. Ker pa so odnosi med imigrantskodružbo in imigrantsko skupnostjo lahko različni, so se v skladu s tem razvili različnimodeli integracije tujcev. Diskriminatorni model diferenciranega izključevanja sovečinoma opustile vse države in upam, da je podobna tudi prihodnost asimilacijskegamodela diferenciranega vključevanja. Kot najprimernejši se je izkazal multikulturnimodel, ki zagotavlja enakopravnost in pomoč priseljencem na vseh področjihživljenja. Kljub temu ima tudi ta model določene pomanjkljivosti oz. šibke točke in kermu sledi tudi evropska integracijska politika, je pomembno, da se jih zavedamo ter jihpoizkušamo odpravljati.Zelo pomembno vlogo v procesu integracije ima izobraževanje – tako začetna pomočoz. uvajalni integracijski programi za tujce, kot tudi možnost njihovega nadaljnjegaizobraževanja in izpopolnjevanja. Ker migrante v izobraževanju odraslihobravnavamo kot posebno ciljno skupino in ker jim mora biti v skladu s tem ustreznoprilagojeno tudi učenje znotraj integracijskih programov, sem v četrtem poglavjupodrobneje obravnavala temo izobraževanja odraslih priseljencev. Zanje je značilno,da jih v izobraževanje prisilijo življenjske spremembe, čeprav je stopnja njihovemotivacije odvisna tudi od njihovih družbenih vlog ter dojemanja doprinosaizobraževanja k reševanju njihovih problemov. Večinoma gre za problemsko inpragmatično naravnane učence, zato je pomembno, da zanje izberemo ustrezneizobraževalne oblike (izobraževalni program, moduli idr.) in učne metode (obiski inizleti, igranje vlog in simulacije idr.). Pri izobraževanju migrantov je zelo pomembno,da upoštevamo njihovo predznanje, potrebe in želje ter jih uskladimo s cilji programa,za kar je potrebno skrbno načrtovanje, razvijanje in izvedba. Vse to se dogaja vandragoškem ciklusu, katerega teoretične osnove sem predstavila v omenjenempoglavju, v empirične delu pa nadgradila z realnim primerom programa.Nato sem se lotila analize integracijske politike Evropske unije. Preučila semobstoječe dokumente, povezane s tematiko in predstavila Temeljna skupna načelaEU glede integracijskih politik, ki poudarjajo pomen spoštovanja vrednot EU inraznolikosti njenih prebivalcev. Ker gre pri integraciji za dvosmeren proces, morajo vnjem, poleg priseljencev, sodelovati tudi politika, javne institucije in širša družba,njegovo kakovost in uspešnost pa je potrebno redno spremljati. Migrantom načelaEU zagotavljajo enakopravne možnosti zaposlovanja, izobraževanja in sodelovanja vpolitičnem življenju. Poleg tega je izpostavljen pomen posebnih uvajalnih programov,118

v katerih naj bi tujcem pomagali pridobiti osnovno znanje jezika, zgodovine ininstitucij imigrantske države. Vendar je evropska integracijska politika zelo splošnooz. ohlapno opredeljena, kar se v praksi kaže v različnih pristopih in obravnavahintegracije tujcev v različnih državah. To je vidno tudi v predstavitvah modelovintegracije treh različnih evropskih držav, s katerimi se je tudi potrdila moja začetnapredpostavka, da so v nekaterih državah EU integracijske politike zelo dobro razvite(te države imajo dobro razvite institucije in programe, ki skrbijo za uspešnovključevanje migrantov), hkrati pa se nekatere z integracijsko politiko ne ukvarjajopretirano. Medtem ko je v Franciji problematika vključevanja priseljencev precejzapostavljena, medtem, ko je na Švedskem in v Nemčiji zelo razvita – v slednji celotako, da jo po mojem mnenju neupravičeno postavljamo izza švedskega ''šolskegaprimera''. Švedska je razvila posebne (tutorske) šole namenjene integraciji migrantov,v Nemčiji pa je za to področje zadolžen poseben urad, ki potrjuje številneintegracijske programe različnih ponudnikov.Seveda pri predstavljanju evropskih modelov nisem mogla mimo naše države, zakatero se je izkazalo, da je na področju integracije tujcev šele na začetku. S tem seje potrdila tudi moja druga začetna predpostavka, da je v Sloveniji proces integracijetujcev razmeroma nova problematika in da kljub deklarirani integracijski politiki napraktičnem nivoju še ni jasnih in enotnih strategij in programov. Slovenija je pomenintegracije sicer poudarila že v prvi resoluciji migracijske politike leta 1999 in istegaleta spremenjenim Zakonom o tujcih, vendar je do konkretnejših premikov prišlo šeleleta 2008 s sprejetjem Uredbe o integraciji tujcev. Ta določa naslednje načine inpogoje za integracijo tujcev: učenje slovenskega jezika ter spoznavanje kulture,zgodovine in ustave Slovenije, možnosti nadaljnjega izobraževanja, informiranjeglede vključevanja, spodbujanje interakcije med priseljenci in državljani. V skladu zUredbo je bil sicer ustanovljen Sosvet za vključevanje tujcev, Ministrstvo za šolstvo inšport pa je pripravilo (zelo pomanjkljiv) predlog pravilnika o programih integracijetujcev, vendar integracija tujcev v Sloveniji zaenkrat obstaja bolj na papirju. Javneinstitucije ne izvajajo nobenih programov pomoči tujcem, edini javni (in zgoljpodoben) plačljivi program učenja slovenskega jezika izvajajo ljudske univerze indruge organizacije za izobraževanje odraslih. Vseeno sem bila (in sem še) mnenja,da so se v Sloveniji razvili določeni podporni programi za tujce, zato sem enega odnjih poiskala in podrobneje preučila.119

V empiričnem delu naloge sem se lotila študije primera projekta Ko tujina postanedom, ki je potekal med majem in julijem 2008 na Ljudski univerzi Koper. Z analizodokumentov in intervjuji s štirimi izvajalkami sem preučila proces načrtovanja inizvedbe programa Slovenščina v vsakdanji rabi. Potrdile so se skoraj vse teze, kisem jih postavila pred raziskovanjem. Ugotavljanje potreb za projekt je bilo temeljitoin je zajelo tako potrebe okolice kot tudi potrebe udeleženk. Na podlagi le-teh je bilonačrtovano celotno izobraževanje, prilagojene vsebine in sama organizacija. Tudiizvedba programa se je prilagodila potrebam ciljne skupine oz. samim udeleženkam– uporabljene so bile metode, ki so udeleženke spodbujale k aktivnosti, interakcija jebila intenzivna in večsmerna. Ob zaključku programa sicer ni bila izvedena končnaevalvacija, ki bi analizirala tako izpolnjene potrebe kot sam izobraževalni program inpokazala prednosti in slabosti ter priporočila za prihodnje izvedbe. Vse ocenjevanjeje potekalo s sprotno evalvacijo. Glede na stanje slovenske integracijske politike semiz primera programa Ljudske univerze Koper identificirala naslednje lastnosti, ki bi jihmoral vsebovati tudi nacionalni program integracije tujcev: vedno moramo analiziratistanje in potrebe udeležencev ter v skladu s tem prilagoditi program; cilji programamorajo biti pragmatični, vsebine in znanja pa uporabni v vsakdanjem življenju; vprogram vključimo tudi ustrezno usposobljenega medkulturnega posrednika;udeležence pridobivamo preko različnih medijev/oseb, vabilo in uvodno predstavitevpa jim ustrezno prilagodimo; skupine naj bodo primerno velike in čim bolj homogene,poskrbimo za ustrezno motivacijo in učno klimo; izvedba naj bo prilagojena tudiobveznostim udeležencev, uporabimo različne oblike in metode, ki spodbujajoaktivnost udeležencev, učna gradiva pa naj bodo življenjska in torej uporabna vvsakdanjem življenju; evalvacija in izboljševanje programa naj potekata sproti, nakoncu lahko izvedemo tudi primerno prilagojeno sumativno evalvacijo.Menim, da sem tematiko integracije tujcev uspela preučiti zelo obširno in v skladu ssvojimi začetnimi željami, hkrati pa ima diplomsko delo zagotovo tudi določene šibketočke. Kot eno izmed njih bi izpostavila vprašanje svoje objektivnosti oz.subjektivnosti pri pristopanju k obravnavani tematiki. Vseskozi sem se namrečukvarjala s politikami in institucijami, mnenja in odzivov ko nkretnih migrantov nisemanalizirala. Poleg tega sem morda za koga preveč idealizirano gledala na ciljnoskupino priseljencev, kot na popolnoma neproblematično in učenja željno skupino, kiji je država dolžna pomagati in jo vključiti v družbo. Poudariti moram, da sem se zatovrstno obravnavo odločila zavestno – integracija je namreč dolgoročen proces in120

večina integracijskih politik se je bolje razvila šele v zadnjih letih, torej njihovi rezultatiniso še popolnoma vidni. Kot smo lahko videli, večina držav (vsaj pisno) dela na tem,da bi bile tujcem omogočene enake možnosti in zagotovljeno sodelovanje v družbi.Poleg tega je odzivanje posameznikov lahko zelo različno že znotraj istih programov,kaj šele med različnimi državami, zato bi bila analiza le-teh zelo težka in obsežna,vsekakor pa predstavlja zanimivo področje možne nadaljnje obravnave problema.Tudi pri empiričnem raziskovanju sem bila morda na prvi pogled subjektivna, a najtudi tu ponovim, da zavestno. Glede na stanje slovenske integracijske politike mojnamen ni bil analizirati prednosti in slabosti programa, ampak v njem identificiratiširše uporabne lastnosti za ostale integracijske programe. Šele, ko bodo program naLjudski univerzi Koper nekajkrat ponovili ali ko se bodo izvajali tudi nacionalniintegracijski programi, bo smiselno popolnoma objektivno analizirati prednosti inslabosti teh programov.Med pisanjem sta se mi porodila tudi dva pomisleka. Prvi je problem razlikovanjadržavljanov iz članic in nečlanic Evropske unije. Razumem, da EU skuša za svojedržavljane omogočati svobodno gibanje, vendar dvomim pa, da tudi ti ne bipotrebovali pomoči pri integraciji. Večina evropskih načel in nacionalnih politiknamreč s svojimi strategijami cilja predvsem na državljane ''tretjih držav'', zanje solahko integracijski programi tudi obvezni. Pri pridobivanju dovoljenja za bivanje indelo zanje veljajo posebni postopki, medtem ko so državljani EU glede tega (skoraj)popolnoma svobodni (v določenih državah še vedno veljajo prehodne omejitvezaposlovanja državljanov novo pridruženih članic). Menim, da bi morali bitiintegracijski ukrepi zasnovani veliko širše – obvezni bi morali biti tako za državljanenečlanic, kot (vsaj določen čas) tudi za državljane članic. Hkrati pa bi bilo potrebnoveč osveščanja širše družbe.Drugi pomislek pa se mi je pojavil v povezavi z trenutno perečo problematikoekonomske krize. Ta utegne zelo vplivati tudi na področje zaposlovanja invključevanja tujcev. Slovenske in tuje tovarne so že začele odpuščati tujo delovnosilo. Države bodo najprej poskrbele za preživetje svojih državljanov, to pa lahkopomeni, da bo problematika integracije tujcev verjetno ponovno postavljena nastranski tir.121

Tematika integracije tujcev se je izkazala zelo obsežno ter hkrati za aktualen in šerazvijajoči se koncept. Menim, da gre za problematiko, s katero se bomo moraliveliko bolj aktivno soočiti. Nemiri v Franciji pred leti in težave s priseljenci, ki jih imaNemčija, kažejo, da smo še daleč od optimalnih rešitev in da bo očitno potrebnoponovno pregledati nekatere koncepte. Integracija še vedno prepogosto ostaja zgoljna papirju definiran proces, tujci pa vsiljivci v naši družbi. Vsekakor drži, da so pravtujci tisti, ki so moderni Evropi pomagali ustvariti njene meje – nacionalne države innacionalna zavest se najmočneje kažeta prav ob tem, ko v ''naš prostor'' stopi tujaoseba. Ksenofobija in rasizem pa družbe ne bosta pripeljala daleč. Tujci so postalidružbena realnosti in le, ko si bomo priznali to dejstvo, bo mogoča njihova integracijav družbo. Tudi v Slovenijo moramo uvažati tujo delovno silo, ker pri nas ni ljudi, ki biopravljali določena ''manjvredna dela'', pa tudi migranti imajo pravico da si poiščejoboljše življenje. Menim, da se premalo zavedamo pomena, ki ga lahko imajopriseljenci v družbi – poleg tega, da jih potrebujemo za delo, lahko njihova različnostdoprinese k manjši monotonosti in razvijanju pestrosti v družbi.122

12 LITERATURA IN VIRI• Adult migrants and language policies for integration. (2009). (http://www.coe.int/t/dg4/linguistic/Migrants1_EN.asp#TopOfPage, pridobljeno 10.02.2009).• Bešter, Romana (2003). Politike vključevanja priseljencev v večinsko družbo. V:Bešter, Romana in drugi. Migracije, globalizacija, Evropska unija. Ljubljana:Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, str. 83-123.• Bešter, Romana (2004). Ekonomska integracija priseljencev iz prostora nekdanjeJugoslavije in njihovih potomcev v Sloveniji. V: Komac, Miran in Medvešek, Mojca– urednika. Percepcije slovenske integracijske politike. Ljubljana: Inštitut zanarodnostna vprašanja, str. 557-588.• Bešter, Romana (2006). Integracijska politika – politika integracije imigrantov:teoretični model in študija primera Republike Slovenije: doktorska disertacija.Ljubljana: [Romana Bešter].• Bevc, Milena in drugi (2000). Migracije v Sloveniji v luči vključitve v EU. Ljubljana:Inštitut za eko nomska raziskovanja.• Caffarella, Rosemary Shelly (2002). Planning programs for adult learners: apractical guide for educators, trainers, and staff developers. 2. izdaja. SanFrancisco: Jossey-Bass.• Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. (2009). (http://www.centerslo.net/,pridobljeno 08.02.2009).• Das Integrationsportal. (2009). (http://www.integration-in-deutschland.de/,pridobljeno 16.02.2009).• Dobnik, Nadja (2000). Programiranje v jezikovnem izobraževanju za posebneciljne skupine odraslih: magistrsko delo. Ljubljana: [Nadja Dobnik].• Dolenc, Danilo (2004). Priseljevanje v Slovenijo iz območja nekdanje Jugoslavijepo II. svetovni vojni. V: Komac, Miran in Medvešek, Mojca – urednika. Percepcijeslovenske integracijske politike. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str.37-87.• European Commision (EC) – Area of freedom, security and justice. (2009). (http://ec.europa.eu/justice_home/index_en.htm, pridobljeno 12.02.2009).• European forum for migration studies (EFMS). (2009). ( http://www.efms.unibamberg.de/main_e.htm,pridobljeno 13.03.2009).123

• Eurybase – The Information Database on Education Systems in Europe: TheEducation System in SWEDEN 2007/08. (2008). (http://eacea.ec.europa.eu/ressources/eurydice/eurybase/pdf/0_integral/SE_EN.pdf, pridobljeno 05.12.2008).• Eurybase – The Information Database on Education Systems in Europe: TheEducation System in GERMANY 2006/07. (2008). (http://eacea.ec.europa.eu/ressources/eurydice/eurybase/pdf/0_integral/DE_EN.pdf, pridobljeno 05.12.2008).• Ferbežar, Ina in Pirih Svetina, Nataša (2002). Izobraževalni programi.Izobraževanje odraslih. Slovenščina za tujce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo,znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. (http://programoteka.acs.si/PDF/slo_za_tujce.pdf, pridobljeno 10.02.2009).• Focus Migration: France. (2009). (http://www.focus-migration.de/France.1231.0.html?&L=1, pridobljeno 16.02.2009).• Galbraith, Michael W. – urednik (1991). Adult learning methods: a guide foreffective instruction. Malabar: Krieger.• Govekar-Okoliš, Monika in Ličen, Nives (2008). Poglavja iz andragogike.Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za pedagogiko inandragogiko.• Gray, David Edward (2004). Doing research in the real world. London: Sage.• Help! They Don't Speak English Starter Kit for Teachers of Young Adults.Dopolnjena izdaja. (1993). New York: ESCORT. (http://www.eric.ed.gov/ERICDocs/data/ericdocs2sql/content_storage_01/0000019b/80/16/1b/19.pdf, pridobljeno13.03.2009).• International organization for migration (IOM). (2009). (www.iom.int, pridobljeno04.02.2009).• Isaacs, Ann Katherine – urednica (2007). Immigration and emigration in historicalperspective. Pisa: Edizioni Plus.• Jarvis, Peter (2006). Towards a comprehensive theory of human learning.London, New York: Routledge.• Jelenc, Sabina (1996). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški centerRepublike Slovenije.• Jelenc, Zoran – urednik (1991). Terminologija izobraževanja odraslih: z gesli inpojasnili v slovenščini ter z gesli v angleškem, francoskem, španskem, nemškemin italijanske m jeziku. Ljubljana: Pedagoški inštitut.124

• Jelenc, Zoran – urednik (2007). Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji.Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Javni zavod Pedagoški inštitut.(http://www.pedagogika-andragogika.com/splet/ASD/strategija07.pdf, pridobljeno26.01.2009).• Jereb, Janez (1998). Teoretične osnove izobraževanja: skripta. Kranj: Modernaorganizacija.• Josipovič, Damir (2006). Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi svetovni vojni.Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.• Jug-Kranjec, Hermina (1999). Slovenščina za tujce: [učbenik za začetne in prvenadaljevalne tečaje slovenskega jezika]. 10. natis. Ljubljana: Seminarslovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike inknjiževnosti Filozofske fakultete.• Klinar, Peter (1976). Mednarodne migracije: sociološki vidiki mednarodnihmigracij v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi.Maribor: Obzorja.• Klinar, Peter (1983). Vpliv migracij na družbeni razvoj. Mednarodne migracije vsodobnih kriznih razmerah. Ljubljana: RSS.• Knowles, Malcolm Shepherd in drugi (2005). The adult learner: the definitiveclassic in adult education and human resource development. 6. izdaja.Amsterdam, Boston: Elsevier.• Kodelja, Zdenko (2005). Vseživljenjsko učenje – od svobode k nujnosti. Sodobnapedagogika, letn. 56, št. 2, str. 10-21.• Kovač, Bogomir (2003). Globalizacija, migracijski tokovi in ekonomski razvoj naobrobju slovenskih migracijskih dilem. V: Bešter, Romana in drugi. Migracije,globalizacija, Evropska unija. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobnedružbene in politične študije, str. 43-81.• Krajnc, Ana (1979a). Izobraževanje ob delu: obča andragogika. Ljubljana:Dopisna delavska univerza.• Krajnc, Ana (1979b). Metode izobraževanja odraslih: andragoška didaktika.Ljubljana: Delavska enotnost.• Ličen, Nives (2006). Uvod v izobraževanje odraslih: izobraževanje odraslih medmoderno in postmoderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogikoin andragogiko.125

• Lukšič-Hacin, Marina (1995). Ko tujina postane dom: resocializacija in narodnaidentiteta pri slovenski h izse ljencih. Ljubljana: Znanstveno in publicističnosredišče.• Lukšič-Hacin, Marina (2005a): Izobraževanje v kontekstu švedskegamultikulturalizma. Dve domovini, št. 21, str. 61-89.• Lukšič-Hacin, Marina (2005b). Migracijska situacija v Evropi po drugi svetovnivojni in postopna (politična) usklajevanja med članicami EGS (EU). Dve domovini,št. 22, str. 129-148.• Malačič, Janez (2003). Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. 5. izdaja.Ljubljana: Ekonomska fakulteta.• Medvešek, Mojca (2004). Interakcijska dimenzija integracije: Znotraj skupinski inmedskupinski stiki/odnosi. V: Komac, Miran in Medvešek, Mojca – urednika.Percepcije slovenske integracijske politike. Ljubljana: Inštitut za narodnostnavprašanja, str. 589-638.• Merriam, Sharan B. (2002). Qualitative research in practice: examples fordiscussion and analysis. San Francisco : Jossey-Bass.• Mesec, Blaž (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:Visoka šola za socialno delo.• Miglič, Gozdana (1999). Priporočila za pripravo pisnih učnih gradiv: osnovni cilj,namen ter struktura seminarskih gradiv. Andragoška spoznanja, letn. 5, št. 1(1999), str. 78-87.• Ministrstvo za kulturo (MK). (2009). (http://www.mk.gov.si/, pridobljeno10.02.2009).• Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). (2009). (http://www.mnz.gov.si/,pridobljeno 10.02.2009).• Ministrstvo za šolstvo in šport (MSS). (2009). (http://www.mss.gov.si/, pridobljeno10.02.2009).• Mohorčič Špolar, Vida A. – prevajalka (1998). Izobraževanje odraslih (Hamburškadeklaracija in Akcijski načrt za prihodnost). Ljubljana: Andragoški centerSlovenije.• Niessen, Jan in Schibel, Yongmi (2006a). Priročnik o integraciji za oblikovalcepolitik in strokovne delavce. 1. izdaja. Luxembourg: Urad za uradne publikacijeEvropskih skupnosti. (http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/immigration/integration/doc/handbook_1sted_sl.pdf, pridobljeno 14.02.2009).126

• Niessen, Jan in Schibel, Yongmi (2006b). Priročnik o integraciji za oblikovalcepolitik in strokovne delavce. 2. izdaja. Luxembourg: Urad za uradne publikacijeEvropskih skupnosti. (http://ec.europa.eu/justice_home/doc_centre/immigration/integration/doc/2007/handbook_2007_sl.pdf, pridobljeno 08.02.2009).• Oberstar, Jože (2001). Približevanje Evropski uniji na področju migracij in azila:težavna (skupna) pot državne politike in civilne družbe. Pravna praksa, letn. 20,št. 37 (06.12.2001), str. I-XII.• Policies for the integration of immigrants in Council of Europe member states.(2009). (http://assembly.coe.int/Documents/WorkingDocs/doc03/EDOC9888.htm,pridobljeno 06.02.2009).• Predlog: Uredba o integraciji tujcev. (2009). (http://www.skupnostobci n.si/Datoteke/Uredba%20o%20integraciji%20tujcev%2031%203%202008%20(medresorsko%20uskl%20).doc, pridobljeno 13.02.2009).• Predlog: Pravilnik o programih integracije tujcev. (2009). (http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/pdf/Srednje/Pravilnik_integracija_tujcev_14_1_09.pdf, pridobljeno 14.01.2009).• Pregled izobraževanja in učenja odraslih v Sloveniji. (2009). (http://pregled.acs.si,pridobljeno 07.02.2009).• Press release of the 2618th Council Meeting – Justice and Home Affairs.Brussels: Council of the European Union, 19.11.2004. (2009).(http://ue.eu.int/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/jha/82745.pdf, pridobljeno04.02.2009).• Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ResIPRS). Uradni listRepublike Slovenije, leto IX, št. 40 (28.05.1999), str. 4791-4796. (http://www.uradni-list.si/1/content?id=19938, pridobljeno 05.02.2009).• Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (ReMPRS). Uradni listRepublike Slovenije, leto XII, št. 106 (06.12.2002), str. 12381-12386. (http://www.uradni-list.si/_pdf/2002/Ur/u2002106.pdf, pridobljeno 04.02.2009).• Rogers, Jenny (1992). Adults learning. 3. izdaja. Milton Keynes: Open UniversityPress.• Roter, Petra (2004). Integracija. V: Komac, Miran in Medvešek, Mojca – urednika.Percepcije slovenske integracijske politike. Ljubljana: Inštitut za narodnostnavprašanja, str. 199-204.127

• Sagadin, Janez (1991a). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana:Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.• Sagadin, Janez (1991b). Študija primera. Sodobna pedagogika, letn. 42, št. 9/10,str. 465-472.• Sagadin, Janez (1993). Kvantitativna analiza podatkov pri študiji primera.Sodobna pedagogika, letn. 44, št. 3/4, str. 115-123.• Sagadin, Janez (1995). Nestandardizirani intervju. Sodobna pedagogika, letn. 46,št. 7/8, str. 311-322.• Sagadin, Janez (2004). Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju.Sodobna pedagogika, letn. 55, št. 4, str. 88-100.• Sklad za vključe vanje državljanov tretjih držav – večletni program 2007-2013.(2009). (http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/UFZJN-MS/VRS_potrditev_programov/05_Sklad_za_vkljucevanje_-Vecletni_program.pdf,pridobljeno 13.02.2009).• Skupni program za vključevanje Okvir za vključevanje državljanov tretjih držav vEvropsko unijo. Bruselj: Komisija Evropskih skupnosti. (2006). (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2005:0389:FIN:SL:HTML,pridobljeno 02.02.2009).• Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). (2002). Ljubljana: DZS.• Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 182. seji, 9. oktobra2008. (2009). (http://193.2.236.95/dato3.nsf/OC/0810091615326/$file/sevl182.doc, pridobljeno 10.02.2009).• Statistiches Bundesamt Deutschland (SBD). (2009). (http://www.destatis.de/,pridobljeno 16.02.2009).• Statistics Sweden (Statistiska centralbyrån - SCB). (2009). (http://www.scb.se/,pridobljeno 16.02.2009).• Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2009). (http://www.stat.si/,pridobljeno 12.02.2009).• Stupica, Žiga (1998). Kako naj razvijam izobraževalni program?! Organizacija,letn. 31, št. 7 (september 1998), str. 408-412.• Uredba o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2009, s katero se omejuještevilo tujcev na trgu dela. Uradni list Republike Slovenije, leto XIX, št. 85(30.01.2009), str. 593. (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20098&stevilka=206, pridobljeno 05.02.2009).128

• Uredba o integraciji tujcev. Uradni list Republike Slovenije, leto XVIII, št. 65(30.06.2008), str. 8696-8704. (http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008065.pdf, pridobljeno 04.02.2009).• Velikonja, Marija (2007). Kako pripravljamo učno gradivo za odrasle. Ljubljana:Andragoški center Slovenije.• Verlič Christensen, Barbara (2002). Evropa v precepu med svobodo in omejitvamimigracij. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.• Vlada Republike Slovenije. (2009). (http://www.vlada.si/, pridobljeno: 13.02.2009).• Vogrinc, Janez (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju.Ljubljana: Pedagoška fakulteta.• Vrečer, Natalija (2004). Vloga kulture pri procesih integracije (prisilnih)priseljencev. V: Komac, Miran in Medvešek, Mojca – urednika. Percepcijeslovenske integracijske politike. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, str.671-684.• Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO) – uradno prečiščeno besedilo. Uradni listRepublike Slovenije, leto XVI, št. 110 (26.10.2006), str. 11430-11436. (http://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006110.pdf, pridobljeno 26.01.2009).• Zakon o tujcih (ZTuj) – uradno prečiščeno besedilo. Uradni list RepublikeSlovenije, leto XVIII, št. 71 (14.07.2008), str. 9786-9811. (http://www.uradnilist.si/_pdf/2008/Ur/u2008071.pdf;pridobljeno 04.02.2009).• Zavratnik Zimic, Simona (2003). Trdnjava Evropa ali odprta Evropa? Izzivi zadržave "schengenske periferije". V: Bešter, Romana in drugi. Migracije,globalizacija, Evropska unija. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobnedružbene in politične študije, str. 15-41.• Yin, Robert K. (2003). Case study research: design and methods. 3. izdaja.Thousand Oaks (CA), London, New Delhi: Sage Publications.129

130

13 PRILOGEPRILOGA A: OSNUTEK INT ERVJ UJA ............................................................................................................................- 1 -PRILOGA B: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA Z DIREKTORICO INSTITUCIJE .................................................- 2 -PRILOGA C: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA Z ORGANIZATORKO IZOBRAŽEVANJA ..............................- 5 -PRILOGA D: TRA NSKRIPCIJA INT ERVJ UJA Z MEDKULTURNO POSREDNICO ...........................................- 9 -PRILOGA E: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA S SVETOVALKO .......................................................................... - 11 -PRILOGA F: OBŠIRNEJŠA PREDSTAVITEV PROJEKTA ......................................................................................- 12 -PRILOGA G: ODPRTO KODIRANJE PRIDOBLJENIH PODATKOV .................................................................... - 15 -131

Priloga A: OSNUTEK INTERVJUJAIntervjuvanec:OPOMNIKI PRED INTERVJUJEM:OPOMBE IN OPAŽANJA MED INTERVJUJEM:VPRAŠANJA:• Ali ste sodelovali v procesu ugotavljanja potreb?12345ugotavljanjepotrebnačrtovanjeizobraževanjaplaniranjevsebinorganizacijaizobraževanjaizpeljavaizobraževanja• Kako ste ugotavljali potrebe, ki so nato spodbudile pripravo programa?• So potrebe prišle iz okolja ali od udeleženk?• Ali ste izvedli posebne razgovore z udeleženkami?• Ali ste že v tej fazi definirali cilje programa?• Ali ste sodelovali pri načr tovanju izobraževanja in kako?• Ste izobraževalni program prilagodili obstoječemu ali ga na novo ustvarili?• Kdo je financiral progra m?• Kako ste določili nosilce in izvajalce, rok izvedbe, obseg izobraževanja, število udeleženk?• Ali ste sodelovali pri planiranju vsebin?• Na kakšen način ste planirali vsebine?• So bile vsebine bolj prilagojene potrebam udeleženk oz. potrebam okolja?• Ste morda že tukaj predvideli kakšne oblike evalvacije?• Kako ste sodelovali pri organizaciji izobraževanja?• Kako ste pridobili udeleženke?• Kako ste organizirali različne udeleženke v enotno skupino?• Kako ste izbrali in usposobili učiteljico in kulturne mediatorke?• Do katere mere so bile učne teme in učne metode določene in pri čem je imela nato učiteljicapri izvedbi proste roke?• Kako ste pripravili učno gradivo?• Kako ste določili prostor in čas izvedbe?• V če m se je organizacija razlikovala od skupin s katerimi običajno delate?• Kako je potekala izpeljava izobraževanja?• Je prišlo do kakšnih zapletov?• Ste morda tudi opazovali sam potek kakšne učne ure?• Kako je potekala interakcija udeleženke – mediatorka – učiteljica?• Katere oblike, metode in sredstva so bile uporabljane?• Ali in kako ste sodelovali pri evalvaciji po zaključku programa?6 evalvacija• Kakšna evalvacija je bila izvedena po zaključku programa?• Kdo vse je sodeloval pri evalvaciji?• Ali ste analizirali, če ste zadovoljili potrebe?- 1 -

Priloga B: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA Z DIREKTORICO INSTITUCIJEVse skupaj se je začelo tako, da me sta me kontaktirali direktorica Zavoda za zaposlovanje in Centra za socialno delo, daimajo skupen problem: na Obalno področje se je v zadnjem času priselilo veliko število kosovskih Albancev, katerim so se vzadnjem letu ali dveh pridružile tudi številne žene z otroci (verjetno zaradi strahu ped nemiri oz. vojno ob osamosvajanjuKosova). Problem so zaznale že šole, ker imajo vedno več učencev iz tega področja, ki seveda potrebujejo dodatno pomoč,Zavod in CSD pa sta imela predvsem težave z ženami. Velika večina jih namreč ne zna popolnoma nič slovensko in so zatopopolnoma nezaposljive. Hkrati pa ne pridejo niti na CSD, da bi zaprosile za socialno pomoč. Glede na to, da smo tudi mizaznali ta problem, in da imamo tudi kar nekaj izkušenj s podobnimi izobraževanji ciljnih skupin, smo skupaj začeli iskatirazlične možnosti, kako bi lahko oblikovali program zanje. Zavod nam je povedal, da imajo kot iskalke zaposlitve prijavljenitudi dve izobraženi gospe, Albanki s slovenskim državljanstvom, ki znata dobro slovensko in bi lahko pomagali pri izvedbiprograma. Ena od njiju (mediatorka A) se je Zavodu tudi že ponudila, da bi bila pripravljena pomagati razviti program, kertudi iz lastne izkušnje ve, s kakšnimi problemi se soočajo priseljenke. Ti dve ženski (poimenovali smo ju kulturni mediatorki)sta se seveda takoj strinjali in Zavod nam je nato tudi priskrbel finančna sredstva, da smo jih mi zaposlili v okviru projektaUsposabljanje na delovnem mestu. Iz istega vira je bilo plačano tudi mentorstvo organizatorke izobraževanja, svetovanje vRegionalnem svetovalnem središču ISIO in učenje v središču za samostojno učenje je pa plačano iz drugih virov in je bilopotemtakem brezplačno. Smo si pa že takrat zadali, da bo program za udeleženke popolnoma brezplačen. Preostale stroškesmo torej pokrili sami.Pomembno je poudariti, da ima naša ustanova na področju izobraževanja tujcev že kar nekaj izkušenj. Že leta 1992 smo obpomoči italijanske humanitarne organizacije Nuova frontiera organizirali tečaj slovenščine (in usposabljanje za šivilje, kuharje…) za približno 350 bosanskih Slovencev oz. Bosancev slovenskih korenin, ki so bili evakuirani iz Sarajeva in nastanjeni vFiesi ( torej na področju, ki ga pokriva naša Ljudska univerza). Poleg tega smo pooblaščeni center Filozofske fakultete zaizpite iz slovenščine – že vse od leta 1992 imamo drugo največje število opravljanj teh izpitov v Sloveniji in res smo imeliogromno ljudi na tečajih in izpitih slovenščine. Prav zaradi tega smo tudi stalno sodelovali v delovnih skupinah za pripravoteh izobraževalnih programov in lahko rečem, da smo kar eksper ti za te zadeve (tudi naši učitelji slovenščine se vsako letoobvezno izobražujejo na Centru za slovenščino na Filozofski fakulteti). Poleg tega imamo veliko stika s temi specifičnimiskupinami tudi preko svetovalnega središča. Naša regija je stisnjena med dve tuji državi in so prehajanje ter delovnemigracije zelo močne. Poleg tega regija spada v dvojezično področje. Na svojih obiskih v Nemčiji, na Danskem, Švedskem inv Italiji sem se tudi praktično seznanila z delom z migranti in begunci. Oni so se s tem problemom srečali še dolgo nazaj inimajo to področje zelo razvito in dodelano. Tam sem se tudi srečala s pojmom kulturnega mediatorja. Te izkušnje so bile zelopomembne.Kulturna mediatorka A je torej že pripravila okvirni program, ki smo ga nato skupaj revidirali. Skušali smo identificirati nekeključne situacije v katerih se ti ljudje znajdejo v življenju. Že takrat smo si del teh vsebin zamislili kot praktične obiske – npr.na upravni enoti, zavodu za zaposlovanje, centru za socialno delo. Na začetku smo program zasnovali brez poznavanjaznačilnosti naših udeleženk, izhajali smo predvsem iz programa, kot ga je zasnovala mediatorka A, ki je tudi sama šla skozito problematiko vključevanja v novo okolje in je iz prve roke najbolje vedela, kaj bi morali tej skupini ponuditi. Pa tudi mi smoiz naših dotedanjih izkušenj vedeli, kaj lahko pričakujemo. Prvi razgovor z udeleženkami je nato pokazal, da gre za zelospecifično skupino, kateri je skupna precej nizka izobrazba – posledično sicer niso imele posebnih želja ali pa pričakovanjglede samih vsebin, smo pa morali precej modificirati in znižati naše ambiciozne cilje glede učenja slovenščine.Posebne prilagoditve glede časa in prostora izvedbe niso bile potrebne. Ker se tudi drugače ukvarjamo z izobraževanjemodraslih imamo temu primerno tudi opremljene prostore. Glede časa smo sicer bili prisiljeni vse skupaj stisniti na čas dvehmesecev, saj je to določal projekt usposabljanja na delovnem mestu iz katerega smo financirali kulturni mediatorki. Vendarse vsakodnevni pouk ni izkazal za problem, ko so se začele šolske počitnice smo pač poskrbeli za varstvo dveh otrok (kartudi drugače, preko Centra vseživljenjskega učenja, brezplačno nudimo v popoldanske času udeležencem naših tečajev).Kako smo se lotili iskanja udeleženk? Nekaj imen nam je posredoval Zavod, nekaj udeleženk sta pridobili kulturni mediatorkiin nekaj tudi same udeleženke, ki so se med sabo obvestile o tečaju. Za prvi stik (klic) sta torej poskrbeli kulturni mediator ki,saj se na naše pismo v slovenščini verjetno ne bi odzvala nobena. Odziv nas je v vsakem primeru presenetil, saj je na prvi- 2 -

azgovor prišlo kar 12 žensk. Na tem razgovoru (vodili sta ga kulturni mediatorki) smo jim predstavili našo idejo, jihpovprašali kako pogosto bi bile pripravljene obiskovati program in po morebitnih željah in pomislekih. Kot rečeno niso imeleposebnih pričakovanj, le ena se je določila, da je program ne zanima. Skupina se je sicer izkazala za precej heterogeno –predvsem glede izobraženosti in funkcionalne pismenosti nasploh, vse udeleženke so bile relativno mlade (čeprav smo imelimed njimi tudi gospo in njeno taščo), večina jih je imela otroke, imeli smo pa tudi tri nosečnice. Ta heterogenost nam nipredstavljala posebne ovire, bolj smo se bali, da bo zanje ovira predviden časovni razpored. Pouk je namreč potekal skorajdva meseca vsak delovni dan po približno 6 šolskih ur, zato nas je toliko bolj presenetila njihova redna udeležba (odsotnostipraktično nismo zabeležili).Po tem uvodnem srečanju so udeleženke opravile tudi razgovor s svetovalko v svetovalnem središču ( seveda ob stalniprisotnosti ene izmed kulturnih mediatork, ki sta vse prevajali iz slovenščine v albanščino in obratno), ki je z vsako izdelalaosebni izobraževalni načr t v katerem so si postavile cilje, ki bi jih rade dosegle v tem programu in tudi sicer. Čeprav jezačetna ideja bila, da bi v tem načr tu predvideli tudi njihovo najdalje izobraževanje in usposabljanje, se je kasneje izkazalo,da gre za zelo specifično skupino (z zelo nizkim nivojem izobrazbe in precej izolirano) od katere bi bilo kaj takega skorajnemogoče pričakovati.Pri samem snovanju časovnega poteka programa smo bili prisiljeni izhajali iz finančnih postavk. Glede na pridobljenasredstva smo izračunali, koliko ur učitelja slovenščine in učitelja računalništva si lahko privoščimo, koliko časa sta lahkomediatorki na praktičnem usposabljanju. Na osnovi tega smo potem skušali nekako optimalno načr tovati tudi časovni potek.Program je bil tako sestavljen iz treh delov: pouka slovenščine, praktičnega (državljanskega) pouka in pouka osnovračunalništva (kako vžgati računalnik, preprosto oblikovati besedila in malo brskati po spletnih straneh). Pouk slovenščine inračunalništva je potekal tako, da je učiteljica slovenščine oz. učitelj računalništva predaval, mediatorki pa sta po potrebiprevajali v albanščino. Večji del programa so predstavljali obiski in pouk z mediatorkama, ki je bil namenjen urjenjunaučenega pr i slovenščini/računalništvu ter predavanjem o izbranih tematikah. Udeleženkam je bilo stalno na voljo tudisredišče za samostojno učenje in pomoč tamkajšnjih mentorjev. Program je bil za nas zelo zahteven – tako iz finančnegastališča, ker smo morali veliko sami sponzorirati, kot tudi iz organizacijskega vidika. Morali smo biti izjemno odprti, da smosploh lahko skoordinirali vse različne programe in podporne dejavnosti ( svetovanje, mediator ke, učitelje, samostojno učenje);za 11 udeleženk smo imeli 2 mediatorki in praktično nobenega gradiva. Vsekakor veliko dela – mi smo dovolj izkušeni injavno naravnani, da smo se s tem spoprijeli, tudi če nismo od tega imeli dobička – mislim pa, da se ena privatna ustanovačesar takega ne bi nikoli lotila.Večjih težav nismo imeli, mi smo zelo bili zadovoljni, vsekakor je to za nas bila zelo dobra izkušnja, pa tudi udeleženke sobile zelo zadovoljne – še posebno nad obiski ustanov. Vsem ustanovam, ki smo jih želeli obiskati smo predstavili program inskupino s katero delamo in vsi so nas rade volje sprejeli, pripravile so nam najpomembnejše obrazce s katerimi se ponavadisrečuje ta skupina, ki jih je nato kulturna mediatorka prevedla. Tudi te ustanove so bile zelo zadovoljne (upravna enota jecelo na spletni strani objavila novičko o našem obisku), saj je v njihovem interesu se prikazati kot uporabnikom prijazne in toje vsekakor bila ene vrste njihova usluga. Je pa tudi bil pravi trenutek za kaj takega – če bi to delali 10 let nazaj ne bi bili takosprejeti – in verjetno bi, če bi se bolj poglobili in predvsem če bi imeli za to več časa, določene finančne prispevke lahkopridobili še iz kakšnega vira več. No, tudi kulturni mediatorki sta pridobili izjemno izkušnjo in zelo dobre reference – ena odnjiju se je zaposlila v šolstvu, druga pa še naprej razvija ta program oz. učbenik za tečaj.Po vseh teh uvodnih koordiniranjih, v katerih smo se tudi točno dogovorili, kdo bo za kaj zadolžen, je bila moja vloga bolj kotne koordinacijska in svetovalna. Sledila sem dogajanju in pomagala reševati morebitne težave, se z ustanovami dogovarjalaza obiske ter se jim po tem tudi zahvalila ter skrbela za promocijo v medijih (objava v časopisu, intervju na Radiu Koper,prispevek na konferenci ZLUS). Ker sem tudi pedagoški vodja ustanove, sem med programom hospitirala pri nekaj urahkulturnih mediatork (učiteljico slovenščine že poznam iz drugih podobnih programov). Preverila sem njune priprave na uro inučna gradiva, z didaktičnega vidika ocenila njun nastop, jima svetovala kako izboljšati določne stvari ipd.. Mediatorki namrečna tem področju nista bili posebej usposobljeni, zato sem jima veliko pomagala pri načr tovanju pouka in pisanju učnihpriprav. Pri učiteljici slovenščine to seveda ni bilo potrebno, ker ima veliko prakse na tem področju in vem tudi, da se vsakoleto udeležuje posebnih izpopolnjevanj organiziranih s strani Centra za slovenščino Filozofske fakultete v Ljubljani. Bila jetudi relativno avtonomna pr i pripravi programa učenja slovenščine – na osnovi značilnosti ciljne skupine in naših ciljev gledeprograma, je nato pripravila nekakšen nabor najpomembnejših besed in situacij.- 3 -

Ob moji prvi hospitaciji pri pouku kulturnih mediatork, je bilo vse skupaj precej ''kaotično''– mediatorki sta bili brez izkušenj innista se še dobro poznali, udeleženke so bile prvič po dolgem času nazaj v šolskih klopeh in zato seveda vse prestrašene …Ampak počasi so se in ene in druge navadile – udeleženke so se počasi sprostile, mediator ki sta se ujeli med seboj in zudeleženkami. Mislim, da sta se zelo dobro odrezali, saj je bilo njuno delo izjemno težko – skupina je bila tudi dokajheterogena in tudi če so si delo nekako razdelile, so bile razlike med njimi še vedno precejšnje. Pouk je potekal večinomafrontalno in potem tudi individualno – mediatorki sta na primer najprej predstavili slovenski šolski sistem, nato pokazali, kakoizgleda opravičilo in potem so se ga skupaj učile napisati, mediatorki sta pri tem hodili med udeleženkami in jim pomagali.Pomanjkljivost tega programa je vsekakor pomanjkanje časa, za to skupino bi ga bilo potrebnega veliko več. Problem sonamreč velike razlike med udeleženkami – nekatere so bile skoraj nepismene, druge pa bolj izobražene. Seveda so se vsenaučile predstaviti in spoznale neke osnovne postopke, česa bistveno več pa nekatere v tako kratkem času enostavno nisobile sposobne. Ampak tega ne štejemo za negativno, saj so vseeno prišle v nek stik z našo kulturo, se spoznale z ostalimiudeleženkami – mislim, da je velik korak že ta, da so razširile svoj krog ljudi, si dvignile motivacijo s tem, ko so videle kolikoznajo drugi in česa so same sposobne. Če bi hoteli doseči naše prve ambiciozne cilje, bi se udeleženke morale (tudi gledena izobrazbo, ki jo imajo) učiti slovenščino celo leto, da bi se lepo počasi in postopoma delalo z njimi. Vsekakor je zelopozitivno, da se z njimi dela tudi te praktične vsebine (obrazce ipd.), ampak zanje ni dovolj le ena sama ponovitev – imelismo premalo časa za ponavljanje, utrjevanje ipd. Ampak vendarle – vedo kje je upravna enota, Center za socialno delo,imajo stik z mediatorkama, ki jih vedno lahko pokličejo in prosijo za pomoč. Mi smo si res želeli, da bi jim s tem vsaj malopomagali se rešiti odvisnosti od njihovih mož, da lahko kaj same naredijo in so sposobne kam iti same. Njihova izoliranost senam zdi velik problem – govorijo praktično le med sabo, s Slovenci se ne družijo. Tako da mislim, da je kljub temu, da so bileone in tudi mi zelo zadovoljni, vse skupaj bolj kaplja v morje, saj bi se moralo k tej problematiki veliko bolj sistematičnopristopiti.- 4 -

Priloga C: TRA NSKRIPCIJA INTERVJUJA Z ORGANIZATORKO IZOBRAŽEVANJAProgram smo pripravili v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje (ZRSZ) – Območna enota Koper in Centrom za socialnodelo (CSD) Koper, kot partner je sodelovala še Upravna enota (UE) Koper. Problem, ki je spodbudil razvoj projekta Ko tujinapostane dom, je bil skupen vsem sodelujočim institucijam: kosovske Albanke. Te so se zadnjem času pridružile svojimmožem, ki že dalj časa delajo v Sloveniji (sklepam, da zaradi strahu pred vojno), so relativno neizobražene in pogostonekvalificirane, ne znajo Slovensko in zadržujejo se doma ter tako praktično nimajo stikov z našo kulturo oz. jih po opravkihspremljajo možje (ki so se v teh letih naučili vsaj nekaj slovenščine, ker imajo tudi veliko več stikov s kulturo).CSD ima po mojem mnenju ogromno stikov s to populacijo – zavedati se moramo, da gre večinoma za finančno šibkejšeljudi, ki so k nam prišli zaradi iskanja dela, boljših življenjskih razmer … Torej je CSD pogosto prva institucija s katero imatujec sploh stik pri nas. ZRSZ ima po moje manj stikov s temi ljudmi kot CSD, ker ženske večinoma niti ne iščejo službe,možem pa vse papirje ureja delodajalec oz. so nekateri zaposleni na črno ipd.. No, da bi dobile denarno nadomestilo naCSD, so se morale te ženske prijaviti kot iskalke zaposlitve na ZRSZ, čeprav se je že vnaprej vedelo, da so popolnomanezaposljive (brez znanja jezika, brez kvalifikacij, brez izpita za avto …). Hkrati pa smo tudi mi na Ljudski univerzi Koper(LUKP) zaznali porast udeležencev s Kosova v naših tečajih slovenščine za tujce (nekatere je k nam napotil ZRSZ, drugi paso si lahko sami privoščili tečaj), med temi je bilo zelo malo žensk.Izziv je torej bil skupen večim institucijam in enkrat marca 2008 so nas poklicali iz ZRSZ in CSD in takrat smo se odločili, daskupaj poiščemo neko rešitev. Na prvem skupnem sestanku nismo še sploh vedeli, česa in kako se bomo lotili – to smopotem sproti razvili. No, na ZRSZ so nam pokazali pismo ene izmed njihovih iskalk zaposlitve – gospe, ki se je kasnejevključila v program kot kulturna mediatorka. Ta se jim je ponudila, da bi jim pomagala pri vključevanju albansko govorečihljudi v slovensko družbo ter tudi pripravila okvirne ideje za tovrsten program. Tudi sama je namreč bila priseljenka iz Albanijein je kot taka najbolje vedela, kako se oseba počuti v novem okolju in s kakšnimi težavami se spopada. Gre pa zaizobraženo žensko ( čeprav ji v Sloveniji niso priznali diplome iz Albanije), ki je tu že dalj časa in je tudi že pridobila slovenskodržavljanstvo ter zna zelo dobro slovensko. Odločili smo se, da njo in še eno drugo priseljeno iz Albanije, ki je tudi prijavljenana ZRSZ, povabimo k sodelovanju. Na sestanku smo si ustanove med sabo še razdelile ostale naloge, se pogovorili ofinančnih prispevkih ipd.Ker je bil kmalu takrat objavljen razpis za projekt Usposabljanje na delovnem mestu, preko katerega bi lahko zaposliti obekulturni mediatorki, smo morali kar malo pohiteti. Obe mediatorki sta torej bili pri nas na nekakšnem pripravništvu, ki je biloplačano s strani ZRSZ in od kjer so se tudi krili stroški za njuno mentorstvo ter materialne stroške programa. Mi smo takratsprejeli, da bomo sami pokrili stroške slovenistke; svetovalno središče in središče za samostojno učenje (SSU) se krijeta izdrugih virov, drugih stroškov pa praktično ni bilo.Jaz sem imela precej različnih vlog v tem projektu. Bila sem zadolžena za samo organizacijo – urnik, koordinacijo mediatorkin učiteljice slovenščine ter učitelja računalništva, se dogovorila z ustanovami za obiske … Bila sem mentorica kulturnimamediatorkama, zato sem jima morala na začetku razdeliti naloge, nato redno slediti njunemu delu in o tem pisati poročila.Seveda sem stalno spremljala dogajanje, izvedbo programa in vzdušje, hodila z njimi na obiske ustanov itd.Najprej smo seveda morali usposobiti kulturni mediatorki. Ena izmed njiju je sicer bila iz pedagoške stroke, druga ima drugekvalifikacije, obema pa je bilo takšno poučevanje novo. Nismo organizirali nič posebnega, direktorica in svetovalka sta jimapreko razgovorov razložili kaj sploh je izobraževanje odraslih, kako zgleda naše delo, kakšne obrazce uporabljamo, kajbomo v projektu delali, kako se pripravljati na učno uro, kako voditi pouk in kako delati z udeleženkami, kako in zakaj se jihbo vabilo na prve in svetovalne razgovore … Ko smo s programom začeli, sta mi nato sproti oddajali priprave na pouk(mesečne, tedenske, dnevne) in dnevnike o delu. Poleg tega, da sem jima kot pripravnicama morala slediti, smo se za toodločili tudi zato, ker sta bili na tem področju relativno neizkušeni – tako sta se nekako naučili predvidevat določeneaktivnosti, si razjasniti bistvo, evalvirati potek ipd. Ena med njima je bila jezikovno nekoliko bolj šibka in smo jo tako nekakospodbudili, da je bolj premišljeno načrtovala vsebine in stvari, ki jih bo povedala.Program je nastal na novo, ideje smo črpali iz številnih virov – programa Usposabljanja za življenjsko uspešnost, modulaMost do izobrazbe (UŽU-MI), ki smo ga morali precej modificirati, ker ni sploh predviden za tujce in osebe z nižjo izobrazbo(namenjen je osebam s končano OŠ); programa slovenščine za tujce, s katerim imamo tudi številne izkušnje; okvirnega- 5 -

idejnega programa kulturne mediatorke ter seveda poglobljenega premisleka o vsebinah, ki bi bile za to populacijo najboljpraktično uporabne. V skladu s slednjim smo si del vsebin zamislili tudi v obliki predstavitev in tudi obiskov ustanov, skaterimi se ta populacija najpogosteje srečuje. Tako smo odšli tudi na 3 obiske na CSD, ZRSZ, UE – povsod so nas zelolepo sprejeli, predstavitev prilagodili temam, s katero se ta ciljna skupina najpogosteje srečuje (uveljavljanje pravic dodružinskih prejemkov, prijava prebivališča, iskanje zaposlitve …).Program in gradiva je nato večinoma pripravila ena mediator ka – planirala je vsebine, se srečala z učiteljico slovenščine,prevajala izbrana poglavja oz. enote iz učbenika ''A, B, C … 1, 2, 3, Gremo'' v albanščino, zbrala in prevedla ustrezne uradneobrazce ustanov, ki smo jih med projektom obiskali …Kljub temu, da je prišla pobuda za program iz javnih institucij, pa smo nato samo eno udeleženko pridobili po uradni poti.Največji krivec za to je bilo pomanjkanje časa in predvsem varstvo osebnih podatkov – ZRSZ namreč ne sme posredovatipodatkov o iskalkah zaposlitve, CSD pa ne o prejemnikih socialne pomoči. Splet še drugih okoliščin je tako nanesel, da so izZRSZ pozvali le eno primerno kandidatko, da nas kontaktira; CSD pa nam žal ni uspel dosti pomagati (tudi v finančnemsmislu ne; nudili so nam polno moralno podporo). Nekaj udeleženk smo poiskali med našimi bivšimi tečajnicami, ki nisouspele narediti izpita iz slovenščine na prvi stopnji. Veliko večino pa sta jih privabili kulturni mediatorki preko svojihpoznanstev oz. so tudi te kandidatke vest razširile med svojimi znankami.Na koncu smo izdelali seznam 12 potencialnih udeleženk (več si jih nismo upali vključiti) in druga mediator ka jih je poklicalain povabila na uvodne sestanke (bili smo tudi pripravljeni priti na dom in jim predstaviti program, vendar so vse prišle naLUKP – večinoma v spremstvu svojih mož). Cilj tega uvodnega razgovora je bil, da se jim predstavi program, ugotovi ali sose pripravljene vključiti in pod kakšnimi pogoji, kaj znajo in česa bi se rade naučile ipd. Zelo smo se bali, kako bodo sprejelepredviden časovni razpored – če smo želeli projekt zaključiti še v času trajanja financiranja usposabljanja na delovnemmestu ter ne ravno sredi poletja, bi moral pouk potekati vsak delovni dan. Le ena ni bila zainteresirana, ostale so sepresenetljivo vse strinjale – večinoma niso niti imele posebnih želja glede ter mina pouka, bile so pripravljene hoditi kadarkoli.Na koncu smo torej imeli pouk vsak dan, od konca maja do prvega tedna v juliju, po 5 šolski ur. Dopoldanski čas se jevsekakor izkazal za zelo primernega, saj so bili takrat možje v službah, otroci pa v vrtcih in šolah. No, ko se je zaključilo všolsko leto, sta z eno mamico prihajala tudi otroka, vendar to ni bil večji problem – večino časa sta preživela v SSU in igralnisobi (po potrebi imamo namreč za naše udeležence organizirano tudi brezplačno varstvo). Udeležba nas je definitivnopresenetila, razen ene izmed njih, ki je pred zaključkom programa rodila, so vse brez odsotnosti obiskovale program vse dozaključka. Uvodnim je sledil še svetovalni razgovor, na katerem je svetovalka z vsako od udeleženk izdelala individualniizobraževani načr t.Skupina, ki smo jo zbrali, je bila zelo pestra. Udeleženke so bile stare od 19 do 54 let in med njimi so bile 3 nosečnice; mednjimi je bila ena na Kosovu celo vpisana na fakulteto, 1 je imela končano srednjo in 2 poklicno šolo, 3 ali 4 so dokončale OŠ,ostale pa še te ne (2 sta bili skoraj nepismeni – s težavo sta uporabljali velike tiskane črke). Ta heterogenost nam prinačrtovanju ni predstavljala večjega problema – navajeni smo delati s skupinami tujcev, ki prihajajo iz različnih držav, sorazlični starosti in znanj… Razlike med udeleženkami so bile vidne predvsem med odmori, ko so na primer nosečnice stalnotičale skupaj, starejše so bile na enem in mlajše na druge koncu ipd. Mislim pa, da je za samo dinamiko skupine to bilo vseprej kot moteče, ker so se res odlično ujele.Pouk je nato potekal v treh sklopih: 40 ur učenja slovenščine je prevzela slovenistka ob stalni podpori kulturnih mediatork,slednji sta nato tudi samostojno vodili 40 ur praktičnega pouka (ponavljanje in urjenje, seznanjanje z institucijami, obiskiustanov ...) in 20 ur tečaja osnov računalništva z učiteljem računalništva s podporo eno od mediatork (10 ur) oz. v SSU spodporo tamkajšnjega mentorja (10 ur). Kot rečeno je program nastal precej na hitro in je bil tudi zelo zgoščen, zato smournik prilagajali obveznostim učiteljice slovenščine – npr. najprej so imele en dan slovenščino in en dan praktičnega pouka,nato dva dni slovenščine in tr i dni praktičnega pouka, en dan za obisk ipd.Učiteljica slovenščine je bila pri svojem delu avtonomna – delala je po učbeniku, v katerem smo sicer skupaj izbrali ledoločene enote, ki jih je mediatorka tudi prevedla (navodila za naloge, slovarček novih besed). Pri pouku sta bili stalnoprisotni mediatorki, ki sta po potrebi prevajali in pomagali. Slovenistka je tudi v tako kratkem programu nujno potrebna – onaje tudi ustrezno usposobljena, da jih nauči reči: »Dober dan, moje ime je ___, stara sem ___ let.«. To znanje sta potemmediatorki pri njunem pouku uporabili v praktične namene – jih te podatke naučili uporabiti v uradnih obrazcih in drugih- 6 -

situacijah. Seveda je bilo pomembno, da ne spoznajo le samih obrazcev, ampak tudi ustanove in njihov pomen (ker je bilopomembno, da res razumejo njihovo vlogo in pomen, so te prestavitve velikokrat potekale v albanščini) – npr. predstavili stajima ZRSZ, zakaj se je dobro prijaviti kot iskalec zaposlitve, zakaj ne ''delati na črno'' ipd. in temu je potem sledil še obisk teinstitucije. Pomembno je, da so lahko spoznale te ustanove, da so videle kako izgledajo ti prostori in kakšni so uradniki v živo– prijazni in pripravljeni pomagati in da se jih ni potrebno bati.Pouk pri mediatorkah vsekakor ni bil samo frontalen – delalo se je tudi skupinsko ali v parih in individualno. Že mediatorki stav učnih pripravah predvideli ogromno komunikacije med samimi udeleženkami in pa tudi veliko samostojnega dela (delovnelistov ipd.). Na začetku ure je pouk seveeda moral potekat frontalno, da sta mediatorki npr. razložili kaj je CSD, kako dodenarnega nadomestila ipd., ampak na koncu se je vedno razvila tudi živahna razprava med udeleženkami. Učno gradivo, kiso ga uporabljale ni bilo šolsko, ampak ''živo'' – uradni obrazci (prijava začasnega bivališča, vloga za otroški dodatek …) indelovni listi (opravičilo, obvestilo s šole o izletu, roditeljskem sestanku, seznamu šolski potrebščin …) so bili premišljenoizbrani, delalo se je z materialom, ki ga bodo udeleženke v življenju sigurno še kdaj srečale. Te stvari so res ogromno vadilein določene obrazce znajo po moje izpolniti že kar miže. Uporabnost teh vsebin se je pokazala že v času programa – 3udeleženke so si odprle svoj transakcijski račun, nekatere so si končno upale same na av tobus ipd. Na začetku so bilegrozno prestrašene, potem so se počasi odprle – interakcija je stekla tudi z nami, saj so nas kar na hodniku ustavljale inrazlagale, kaj so se naučile.Evalvacija samega programa ni potekala tako, kot jo ponavadi izvedemo pri drugih izobraževalnih programih, ko medudeležence razdelimo ankete in jih analiziramo. V tem primeru nismo udeleženkam dali nobenih pisnih obrazcev, ker jihnismo želeli vznemirjati oz. smo vedeli, da bi imele z njimi precej težav. Drugače smo pa vseskozi redno spremljali dogajanje– direktorica je hospitirala pr i učnih urah, mi smo hodili razred ali pa jih na hodniku povprašali kako je, če s dobro počutijo, čejih kaj moti… S temi razgovori smo sproti evalvirali program (tako so konec koncev lahko tudi vadile jezik), skušali pa smo bitičim manj for malni in čim bolj nevsiljivo spremljati njihovo zadovoljstvo. Na koncu smo jih tudi na podelitvi potrdil povprašali,kako ocenjujejo program, neke splošne pisne evalvacije pa res nismo naredili. Ne glede na to, je zame največji dokaz, da jebil program uspešen ta, da so bile one skozi prisotne in da so bile zelo zelo zelo zadovoljne. Pr išle so tudi uro pred tečajemin ostale še uro po tečaju, tečaj je bil vsak dan in vsak dan so hodile in če bi se dalo, bi ostale tu še pol leta. Ravno zaraditega se pol za neko posebno evalvacijo s strani udeleženk nisem odločila. Smo pa redno spremljali izvedbo s tedenskimisestanki s kulturnima mediatorkama – poročali sta o poteku, težavah in problemih, nejasnostih … Z učiteljico slovenščine patega nisem delala. Poznamo jo že od prej, pred izvedbo programa sem z njo opravila razgovor v katerem sem ji predstavilaprogram in skupino. Izbrali smo jo med drugim tudi zato, ker je imela izkušnjo z eno veliko skupino (predvsem Albank) nazačetnem tečaju slovenščine in smo takrat videli, kaj je naredila z njih, da so spregovorile in kako so ji bile te na koncuhvaležne … – tako smo vedeli, da ima prave lastnosti, da se zna približati tem ljudem na prijazen nevsiljiv način. Poleg tegana eni izmed srednjih šol nudi tudi dodatno pomoč tujim učencem, pri nas pa je že vodila kar nekaj tečajev za tujce n vsi sojo zelo pohvalili.Do nekih večjih problemov ali težav ni prišlo. Ker smo vedeli, da sta kulturni mediatorki nekoliko pedagoško neizkušeni, smokmalu po začetku poslali k njunem pouku direktorico (kot pedagoško vodjo LU) na hospitacijo. Šlo je torej za pomanjkljivostiv primeru pedagoških znanj, vendar sta se teh kmalu priučili. Glede na to, da sta začeli praktično iz nič in da smo skupajsproti oblikovali program, mislim, da sta bili čudoviti in odlični. Enkratni. Redkokdo je česa takega sposoben. Čeprav smo nazačetku mislili, da bi bili mediator ki med seboj enakovredni pri pripravah, izvedbi, pomoči… sta si časom nekako razdelilivloge – ena je izvajala pouk, druga pa med udeleženkami preverjala razumevanje. V tem ni bilo nič narobe, takšnih stvari nemoreš vnaprej planirat – praksa je pokazala katera je bolj za kaj. So se pa med njima pokazale ogromne razlike v vrednotah,pogledih, pristopih, znanju jezika … Ena je bila zelo organizirana in sistematična (vse priprave je pisala na računalnik v oblikipreglednic), druga je bila zelo pedagoško in motivacijsko močna. Medtem, ko je prva je izjemno pazila na svoj jezik in tudizelo lepo vodila pouk, je druga govorila manj izbrano in imela precej treme govoriti slovensko pred razredom. Ena je govorilaveliko bolj zborno slovenščino, druga jim je bila bližje po kulturnem ozadju … To vsekakor ni bila slabost – različno st jevsekakor dobrodošla, tudi udeleženke si konec koncev niso bile med sabo enake.Sama skupina se je in se ni razlikovala od določenih skupin. Določene lastnosti so vsekakor bile skupne delu v tečajihslovenščine za tujce, je pa sigurno imela ta skupina tudi svoje specifike. Vse udeleženke so prihajale iz Kosova, govorile soizključno in samo albansko in tako niso imele nobenega drugega podpornega jezika s katerim bi si pomagale oz. s katerim bi- 7 -

se jim dalo določene stvari razložiti. Poleg tega so bile vse relativno slabo izobražene in ne v ravno zavidljivem gmotnempoložaju. Pa tudi so vse prihajale iz nekega kulturnega okolja, ki je izrazito zaprto samo vase – tega so bila navajene in težkojih je bilo težko prepričati, da stopijo iz te svoje domače vloge, da stopijo v svet, da gredo npr. same na av tobus in v trgovino.Naš cilj je bil, da tem udeleženkam nudimo brezplačen tečaj s stalno podporo v njihovem jeziku in da jih premaknemo ven iznjihovih hiš, da bodo imele stike med seboj in še s kom drugim ter da spoznajo ustanove, ki jim lahko pomagajo in ki so sejih prej tako bale. Poleg tega so stopile v stik tudi z nami – zdaj vedo, kje in kaj smo, kako jim lahko pomagamo. Za nas jevsekakor dosežek, da se je ena od udeleženk odločila za začetni tečaj slovenščine. Cilje smo gotovo dosegli in verjetno vmarsičem tudi presegli.Program bomo v kratkem (verjetno v mesecu ali dveh) tudi ponovili. Spremenili bomo intenziteto (pouk ne bo potekal vsakdan, tudi če se je to izkazalo za kor istno, je za to potrebnega ogromno prilagajanja in odrekanja – nas, učiteljev, mediatork…) in financiranje bo drugačno (z izvajalci bomo sklenili av torsko pogodbo in financirani bodo preko Centra vseživljenjskegaučenja). Sam program pa se mi ne zdi potreben posebnih popravkov – stvari, ki smo si jih zastavili so se izkazale kot dobre.Veliko prilagajanja je bilo že v tem programu – v bistvu je nastajal sproti, ko smo videli kaj udeleženke zmorejo, kaj znajo inkaj si želijo. Seveda je vse odvisno od skupine in naslednji program bo prav tako moral nasta ja ti spro ti.- 8 -

Priloga D: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA Z MEDKULTURNO POSREDNICOZa začeti kaj takega je dovolj, da ima človek voljo – seveda moraš imeti tudi neko podlago v znanju, izobraževanju; ampakpomembno je, da najdeš prave ljudi v pravem trenutku. Jaz sem na Zavod republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ)Koper poslala ponudbo za sodelovanje na področju dela s tujci. Kot priseljenka ( tu živim sicer že 15 let) poznamproblematiko in težave ter ovire s katerimi se oni soočajo. Direktorica ZRSZ me je povabila na razgovor, kjer sem jipredstavila idejne predloge za program – npr. zamislila sem si ga v obliki delavnic, kjer bi se učili slovenščino s konkretnimi,praktičnimi vsebinami. Smisel tega naj bi bilo interdisciplinarno povezovanje učnih vsebin – ne smo učenje, ampak tudipraktična uporaba jezika v vsakdanjem življenju. Direktorica ZRSZ je nato stopila v kontakt z direktorico Ljudske univerzeKoper (LUKP) in sta se dogovorili, da bi ta tečaj potekal pri njih. Jaz sem se potem oglasila pri direktorici LUKP in jipredstavila moje ideje. Vse skupaj se je nato začelo v roku enega meseca – nismo imeli praktično nobenega programa, vsismo bili v dvomih, kako bomo to izpeljali. Mislim, da nam je potem dobro uspelo, da je bil program zelo uspešen. Ravno tomedpredmetno povezovanje različnih vsebin na bolj praktične načine je bilo uspešno – npr. če poglavje v učbenikuobravnava predstavitev: kdo sem, iz kje prihajam, moj naslov je ta in ta in telefonska številka taka, je potrebno ta znanja tudinekam prenesti – npr. na upravni enoti izpolniti obrazec za prijavo prebivališča, vlogo za pridobitev državljanstva ... Torejpraktične vsebine, ki izhajajo tudi iz življenjskih položajev – kot družinskih članic, delavk, dr žavljank.Začetne idejne predloge so se ogromno razvile. Prevod samega učbenika ni bil problem, veliko dela je bilo z izbiro vsebin. Vsodelovanju v učiteljico slovenščine smo izbrali vsebine, ki so bile koristne prav za to skupino (izhajati je bilo potrebno izznačilnosti skupine – slabo izobražene, izhajajo iz drugih navad in družbenih položajev – in v skladu s tem pravilno dozirativsebine). Uspešnost tega pristopa se kaže že tudi smo s tem, da se bo program v kratkem ponovil. Vseeno pa to, kar smodosegli, ne zadostuje – te udeleženke se morajo zdaj tudi same potruditi. Upam, da jim bo pri tem pomagala izdaja učbenikav albanščini – upam, da bo ogromno pr ipomogla k temu, da se bodo lahko tudi priseljenci odločili za samoizobraževanje.Integracija tujcev je v tujih državah redna praksa, že leta in leta delajo na tem. Za Slovenijo je to nov pojav, zato je nekakorazumljivo, da področje še ni razvito – nekdanji ''južni bratje'' so zdaj naenkrat tujci; veliko je pa tudi predsodkov. Za Albanceje tukaj v Sloveniji toliko težje, ker ta nov jezik nima nič skupnega z našim maternim jezikom; poleg tega večina govorirazlične albanske dialekte, zaradi česar jim že uporaba albanskega slovarja dela težave.Za ta program so naju usposobili tukaj, na Ljudski univerzi. Nekaj stvari sem sicer spoznala že na fakulteti, pa tudi skozirazlične življenjske izkušnje – tukaj so nama nato razložili kako in kaj, veliko sva se pa naučili tudi v samem razredu.Program sem nato jaz pripravljala, medtem pa je druga kulturna mediatorka kontaktirala ostale udeleženke, jim pojasnilakakšen naj bi bil tečaj in v čem se razlikuje od drugih. Pri pripravi gradiva sem si pomagala z učbenikom ''A, B, C .. 1, 2 , 3,Gremo!'' in tudi z infomacijami iz interneta – npr. obrazci in postopki opisanimi na strani UE …Pouk slovenščine v vsakdanji rabi smo razdelili na različne module – Spoznajmo Upravno enoto, Slovenija socialna država(obisk CSD), Zaposlovanje (obisk ZRSZ), Moj otrok hodi v šolo (šolski sistem v RS), Zdravstveno zavarovanje (Zavod RS zazdravstveno zavarovanje), Moja kultura in tvoja kultura. Mediatorki sva predstavili te tematike in institucije, potem smo šli tjatudi na obisk (večinoma je potekal v konsekutivnem prevodu), da so udeleženke to utrdile in v praksi videle. Pomembno je,da smo jim predstavili, kdo je zadolžen za kakšne stvari, kdo je pristojen za kakšne postopke in kako ti potekajo, kako in kdajoddati vlogo.Nekaj časa je bilo namenjenega tudi računalniškemu opismenjevanju, ki jim je bilo zelo všeč. Ugotovili smo na primer, da jegospa v petdesetih z nedokončano OŠ talent za delo z računalnikom – vse je takoj razumela, naredila … Jaz sem jimpogosto ponavljala, da niso neumne, ampak, da jim enostavno ni bila dana možnost v življenju, da bi se tako razvijale. Nazače tku je b ilo vse ze lo strah in tudi malo jih je bilo sram, dvomile so v svoje sposobnosti. Na koncu so bile vse zelo vesele,samozavestne, bolj samostojne (npr. znale so same na av tobus).Dobro je bilo, da sva bili dve mediatorki za takšno skupino – že takrat pa smo vedeli, da je 12 udeleženk največ, kar si lahkoprivoščimo. Če bi jih bilo več, bi bilo vse skupaj zelo zelo težko izvedljivo. Pa tudi zato, ker je bilo z udeleženkami velikoindividualnega dela, ene so hitreje napredovale, druge pa so potrebovale dodatno razlago.Vsaka udeleženka je imela svoj izobraževalni načrt, ki ga je izdelala s svetovalko. In vsaka je morala ta načr t izpolniti, kar jimje na začetku predstavljalo velik problem (nekatere so imele velike težave že s samim pisanjem). Na koncu pa smo ta- 9 -

obrazec skupaj izpolnile v razredu oz. so ga večinoma kar same – če česa niso znale napisati, so narisale smehljaj ipd. Koso ga izpolnjevale so bile zelo vesele – načr t je bil nekakšno zrcalo, odseval je vse delo, počutje, napredek, dosežke.Program smo sproti prilagajali – najbolj je bilo to potrebno pri slovnici, kjer smo videli, da ne zadostuje samo delo učiteljiceslovenščine (s kolegico mediatorko sva prevajali samo po potrebi), ampak da moramo tudi znotraj drugega sklopa pouka testvari ponoviti in jih po potrebi prevesti v albanščino. Sva se pa trudili karseda največ stvari razložiti v slovenščini in sva tudivztrajali, da poskušajo udeleženke kar največ stvari povedati ali vprašati po slovensko.Na začetku sva se s kolegico meidatorko kar malo lovili. Timsko poučevanje ima dobre lastnosti, ker se učitelja edendrugega dopolnjujeta, hkrati pa je zelo zahtevno, ker ne smeš prekrivati drugega. To je bilo za vse nas novo. Pri slovenščinije bilo vseeno malo lažje, ker sva poznali našo vlogo – po potrebi pomagati učiteljici pri razlagi. Udeleženkam sva predavaliobe – ena je razlagala, druga prevajala; ko smo dali obrazec ga je ena razlagala pred tablo, druga je spremljala med njimi,ali ga pravilno izpolnjujejo. Na začetku je bilo težko, veliko je bilo tega frontalnega podajanja učne snovi, udeleženke še nisoznale dovolj oz. so bile zelo prestrašene. Potem je bilo vedno več interakcije tudi med udeleženkami, proti koncu tudi vslovenščini. Udeleženke so dobile večkrat tudi delovne liste z novimi besedami, ki so jih morale izpolniti doma (npr. novebesede, ki sva jih med učno uro uporabile so morale nato doma prevesti).Nekih problemov ali težav z udeleženkami nismo imeli, morda bolj z samim gradivom. Vse jebilo potrebno spraviti v elektronsko obliko, druga mediatorka ni bila vešča dela z računalnikom in je potem vse to padloname.Z našim delom smo, glede na to, da je bila to prva izvedba, sigurno bili zadovoljni. Program zdaj predstavlja neko osnovo, kijo bomo za naslednjo izvedbo kvečjemu še izpopolnili (npr. didaktizacijo). Jaz sem si kot cilj po zaključku programa postavilaprevod učbenika. Upam, da bodo te udeleženke še naprej se trudile – se učile slovensko, bile bolj odpr te. No, vem, da dveže delata, kar je sigurno velik uspeh. Poleg tega nekatere redno srečujem v trgovinah, kar je sigurno uspeh, da zdaj gredosame. Pomembno je, da uspejo same opravljati neke določene opravke, ki zadevajo njihovo družbeno oz. družinsko vlogo.Mi to težko razumemo, ampak tem ženskam družina predstavlja državo – one živijo na podeželju, ne hodijo ven, družina jevse, kar imajo. To, da gredo zdaj same na avtobus in na banki plačajo položnice je ogromen uspeh.Udeleženke so bile na koncu res neizmerno vesele – to je sigurno najboljši kriterij za ocenjevanje uspeha programa. Počutileso se, da je bil za njih privilegij, da so se lahko udeležile tega programa, stalno so se nam zahvaljevale.Zadeva se je potem pri meni nadaljevala –kontaktirala sem avtorico učbenika, ki smo ga uporabljali v tečaju ''A, B, C .. 1, 2 ,3, Gremo!'' in ji predlagala prevod navodil v albanščino. Ona je bila na začetku malo bolj skeptična, ampak jaz zdaj prevajamta učbenik in upam, da bo naslednje leto tudi zares izšel. Poleg tega bom pa še pripravila poseben snopič v katerem bodoslovnična pravila in slovarček. To jaz štejem za največji uspeh.- 10 -

Priloga E: TRANSKRIPCIJA INTERVJUJA S SVETOVALKOV projektu sem sodelovala kot svetovalka, nudila sem svetovanje v okviru Regionalnega svetovalnega središča ISIO, kjersem tudi sicer zaposlena. Moja vloga je bila svetovalna in informativno oz. motivacijsko (spodbujevalno) usmerjena.Z udeleženkami sem se srečevala individualno – z vsako od njih sem opravila tri svetovanja. Pri vseh je bila prisotna ena odkulturnih mediatork, ki je po potrebi prevajala pogovor.Na prvem razgovoru so bile vse udeleženke izjemno prestrašene – večina jih že dolgo ni bila v šoli in tudi razumele niso,zakaj so sploh morale k meni. Pogovorile smo se, kakšno šolo so končale in kaj počnejo v življenju, kaj bi rade dosegle v inpo programu ipd. Za vsako smo pripravile osebni izobraževalni načr t, v katerem smo ocenile trenutno stanje, končne cilje inprednosti ter potek samega izobraževanja. Pri postavljanju ciljev oz. posameznih aktivnostih za njihovo doseganje smosledili načr tu oz. programu tečaja.Cilj osebnega izobraževalnega načrta je, da lahko posameznik sam sledi svojim rezultatom in vidi napredek, ki ga vodi kcilju. Pri tem je pomembno, da v njem poleg končnega cilja napišemo tudi posamezne aktivnosti, ki se jih bo naučil (npr. dase bodo znale predstavit, izpolnit obrazec za socialno podporo, it na šolo se pogovorit z otrokovo učiteljico …). Poleg tega jepotrebno razmisliti tudi o tem, kje nam bodo novo pridobljena znanja prišla prav (Kje mi bo to koristilo?), kar ima lahko zelomočen motivacijski vpliv. Čeprav moram pr iznati, da pri tej skupini problemov z motivacijo nismo imeli – zavedati se moramo,da so s programom te udeleženke končno zapustile svoje hiše, spoznale nove ljudi, kar naenkrat se je v njihovem življenjunekaj dogajalo in to je imelo največjo motivacijsko moč.Pomen izobraževalnega načr ta naj bi torej bil tudi v rednem spremljanju napredka, čeprav se je potem ta ideja nekakoizjalovila. Predvsem ena izmed kulturnih mediatork v tem ni videla posebnega smisla in posledično so te načrte izpolnjevalena koncu in cela skupina skupaj. Pri meni so se sicer že med samim programom udeležile še enega svetovanja, da so mipovedale kako se počutijo in česa so se naučile ter to napisale v osebni izobraževalni načrt. Problem večine našihudeležencev je namreč v tem, da sami ne uspejo videti nekega napredka in moja vloga je prav v tem, da jim pomagamidentificirati neke rezultate in jih s tem motivirati za še nadaljnje izobraževanje. Kot že rečeno, bi morale udeleženkeposamezne aktivnosti in cilje bolj redno spremljati – ko ti napišeš v tisti prostorček, da si se nečesa naučil, šele zares vidiš,da si izpolnil nek cilj in to ti da nadaljnjo motivacijo.Že na drugem svetovanju se je torej pokazal njihov napredek – udeleženke so bile veliko bolj sproščene, prevajanjamediatorke je bilo že manj, nekatere so bile zelo ponosne na to, kar so dosegle (npr. ena je bila zelo ponosna, da si je nabanki odpr la tekoči račun, dve sta bili pri zdravniku in ga celo nekaj razumeli ipd.).Zadnje svetovanje z udeleženkami sem opravila po zaključku programa in večinoma je potekalo v slovenščini, kar je velikdosežek. Skupaj smo še enkrat preverile, kako je potekalo njihovo izobraževanje, kaj vse so dosegle ipd. Nekih ciljev zaprihodnost si nismo postavljale – mislim, da gre za zelo specifično skupino* in bi bilo kaj takega zelo težko narediti. Po mojeje pomembno že to, da zdaj vejo kje sem in kako jim lahko pomagam, da so spoznale celo institucijo in vedo, kam se lahkoobrnejo po pomoč.Posebnih težav pri delu s to skupino nisem imela, prej bi rekla, da je bilo izjemno zanimivo, saj je bilo zame nekaj novegasvetovati preko prevajalke. Sem pa že jaz zaznala en problem, ki so ga nato potrdile tudi učiteljica slovenščine in kulturnimediatorki – slaba funkcionalno pismenost. Nekatere udeleženke so imele težave že pri pisanju svojega imena in priimka zvelikimi tiskanimi črkami. No, jaz nisem mogla na to vplivati, izvajalke so pač temu primerno morale prirediti pouk.* Skupina je bila zelo posebna, v določenih pogledih so nam te razlike v kulturah, kulturnih okoljih praktično nedoumljive. Enaizmed udeleženk je bila na primer zelo mlada (v prvi tretjini dvajsetih) in izobražena (končala je srednjo šolo), zato bi bilopričakovati, da so bodo pri njej te razlike manjše. Pa ni bilo ravno tako – živela je na podeželju, kjer s sosedi ni moglakomunicirat, ker ni zna popolnoma nič slovensko, še nikoli se ni peljala z avtobusom v mesto, k ginekologu (bila je noseča) joje vedno spremljal mož. On in tast sta cele dneve delala, tako da je bila edina oseba, s katero je ona komunicirala njenatašča. Takšne stvari, ta zapr tost in izoliranost je nam popolnoma nerazumljiva.- 11 -

Priloga F: OBŠIRNEJŠA PREDSTAVITEV PROJEKTA(za konferenco Zveze ljudskih univerz Slovenije Neformalno učenje ranljivih skupin, ki je potekala vKranjski Gori 18. in 19. novembra 2008)PROJEKT: KO TUJINA POSTANE DOM1. Naziv organizacije Ljudska univerza Koper – Università popolare Capodistria2. Naslov organizacije Cankarjeva 33, 6000 Koper3. Ime kontaktne osebe /koordinatorja projektaKristina Udovič4. Kontakt kontaktne osebe 05/ 612 80 03, kristina.udovic@lu-koper.si5. Naziv projekta Ko tujina postane dom6. Program iz katerega je bil projektsofinanciran7. Partnerji v projektuUsposabljanje na delovnem mestu (Ministrstvo za delo, družino in socialnezadeve in EU), Centri vseživljenjskega učenjaLjudska univerza Koper, Zavod RS za zaposlovanje OS Koper, Center zasocialno delo Koper, Upravna enota Koper8. Spletni naslov projekta http://www.lu-koper.si/povezava.aspx?pid=3809. Povzetek projektaV letu 2007 se je na območje slovenskih Obalnih občin priselilo večje število žensk in otrok s Kosova. Pridružili so semožem in očetom, ki so si že služili kruh v Sloveniji. Ta trend so zaznali tako na koprskem Zavodu za zaposlovanje, Centruza socialno delo in mi na Ljudski univerzi. Skupaj smo identificirali dve visoko izobraženi Albanki Hajrije in Anilo, ki tekočegovorita slovensko in že imata slovensko državljanstvo. Z njuno pomočjo smo želeli manj izobraženim albanskim ženskampomagati pri premagovanju ovir za uspešno vključevanje v novo družbo. Konkurirali smo za sredstva projektaUsposabljanja na delovnem mestu, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Evropska unija.Del sredstev pa smo namenili iz dejavnosti Centra VŽU, ki ga sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropska unijaHajrije in Anila sta se usposabljali na Ljudski univerzi Koper na področju izobraževanja odraslih kot mentorici na Točkivseživljenjskega učenja, vzpostavili sta kontakte z bodočimi udeleženkami in jih motivirali za udeležbo, nato sta prevzelivlogo kulturnih mediatorjev. Vsaka udeleženka je s svetovalko v Regionalnem svetovalnem središču pripravila osebni učninačrt. Hkrati smo s pomočjo slovenistke sestavili program za učenje slovenskega jezika z dodatkom praktičnih vsebin, ki sotemeljne za uspešno vključevanje v našo družbo. Zbrali smo skupino 11 Albank, ki so se dva dobra meseca vsak danizobraževale pri nas. Udeleženke so v 100-urnem programu predelale tematske sklope Slovenščina - splošni del,Spoznajmo upravno enoto, Slovenija socialna država, Zaposlovanje, Moj otrok hodi v šolo, Računalniško opismenjevanje,Moja kultura in tvoja kultura.10. Opis projektaSredi leta 2007 se je na območje slovenskih Obalnih občin, priselilo večje število žensk in otrok s Kosova. Pridružili so semožem in očetom, ki so si služili kruh v Sloveniji. Ta trend so zaznali tako na koprskem Zavodu za zaposlovanje, na Centruza socialno delo, občutili pa smo ga tudi na Ljudski univerzi, saj izvajamo tečaje slovenskega jezika za tujce. Ugotovili smo,da večina priseljenih žensk ne pozna nobenega svetovnega jezika in ima samo osnovno izobrazbo. Ravno zato so obprihodu v našo državo doživele kulturni šok.- 12 -

Zaposleni na koprski Ljudski univerzi, Centru za socialno delo in Zavodu za zaposlovanje smo bili postavljeni pred velikizziv: kako ponuditi tej ranljivi skupini možnost, da premaga šok, ki je nastopil, ko je tujina postala njihov dom. Primernihrazpisanih sredstev (državnih ali evropskih) v tem času ni bilo na voljo. Premik se je zgodil v marcu 2008, ko je na Zavod zazaposlovanje prispela ponudba za sodelovanje Albanke iz Tirane Anile Zaimi, ki je visoko izobražena, tekoče govorislovensko in ima slovensko državljanstvo. Primerne zaposlitve še ni našla, prav tako kot Hajrije Ajazaj iz Kosova spodobnimi kvalifikacijami in statusom. Odločili smo se, da bomo Anilo in Hajrije vključili v projekt Usposabljanja nadelovnem mestu, ki je bil tedaj razpisan. Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve terEvropska unija.Na Ljudski univerzi Koper sta se usposobili na področju izobraževanja odraslih kot mentorici na Točki vseživljenjskegaučenja. Del sredstev smo torej namenili iz dejavnosti Centra vseživljenjskega učenja, ki ga sofinancirata Ministrstvo zašolstvo in špor t in Evropska unija. Njuna naloga je bila vzpostaviti kontakte z bodočimi udeleženkami in jih motivirati zavključitev. Prevzeli sta vlogo kulturnih mediatorjev in pomagali novim (in starim) albanskim priseljenkam pri premagovanjuovir za uspešno vključevanju v novo družbo. Vse to je zaokrožala še dejavnost svetovanja ISIO, saj je vsaka udeleženka ssvetovalko v Regionalnem svetovalnem središču oblikovala svoj osebni učni načr t. Prav tako je svetovalka v ISIO ves časspremljala njihovo učenje in njihov napredek preko skupinskih in individualnih svetovalnih razgovorov. Hkrati smo spomočjo slovenistke sestavili program za učenje slovenskega jezika in mu dodali praktične vsebine za spoznavanje našedružbe in njenih institucij.Zbrali smo skupino 11 Albank, starih od 21 do 48 let, ki so se dobra dva meseca vsak dan izobraževale pri nas. Dve sta bilibrez izobrazbe in slabo pismeni, tri mlajše udeleženke so zaključile srednjo strokovno izobraževanje, vse ostale sodokončale osnovno šolo. Najstarejša je v Slovenijo prišla pred enajstimi leti, nekatere pa so tu bivale le nekaj mesecev. Vseso bile poročene. Nobena izmed njih ni govorila slovensko. Kot so nam zaupale, je bil to tudi temeljni razlog, da so postopkein dokumente za bivanje v naši državi urejali njihovi možje. Odkar so bile v Sloveniji si nobena izmed njih ni upala sama vtrgovino in po drugih vsakdanjih opravkih ali na govorilne ure za otroka.Udeleženke so v 100-urnem programu predelale tematske sklope Slovenščina - splošni del, Spoznajmo upravno enoto,Slovenija socialna dr žava, Zaposlovanje, Moj otrok hodi v šolo, Računalniško opismenjevanje, Moja kultura in tvoja kultura.Ob njihovem učenju so jim pomagali: organizatorka izobraževanja, svetovalka, mentor na točki vseživljenjskega učenja, dvekulturni mediatorki, učiteljica slovenščine in učitelj računalništva.Podrobnejša vsebina programa Slovenščina v vsakdanji rabi:• Splošni del - Naj se vam predstavim. Številke. Prošnje, vprašanja.• Spoznajmo Upravno enoto (UE) - Kako komuniciramo z uradno osebo. Vloga UE pri urejanju statusa tujca. Listinepotrebne za pridobitev različnih dokumentov. Pomen upoštevanja roka za urejanje dokumentov. Izpolnimo uradniobrazec. Obisk UE.• Slovenija socialna država - Kako uveljavljati pravice do družinskih prejemkov. Obisk Centra za socialno delo Koper(CSD). Analiza obiska CSD. Izpolnimo uradni obrazec.• Zaposlovanje - Kaj je delovno razmer je, kako je urejeno, vrste pogodb, kaj je delo na črno. Pravice in dolžnostiprijavljenih na Zavodu za zaposlovanje. Izpolnimo uradni obrazec.• Moj otrok hodi v šolo - Značilnosti devetletke. Dolžnosti staršev pri vzgoji otrok in aktivno sodelovanje s šolo. Pomengovorilnih ur in roditeljskih sestankov. Pisanje opravičil in branje obvestil.• Računalniško opismenjevanje - Spoznavanje računalnika,komunikacije in iskanja podatkov s pomočjo interneta in e-pošte. Kje se še lahko učim - javno dostopne točke in njihovo delovanje.• Moja kultura in tvoja kultura - Ni samostojni modul. Spoznavanje značilnosti slovenske in albanske/kosovske kulture,običajev in navad za spodbujanje medkulturnega sožitja.Poleg enajstih vključenih albanskih pr iseljenk, med dosežke tega programa štejemo tudi: dve usposobljeni mentorici -kulturni mediatorki, prilagojen 80-urni program Slovenščina v vsakdanji rabi, prilagojeno učno gradivo in slovarček (stemeljnimi pojmi za vsakdanje sporazumevanje in razumevanje ter izpolnjevanje uradnih obrazcev), prilagojen 20-urniprogram računalniškega opismenjevanja z učiteljem in mentorjem. Zadovoljstvo udeleženk smo merili s krajšimi pogovori- 13 -

pred pričetkom ali ob koncu izobraževanja. Pohvalile so predvsem praktično uporabnost vsebin in obiske ustanov (Upravnaenota in Center za socialno delo), kjer so udeleženke programa stopile v kontakt in se pogovorile s posameznimistrokovnimi delavci. Zaradi časovne stiske je izobraževanje potekalo vsak dan. Zardi intenzivnega programa in dejstva, dasmo program izpeljali sredi poletja, nas je pred pričetkom skrbel osip. Zato nas veseli predvsem to, da je vseh enajstvključe nih program tudi zaključilo.11. Ključni poudarki projekta glede Usposabljanje migrantov iz tretjih držav za uspešno vključevanje v slovenskona temo konferencedružbo. Usposabljanje brezposelnih žensk z nizko izobrazbo.12. 3 fotografije ali risbe- 14 -

Priloga G: ODPRTO KODIRANJE PRIDOBLJENIH PODATKOVKodirnekategorijeUGOTAVLJANJEPOTREBKodirnipojmiVloga osebe vprojektuPovod zanastanekprograma- 15 -Enote kodiranjaDokumenti Direktorica institucije Organizatorka programa Kulturna mediatorka SvetovalkaSredi leta 2007 se je na območje slovenskihObalnih občin, priselilo večje štev ilo žensk inotrok s Kosova. Pridružili so se možem inočetom, ki so si služili kruh v Slov eniji. Tatrend so zaznali tako na koprskem Zav oduza zaposlovanje, na Centru za socialno delo,občutili pa smo ga tudi na Ljudski univ erzi,saj izvajamo tečaje slovenskega jezika zatujce. Ugotov ili smo, da v ečina priseljenihžensk ne pozna nobenega svetov nega jezikain ima samo osnovno izobrazbo. Ravno zatoso ob prihodu v našo državo doživele kulturnišok.Zaposleni na koprski Ljudski univ erzi, Centruza socialno delo in Zavodu za zaposlov anjesmo bili postavljeni pred velik izziv: kakoponuditi tej ranljivi skupini možnost, dapremaga šok, ki je nastopil, ko je tujinapostala njihov dom.Po vseh teh uv odnih koordiniranjih, v katerihsmo se tudi točno dogovorili, kdo bo za kajzadolžen, je bila moja vloga bolj kot nekoordinacijska in sv etovalna. Sledila semdogajanju in pomagala reševati morebitnetežav e, se z ustanovami dogov arjala zaobiske ter se jim po tem tudi zahvalila terskrbela za promocijo v medijih (objava včasopisu, intervju na Radiu Koper, prispevekna konferenci ZLUS). Ker sem tudipedagoški vodja ustanove, sem medprogramom hospitirala pri nekaj urahkulturnih mediatork (učiteljico slov enščine žepoznam iz drugih podobnih programov).Prev erila sem njune priprave na uro in učnagradiv a, z didaktičnega vidika ocenila njunnastop, jima svetov ala kako izboljšatidoločne stvari ipd.. Mediatorki namreč natem področju nista bili posebej usposobljeni,zato sem jima v eliko pomagala prinačrtov anju pouka in pisanju učnih priprav.Vse skupaj se je začelo tako, da me sta mekontaktirali direktorica Zavoda zazaposlovanje in Centra za socialno delo, daimajo skupen problem: na Obalno področjese je v zadnjem času priselilo veliko številokosovskih Albancev, katerim so se vzadnjem letu ali dv eh pridružile tudi štev ilnežene z otroci (verjetno zaradi strahu pednemiri oz. vojno ob osamosvajanju Kosova).Problem so zaznale že šole, ker imajo v ednoveč učencev iz tega področja, ki sev edapotrebujejo dodatno pomoč, Zavod in CSDpa sta imela predvsem težave z ženami.Velika v ečina jih namreč ne zna popolnomanič slovensko in so zato popolnomanezaposljive. Hkrati pa ne pridejo niti naCSD, da bi zaprosile za socialno pomoč.Glede na to, da smo tudi mi zaznali taproblem, in da imamo tudi kar nekaj izkušenjs podobnimi izobraževanji ciljnih skupin, smoJaz sem imela precej različnih vlog v temprojektu. Bila sem zadolžena za samoorganizacijo – urnik, koordinacijo mediatorkin učiteljice slov enščine ter učiteljaračunalništv a, se dogovorila z ustanovami zaobiske … Bila sem mentorica kulturnimamediatorkama, zato sem jima morala nazačetku razdeliti naloge, nato redno sleditinjunemu delu in o tem pisati poročila.Sev eda sem stalno spremljala dogajanje,izv edbo programa in vzdušje, hodila z njimina obiske ustanov itd.Program smo priprav ili v sodelovanju zZRSZ – Območna enota Koper in Centromza socialno delo (CSD) Koper, kot partner jesodelovala še Upravna enota (UE) Koper.Problem, ki je spodbudil razvoj projekta Kotujina postane dom, je bil skupen vsemsodelujočim institucijam: kosovske Albanke.Te so se zadnjem času pridružile svojimmožem, ki že dalj časa delajo v Slov eniji(sklepam, da zaradi strahu pred v ojno), sorelativ no neizobražene in pogostonekvalificirane, ne znajo Slovensko inzadržujejo se doma ter tako praktično nimajostikov z našo kulturo oz. jih po opravkihspremljajo možje (ki so se v teh letih naučilivsaj nekaj slovenščine, ker imajo tudi velikoveč stikov s kulturo).Izziv je torej bil skupen v ečim institucijam inenkrat marca 2008 so nas poklicali iz ZRSZin CSD in takrat smo se odločili, da skupajProgram sem nato jaz pripravljala, medtempa je druga kulturna mediatorka kontaktiralaostale udeleženke, jim pojasnila kakšen najbi bil tečaj in v čem se razlikuje od drugih.Program smo sproti prilagajali – najbolj jebilo to potrebno pri slovnici, kjer smo videli,da ne zadostuje samo delo učiteljiceslovenščine (s kolegico mediatorko svaprev ajali samo po potrebi), ampak damoramo tudi znotraj drugega sklopa poukate stv ari ponoviti in jih po potrebi prevesti valbanščino.Pri slovenščini je bilo vseeno malo lažje, kersv a poznali našo vlogo – po potrebipomagati učiteljici pri razlagi. Udeleženkamsv a predavali obe – ena je razlagala, drugaprev ajala; ko smo dali obrazec ga je enarazlagala pred tablo, druga je spremljala mednjimi, ali ga pravilno izpolnjujejo.Jaz sem na Zavod republike Slovenije zazaposlovanje (ZRSZ) Koper poslala ponudboza sodelov anje na področju dela s tujci. Kotpriseljenka (tu živim sicer že 15 let) poznamproblematiko in težave ter ovire s katerimi seoni soočajo. Direktorica ZRSZ me je pov abilana razgov or, kjer sem ji predstavila idejnepredloge za program – npr. zamislila sem siga v obliki delavnic, kjer bi se učilislovenščino s konkretnimi, praktičnimivsebinami. Smisel tega naj bi bilointerdisciplinarno povezovanje učnih vsebin– ne smo učenje, ampak tudi praktičnauporaba jezika v vsakdanjem življenju.Direktorica ZRSZ je nato stopila v kontakt zdirektorico Ljudske univ erze Koper (LUKP) insta se dogovorili, da bi ta tečaj potekal prinjih. Jaz sem se potem oglasila pri direktoriciLUKP in ji predstavila moje ideje. Vse skupajse je nato začelo v roku enega meseca –V projektu sem sodelovala kot svetov alka,nudila sem svetov anje v okv iruRegionalnega svetov alnega središča ISIO,kjer sem tudi sicer zaposlena. Moja v loga jebila sv etovalna in informativno oz.motiv acijsko (spodbujevalno) usmerjena.

AnalizainstitucijeAnalizaciljneskupineZaposleni na koprski Ljudski univ erzi, Centruza socialno delo in Zavodu za zaposlov anjesmo bili postavljeni pred velik izziv: kakoponuditi tej ranljivi skupini možnost, dapremaga šok, ki je nastopil, ko je tujinapostala njihov dom.Ljudska univerza Koper je na pobudo Centraza socialno delo Koper in Zav oda RS zazaposlovanje- Območna služba Koperpriprav ila program neformalnegausposabljanja za albansko govorečebrezposelne priseljenke. Obe ustanovi stanamreč ugotav ljali, da je ta populacija zelospecifična in dosedanji ukrepi, ki jih izvajatane prinašajo želenih rezultatov. Vzroki tičijo vnizki izobrazbeni strukturi, neznanjuslovenskega jezika in specifiki kulturnesredine iz katere izhajajo.Ugotov ili smo, da večina priseljenih žensk nepozna nobenega svetov nega jezika in imasamo osnovno izobrazbo. Ravno zato so obprihodu v našo državo doživele kulturni šok.Pri pripravi programa smo izhajali izznačilnosti ciljne skupine, pogojene skulturnim in družbenim okoljem, iz kateregaje prišla, iz dejstva, da ima velikoudeležencev nižjo izobrazbo in so slabšefunkcionalno pismeni ter da jih v eliko nimaniti osnovnega znanja o jeziku nov egaokolja. To jih ovira pri sporazumev anju vvsakdanjem življenju in sporazumev anju vuradnih postopkih.Albansko govoreče priseljenke različnihstarosti, ki slabo razumejo slovensko in imajotežav e pri spoznavanju nekaterih javnihinstitucij v sv ojem okolju. Te udeleženke setežje integrirajo v slov ensko družbo in se venjenih institucijah težko orientirajo zaradikulturnih razlik, nepoznav anja jezika ininformacijske (ali dejanske) nepismenosti.skupaj začeli iskati različne možnosti, kako bilahko oblikovali program zanje.Problem so zaznale že šole, ker imajo v ednoveč učencev iz tega področja, ki sev edapotrebujejo dodatno pomoč, Zavod in CSDpa sta imela predvsem težave z ženami.Velika v ečina jih namreč ne zna popolnomanič slovensko in so zato popolnomanezaposljive. Hkrati pa ne pridejo niti naCSD, da bi zaprosile za socialno pomoč.Vse skupaj se je začelo tako, da me sta mekontaktirali direktorica Zavoda zazaposlovanje in Centra za socialno delo, daimajo skupen problem: na Obalno področjese je v zadnjem času priselilo veliko številokosovskih Albancev, katerim so se vzadnjem letu ali dv eh pridružile tudi štev ilnežene z otroci (verjetno zaradi strahu pednemiri oz. vojno ob osamosvajanju Kosova).Problem so zaznale že šole, ker imajo v ednoveč učencev iz tega področja, ki sev edapotrebujejo dodatno pomoč, Zavod in CSDpa sta imela predvsem težave z ženami.Velika v ečina jih namreč ne zna popolnomanič slovensko in so zato popolnomanezaposljive. Hkrati pa ne pridejo niti naCSD, da bi zaprosile za socialno pomoč.Ena od njiju (mediatorka A) se je Zavodu tudiže ponudila, da bi bila priprav ljena pomagatirazviti program, ker tudi iz lastne izkušnje ve,s kakšnimi problemi se soočajo priseljenke.Na začetku smo program zasnovali brezpoznavanja značilnosti naših udeleženk,izhajali smo predvsem iz programa, kot ga jezasnov ala mediatorka A, ki je tudi sama šlaskozi to problematiko vključevanja v novopoiščemo neko rešitev. Na prv em skupnemsestanku nismo še sploh vedeli, česa in kakose bomo lotili – to smo potem sproti razv ili.CSD ima po mojem mnenju ogromno stikovs to populacijo – zav edati se moramo, da grevečinoma za finančno šibkejše ljudi, ki so knam prišli zaradi iskanja dela, boljšihživ ljenjskih razmer … Torej je CSD pogostoprv a institucija s katero ima tujec sploh stikpri nas. ZRSZ ima po moje manj stikov stemi ljudmi kot CSD, ker ženske večinomaniti ne iščejo službe, možem pa vse papirjeureja delodajalec oz. so nekateri zaposlenina črno ipd.. No, da bi dobile denarnonadomestilo na CSD, so se morale te ženskeprijav iti kot iskalke zaposlitv e na ZRSZ,čeprav se je že vnaprej v edelo, da sopopolnoma nezaposljive (brez znanja jezika,brez kvalifikacij, brez izpita za av to …).Hkrati pa smo tudi mi na Ljudski univerziKoper (LUKP) zaznali porast udeležencev sKosova v naših tečajih slovenščine za tujce(nekatere je k nam napotil ZRSZ, drugi pa sosi lahko sami privoščili tečaj), med temi jebilo zelo malo žensk.No, na ZRSZ so nam pokazali pismo eneizmed njihovih iskalk zaposlitv e – gospe, kise je kasneje vključila v program kot kulturnamediatorka. Ta se jim je ponudila, da bi jimpomagala pri vključevanju albanskogov orečih ljudi v slovensko družbo ter tudipriprav ila okv irne ideje za tovrsten program.Tudi sama je namreč bila priseljenka izAlbanije in je kot taka najbolje vedela, kakose oseba počuti v novem okolju in s kakšnimitežav ami se spopada.Sama skupina se je in se ni razlikov ala oddoločenih skupin. Določene lastnosti sovsekakor bile skupne delu v tečajihslovenščine za tujce, je pa sigurno imela taskupina tudi sv oje specifike. Vse udeleženkeso prihajale iz Kosov a, gov orile so izključnoin samo albansko in tako niso imelenobenega drugega podpornega jezika skaterim bi si pomagale oz. s katerim bi se jimdalo določene stvari razložiti. Poleg tega sobile v se relativ no slabo izobražene in ne vrav no zavidljivem gmotnem položaju. Pa tudiso vse prihajale iz nekega kulturnega okolja,ki je izrazito zaprto samo vase – tega so bilanav ajene in težko jih je bilo težko prepričati,- 16 -nismo imeli praktično nobenega programa,vsi smo bili v dvomih, kako bomo to izpeljali.Kot priseljenka (tu živim sicer že 15 let)poznam problematiko in težave ter ovire skaterimi se oni soočajo.V sodelovanju v učiteljico slovenščine smoizbrali vsebine, ki so bile koristne prav za toskupino (izhajati je bilo potrebno izznačilnosti skupine – slabo izobražene,izhajajo iz drugih navad in družbenihpoložajev – in v skladu s tem prav ilnodozirati vsebine).Za Albance je tukaj v Slov eniji toliko težje,ker ta nov jezik nima nič skupnega z našimmaternim jezikom; poleg tega v ečina govorirazlične albanske dialekte, zaradi česar jimže uporaba albanskega slovarja dela težave.Skupina je bila zelo posebna, v določenihpogledih so nam te razlike v kulturah,kulturnih okoljih praktično nedoumljive. Enaizmed udeleženk je bila na primer zelo mlada(v prvi tretjini dvajsetih) in izobražena(končala je srednjo šolo), zato bi bilopričakovati, da so bodo pri njej te razlikemanjše. Pa ni bilo rav no tako – živela je napodeželju, kjer s sosedi ni moglakomunicirat, ker ni zna popolnoma ničslovensko, še nikoli se ni peljala zav tobusom v mesto, k ginekologu (bila jenoseča) jo je v edno spremljal mož. On in taststa cele dneve delala, tako da je bila edinaoseba, s katero je ona komunicirala njenatašča. Takšne stvari, ta zaprtost in izoliranostje nam popolnoma nerazumljiv a.

Analizaposam ezn-ikov(uvodnirazgovor,svetovanje)Zbrali smo skupino 11 Albank, starih od 21do 48 let, ki so se dobra dva meseca vsakdan izobraževale pri nas. Dv e sta bili brezizobrazbe in slabo pismeni, tri mlajšeudeleženke so zaključile srednjo strokovnoizobraževanje, vse ostale so dokončaleosnovno šolo. Najstarejša je v Slov enijoprišla pred enajstimi leti, nekatere pa so tubiv ale le nekaj mesecev. Vse so bileporočene. Nobena izmed njih ni gov orilaslovensko. Kot so nam zaupale, je bil to tuditemeljni razlog, da so postopke indokumente za bivanje v naši državi urejalinjihov i možje. Odkar so bile v Sloveniji sinobena izmed njih ni upala sama v trgov inoin po drugih vsakdanjih opravkih ali nagov orilne ure za otroka.Njuna naloga je bila vzpostaviti kontakte zbodočimi udeleženkami in jih motiv irati zavključitev.Vse to je zaokrožala še dejavnost svetov anjaISIO, saj je vsaka udeleženka s svetov alko vRegionalnem svetov alnem središčuoblikovala svoj osebni učni načrt. Prav takoje sv etovalka v ISIO v es čas spremljalanjihov o učenje in njihov napredek prekoskupinskih in individualnih svetov alnihrazgovorov.okolje in je iz prv e roke najbolje vedela, kaj bimorali tej skupini ponuditi. Pa tudi mi smo iznaših dotedanjih izkušenj vedeli, kaj lahkopričakujemo.Prv i razgovor z udeleženkami je natopokazal, da gre za zelo specifično skupino,kateri je skupna precej nizka izobrazba –posledično sicer niso imele posebnih želja alipa pričakovanj glede samih vsebin, smo pamorali precej modificirati in znižati našeambiciozne cilje glede učenja slov enščine.Vendar se vsakodnevni pouk ni izkazal zaproblem, ko so se začele šolske počitnicesmo pač poskrbeli za varstv o dv eh otrok (kartudi drugače, preko Centra vseživljenjskegaučenja, brezplačno nudimo v popoldanskečasu udeležencem naših tečajev).Na tem razgov oru (v odili sta ga kulturnimediatorki) smo jim predstav ili našo idejo, jihpov prašali kako pogosto bi bile priprav ljeneobiskov ati program in po morebitnih željah inpomislekih. Kot rečeno niso imele posebnihpričakovanj, le ena se je določila, da jeprogram ne zanima. Skupina se je sicerizkazala za precej heterogeno – predvsemglede izobraženosti in funkcionalnepismenosti nasploh, vse udeleženke so bilerelativ no mlade (čeprav smo imeli med njimitudi gospo in njeno taščo), večina jih je imelaotroke, imeli smo pa tudi tri nosečnice.Po tem uv odnem srečanju so udeleženkeoprav ile tudi razgovor s svetovalko vsv etovalnem središču (seveda ob stalniprisotnosti ene izmed kulturnih mediatork, kista v se prev ajali iz slovenščine v albanščinoin obratno), ki je z vsako izdelala osebniizobraževalni načrt v katerem so si postavilecilje, ki bi jih rade dosegle v tem programu intudi sicer. Čeprav je začetna ideja bila, da biv tem načrtu predvideli tudi njihovo najdaljeizobraževanje in usposabljanje, se je kasnejeizkazalo, da gre za zelo specifično skupino (zzelo nizkim nivojem izobrazbe in precejizolirano) od katere bi bilo kaj takega skorajnemogoče pričakovati.Za prvi stik (klic) sta torej poskrbeli kulturnimediatorki, saj se na naše pismo vslovenščini v erjetno ne bi odzvala nobena.Odziv nas je v vsakem primeru presenetil,saj je na prv i razgov or prišlo kar 12 žensk.da stopijo iz te svoje domače v loge, dastopijo v svet, da gredo npr. same naav tobus in v trgov ino.Skupina, ki smo jo zbrali, je bila zelo pestra.Udeleženke so bile stare od 19 do 54 let inmed njimi so bile 3 nosečnice; med njimi jebila ena na Kosovu celo vpisana nafakulteto, 1 je imela končano srednjo in 2poklicno šolo, 3 ali 4 so dokončale OŠ,ostale pa še te ne (2 sta bili skoraj nepismeni– s težav o sta uporabljali v elike tiskanečrke). Ta heterogenost nam pri načrtov anjuni predstavljala večjega problema – nav ajenismo delati s skupinami tujcev, ki prihajajo izrazličnih držav, so različni starosti in znanj…Razlike med udeleženkami so bile v idnepredvsem med odmori, ko so na primernosečnice stalno tičale skupaj, starejše sobile na enem in mlajše na druge koncu ipd.Mislim pa, da je za samo dinamiko skupineto bilo vse prej kot moteče, ker so se resodlično ujele.Le ena ni bila zainteresirana, ostale so sepresenetljivo vse strinjale – večinoma nisoniti imele posebnih želja glede terminapouka, bile so pripravljene hoditi kadarkoli.Na koncu smo izdelali seznam 12potencialnih udeleženk (več si jih nismo upalivključiti) in druga mediatorka jih je poklicalain povabila na uvodne sestanke (bili smo tudipriprav ljeni priti na dom in jim predstav itiprogram, vendar so vse prišle na LUKP –večinoma v spremstv u sv ojih mož). Cilj tegauv odnega razgovora je bil, da se jimpredstav i program, ugotovi ali so sepriprav ljene vključiti in pod kakšnimi pogoji,kaj znajo in česa bi se rade naučile ipd.Uv odnim je sledil še svetov alni razgovor, nakaterem je svetov alka z vsako od udeleženkizdelala individualni izobraževani načrt.- 17 -Program sem nato jaz pripravljala, medtempa je druga kulturna mediatorka kontaktiralaostale udeleženke, jim pojasnila kakšen najbi bil tečaj in v čem se razlikuje od drugih.Vsaka udeleženka je imela svojizobraževalni načrt, ki ga je izdelala ssv etovalko. In vsaka je morala ta načrtizpolniti, kar jim je na začetku predstav ljalovelik problem (nekatere so imele veliketežav e že s samim pisanjem). Na koncu pasmo ta obrazec skupaj izpolnile v razredu oz.so ga večinoma kar same – če česa nisoznale napisati, so narisale smehljaj ipd. Koso ga izpolnjevale so bile zelo vesele – načrtje bil nekakšno zrcalo, odseval je vse delo,počutje, napredek, dosežke.Z udeleženkami sem se srečevalaindiv idualno – z vsako od njih sem opravilatri sv etov anja. Pri vseh je bila prisotna enaod kulturnih mediatork, ki je po potrebiprev ajala pogov or.Na prvem razgovoru so bile vse udeleženkeizjemno prestrašene – večina jih že dolgo nibila v šoli in tudi razumele niso, zakaj sosploh morale k meni. Pogov orile smo se,kakšno šolo so končale in kaj počnejo vživ ljenju, kaj bi rade dosegle v in poprogramu ipd. Za vsako smo pripravileosebni izobraževalni načrt, v katerem smoocenile trenutno stanje, končne cilje inprednosti ter potek samega izobraževanja.Pri postavljanju ciljev oz. posameznihaktiv nostih za njihov o doseganje smo sledilinačrtu oz. programu tečaja.Cilj osebnega izobraževalnega načrta je, dalahko posameznik sam sledi svojimrezultatom in vidi napredek, ki ga vodi k cilju.Pri tem je pomembno, da v njem polegkončnega cilja napišemo tudi posamezneaktiv nosti, ki se jih bo naučil (npr. da se bodoznale predstavit, izpolnit obrazec za socialnopodporo, it na šolo se pogovorit z otrokovoučiteljico …). Poleg tega je potrebnorazmisliti tudi o tem, kje nam bodo novopridobljena znanja prišla prav (Kje mi bo tokoristilo?), kar ima lahko zelo močenmotiv acijski vpliv. Čeprav moram priznati, dapri tej skupini problemov z motivacijo nismoimeli – zavedati se moramo, da so sprogramom te udeleženke končno zapustilesv oje hiše, spoznale nove ljudi, kar naenkratse je v njihovem življenju nekaj dogajalo in toje imelo najv ečjo motiv acijsko moč.Pomen izobražev alnega načrta naj bi torej biltudi v rednem spremljanju napredka, čepravse je potem ta ideja nekako izjalovila.Predvsem ena izmed kulturnih mediatork vtem ni v idela posebnega smisla inposledično so te načrte izpolnjevale nakoncu in cela skupina skupaj. Pri meni so sesicer že med samim programom udeležile šeenega svetov anja, da so mi povedale kakose počutijo in česa so se naučile ter to

CiljiprogramaZaposleni na koprski Ljudski univ erzi, Centruza socialno delo in Zavodu za zaposlov anjesmo bili postavljeni pred velik izziv: kakoponuditi tej ranljivi skupini možnost, dapremaga šok, ki je nastopil, ko je tujinapostala njihov dom.Na tem razgov oru (v odili sta ga kulturnimediatorki) smo jim predstav ili našo idejo, jihpov prašali kako pogosto bi bile priprav ljeneobiskov ati program in po morebitnih željah inpomislekih. Kot rečeno niso imele posebnihpričakovanj, le ena se je določila, da jeprogram ne zanima.Skušali smo identificirati neke ključnesituacije v katerih se ti ljudje znajdejo vživ ljenju. Že takrat smo si del teh v sebinzamislili kot praktične obiske – npr. nauprav ni enoti, zav odu za zaposlovanje,centru za socialno delo.Naš cilj je bil, da tem udeleženkam nudimobrezplačen tečaj s stalno podporo v njihovemjeziku in da jih premaknemo ven iz njihovihhiš, da bodo imele stike med seboj in še skom drugim ter da spoznajo ustanove, ki jimlahko pomagajo in ki so se jih prej tako bale.- 18 -Smisel tega naj bi bilo interdisciplinarnopov ezovanje učnih v sebin – ne smo učenje,ampak tudi praktična uporaba jezika vvsakdanjem živ ljenju.Torej praktične vsebine, ki izhajajo tudi izživ ljenjskih položajev – kot družinskih članic,napisale v osebni izobraževalni načrt.Problem večine naših udeležencev jenamreč v tem, da sami ne uspejo videtinekega napredka in moja vloga je prav vtem, da jim pomagam identificirati nekerezultate in jih s tem motivirati za šenadaljnje izobraževanje. Kot že rečeno, bimorale udeleženke posamezne aktiv nosti incilje bolj redno spremljati – ko ti napišeš vtisti prostorček, da si se nečesa naučil, šelezares v idiš, da si izpolnil nek cilj in to ti danadaljnjo motivacijo.Že na drugem svetov anju se je torej pokazalnjihov napredek – udeleženke so bile velikobolj sproščene, prevajanja mediatorke je bilože manj, nekatere so bile zelo ponosne nato, kar so dosegle (npr. ena je bila zeloponosna, da si je na banki odprla tekočiračun, dv e sta bili pri zdravniku in ga celonekaj razumeli ipd.).Zadnje svetov anje z udeleženkami semoprav ila po zaključku programa in v ečinomaje potekalo v slovenščini, kar je velikdosežek. Skupaj smo še enkrat prev erile,kako je potekalo njihovo izobražev anje, kajvse so dosegle ipd. Nekih ciljev zaprihodnost si nismo postav ljale – mislim, dagre za zelo specifično skupino in bi bilo kajtakega zelo težko narediti. Po moje jepomembno že to, da zdaj vejo kje sem inkako jim lahko pomagam, da so spoznalecelo institucijo in vedo, kam se lahko obrnejopo pomoč.Posebnih težav pri delu s to skupino nisemimela, prej bi rekla, da je bilo izjemnozanimiv o, saj je bilo zame nekaj nov egasv etovati preko prevajalke. Sem pa že jazzaznala en problem, ki so ga nato potrdiletudi učiteljica slov enščine in kulturnimediatorki – slaba funkcionalno pismenost.Nekatere udeleženke so imele težav e že pripisanju sv ojega imena in priimka z v elikimitiskanimi črkami. No, jaz nisem mogla na tovplivati, izvajalke so pač temu primernomorale prirediti pouk.

Ljudska univerza Koper je v okviru delov anjaCentra vseživljenjskega učenja Obalnokraškeregije pripravila programneformalnega usposabljanja za albanskogov oreče brezposelne priseljenke. Cilji tegaprograma so omogočiti udeležencem, da si:• za dejavnejše vključevanje v nov o okoljein na trg dela pridobijo temeljna znanja inspretnosti pri uporabi slov enščine vosebnih, poluradnih in uradnihokoliščinah,• za zmanjšanje digitalne izključenosti terpov ečanje dostopa do informacij inučenja pridobijo osnovne spretnosti zauporabo informacijske tehnologije,• skozi učenje slovenščine pridobivajotudi osnovne socialne spretnosti in seusposobijo za razumevanje inuveljavljanje formalnih pravic indolžnosti državljana.Slovenščina v vsakdanji rabi• spoznati slovenski jezik skozi konkretneprimere• seznaniti udeleženke z določenozakonodajo in jim predstav iti načine zareševanje težav• omogočiti jim izboljšan dostop doinformacij• spoznati učinkovite mehanizme zaidentifikacijo svojih težav in reševanje leteh• izboljšati seznanjenost udeleženk omožnostih uv eljav ljanja prav ic, ki jihomogoča v eljav na zakonodaja• motiv irati udeleženke za vseživljenjskoučenje• sv etovanje in pomoč pri vključevanju vnov o socialno okolje• nuditi občutek, da niso prepuščenesame sebi• obv eščanje o pravicah in obveznostih• nav ajanje na samostojnost pri reševanjuvsakdanjih izziv ov• nav ajanje na odgovoren odnos dodržavnih ustanovRačunalniško opismenjevanje• temeljno računalniško opismenjevanje inusposabljanje za uporabo informacijsketehnologije,• spoznavanje osnovnega delovanjaAmpak vendarle – vedo kje je upravnaenota, Center za socialno delo, imajo stik zmediatorkama, ki jih v edno lahko pokličejo inprosijo za pomoč. Mi smo si res želeli, da bijim s tem vsaj malo pomagali se rešitiodv isnosti od njihov ih mož, da lahko kajsame naredijo in so sposobne kam iti same.Poleg tega so stopile v stik tudi z nami – zdajvedo, kje in kaj smo, kako jim lahkopomagamo.delavk, držav ljank.- 19 -

NAČRTOVANJEIZOBRAŽEVANJAIzdelavaprogramaFinančniplanosebnih računalnikov,• poznavanje možnosti za dostop dointerneta• spoznavanje različnih poti za iskanjeinformacij,• obv ladanje av tomatov v svojem okolju(bankomat, av tomat ZZZS).Pri pripravi programa smo izhajali izznačilnosti ciljne skupine, pogojene skulturnim in družbenim okoljem, iz kateregaje prišla, iz dejstva, da ima velikoudeležencev nižjo izobrazbo in so slabšefunkcionalno pismeni ter da jih v eliko nimaniti osnovnega znanja o jeziku nov egaokolja. To jih ovira pri sporazumev anju vvsakdanjem življenju in sporazumev anju vuradnih postopkih.Konkurirali smo za sredstv a projektaUsposabljanja na delov nem mestu, ki gasofinancirata Ministrstvo za delo, družino insocialne zadeve ter Evropska unija. Delsredstev pa smo namenili iz dejav nostiCentra VŽU, ki ga sofinancirata Ministrstvoza šolstv o in šport in Evropska unija.Primernih razpisanih sredstev (držav nih aliev ropskih) v tem času ni bilo na voljo. Premikse je zgodil v marcu 2008, ko je na Zav od zazaposlovanje prispela ponudba zasodelovanje Albanke iz Tirane Anile Zaimi, kije v isoko izobražena, tekoče govorislovensko in ima slov ensko državljanstv o.Primerne zaposlitv e še ni našla, prav takokot Hajrije Ajazaj iz Kosova s podobnimikv alifikacijami in statusom. Odločili smo se,Ena od njiju (mediatorka A) se je Zavodu tudiže ponudila, da bi bila priprav ljena pomagatirazviti program, ker tudi iz lastne izkušnje ve,s kakšnimi problemi se soočajo priseljenke.Kulturna mediatorka A je torej že pripravilaokv irni program, ki smo ga nato skupajrev idirali. Skušali smo identificirati nekeključne situacije v katerih se ti ljudje znajdejov življenju. Že takrat smo si del teh vsebinzamislili kot praktične obiske – npr. nauprav ni enoti, zav odu za zaposlovanje,centru za socialno delo. Na začetku smoprogram zasnovali brez poznav anjaznačilnosti naših udeleženk, izhajali smopredvsem iz programa, kot ga je zasnovalamediatorka A, ki je tudi sama šla skozi toproblematiko vključevanja v novo okolje in jeiz prv e roke najbolje v edela, kaj bi morali tejskupini ponuditi. Pa tudi mi smo iz našihdotedanjih izkušenj v edeli, kaj lahkopričakujemo.Ti dve ženski (poimenovali smo ju kulturnimediatorki) sta se seveda takoj strinjali inZavod nam je nato tudi priskrbel finančnasredstv a, da smo jih mi zaposlili v okv iruprojekta Usposabljanje na delovnem mestu.Iz istega v ira je bilo plačano tudi mentorstvoorganizatorke izobraževanja, svetov anje vRegionalnem sv etovalnem središču ISIO inučenje v središču za samostojno učenje jepa plačano iz drugih v irov in je bilopotemtakem brezplačno. Smo si pa že takratzadali, da bo program za udeleženkepopolnoma brezplačen. Preostale stroškesmo torej pokrili sami.Program je nastal na novo, ideje smo črpaliiz štev ilnih v irov – programa Usposabljanjaza življenjsko uspešnost, modula Most doizobrazbe (UŽU-MI), ki smo ga morali precejmodificirati, ker ni sploh predviden za tujce inosebe z nižjo izobrazbo (namenjen jeosebam s končano OŠ); programaslovenščine za tujce, s katerim imamo tudištev ilne izkušnje; okvirnega idejnegaprograma kulturne mediatorke ter sev edapoglobljenega premisleka o vsebinah, ki bibile za to populacijo najbolj praktičnouporabne. V skladu s slednjim smo si delvsebin zamislili tudi v obliki predstavitev intudi obiskov ustanov, s katerimi se tapopulacija najpogosteje srečuje. Tako smoodšli tudi na 3 obiske na CSD, ZRSZ, UE –povsod so nas zelo lepo sprejeli,predstav itev prilagodili temam, s katero se taciljna skupina najpogosteje srečuje(uv eljavljanje pravic do družinskihprejemkov, prijava prebivališča, iskanjezaposlitv e …).Ker je bil kmalu takrat objavljen razpis zaprojekt Usposabljanje na delovnem mestu,preko katerega bi lahko zaposliti obe kulturnimediatorki, smo morali kar malo pohiteti.Obe mediatorki sta torej bili pri nas nanekakšnem pripravništv u, ki je bilo plačano sstrani ZRSZ in od kjer so se tudi krili stroškiza njuno mentorstv o ter materialne stroškeprograma. Mi smo takrat sprejeli, da bomosami pokrili stroške slov enistke; svetov alnosredišče in središče za samostojno učenje(SSU) se krijeta iz drugih virov, drugihstroškov pa praktično ni bilo.Direktorica ZRSZ me je povabila narazgovor, kjer sem ji predstavila idejnepredloge za program – npr. zamislila sem siga v obliki delavnic, kjer bi se učilislovenščino s konkretnimi, praktičnimivsebinami. Smisel tega naj bi bilointerdisciplinarno povezovanje učnih vsebin– ne smo učenje, ampak tudi praktičnauporaba jezika v vsakdanjem življenju.Začetne idejne predloge so se ogromnorazvile. Prevod samega učbenika ni bilproblem, veliko dela je bilo z izbiro vsebin. Vsodelovanju v učiteljico slovenščine smoizbrali vsebine, ki so bile koristne prav za toskupino (izhajati je bilo potrebno izznačilnosti skupine – slabo izobražene,izhajajo iz drugih navad in družbenihpoložajev – in v skladu s tem prav ilnodozirati vsebine). Program smo sprotiprilagajali – najbolj je bilo to potrebno prislovnici, kjer smo videli, da ne zadostujesamo delo učiteljice slovenščine (s kolegicomediatorko sva prevajali samo po potrebi),ampak da moramo tudi znotraj drugegasklopa pouka te stv ari ponoviti in jih popotrebi prevesti v albanščino.- 20 -

TerminskinačrtNosilci inizvajalcida bomo Anilo in Hajrije vključili v projektUsposabljanja na delov nem mestu, ki je biltedaj razpisan. Projekt sta sofinanciralaMinistrstv o za delo, družino in socialnezadeve ter Evropska unija.Na Ljudski univerzi Koper sta se usposobilina področju izobraževanja odraslih kotmentorici na Točki vseživ ljenjskega učenja.Del sredstev smo torej namenili iz dejav nostiCentra vseživljenjskega učenja, ki gasofinancirata Ministrstv o za šolstv o in športin Evropska unija.. Zbrali smo skupino 11 Albank, ki so se dvadobra meseca vsak dan izobražev ale prinas.Zaradi časovne stiske je izobražev anjepotekalo vsak dan. Zardi intenziv negaprograma in dejstv a, da smo programizpeljali sredi poletja, nas je pred pričetkomskrbel osip. Zato nas veseli predvsem to, daje v seh enajst vključenih program tudizaključilo.Izvajalci programa: Bianka Ledinek,profesorica slovenskega jezika (slovenistka);Darij Olenik, profesor računalništva; AnilaZaimi, profesorica albanskega jezika sknjižev nostjo (mentorica); Hajrije Ajazaj,učiteljica matematike (mentorica); TamaraKavs, sv etovalka v ISIO Koper; KristinaUdovič, organizatorka izobraževanja inmentoricaAlenka Grželj; koordinatorka dejav nostiGlede časa smo sicer bili prisiljeni v se skupajstisniti na čas dveh mesecev, saj je todoločal projekt usposabljanja na delovnemmestu iz katerega smo financirali kulturnimediatorki. Vendar se vsakodnevni pouk niizkazal za problem, ko so se začele šolskepočitnice smo pač poskrbeli za varstvo dvehotrok (kar tudi drugače, preko Centravseživljenjskega učenja, brezplačno nudimov popoldanske času udeležencem našihtečajev ).Pri samem snovanju časovnega potekaprograma smo bili prisiljeni izhajali izfinančnih postavk. Glede na pridobljenasredstv a smo izračunali, koliko ur učiteljaslovenščine in učitelja računalništva si lahkopriv oščimo, koliko časa sta lahko mediatorkina praktičnem usposabljanju. Na osnov i tegasmo potem skušali nekako optimalnonačrtov ati tudi časov ni potek.Zavod nam je povedal, da imajo kot iskalkezaposlitv e prijav ljeni tudi dve izobraženigospe, Albanki s slov enskim državljanstv om,ki znata dobro slovensko in bi lahkopomagali pri izvedbi programa. Ena od njiju(mediatorka A) se je Zavodu tudi žeponudila, da bi bila pripravljena pomagatirazviti program, ker tudi iz lastne izkušnje ve,s kakšnimi problemi se soočajo priseljenke.Ti dve ženski (poimenovali smo ju kulturniKer je bil kmalu takrat objavljen razpis zaprojekt Usposabljanje na delovnem mestu,preko katerega bi lahko zaposliti obe kulturnimediatorki, smo morali kar malo pohiteti.Zelo smo se bali, kako bodo sprejelepredv iden časovni razpored – če smo želeliprojekt zaključiti še v času trajanjafinanciranja usposabljanja na delovnemmestu ter ne ravno sredi poletja, bi moralpouk potekati vsak delovni dan. Le ena nibila zainteresirana, ostale so se presenetljivovse strinjale – večinoma niso niti imeleposebnih želja glede termina pouka, bile sopriprav ljene hoditi kadarkoli. Na koncu smotorej imeli pouk vsak dan, od konca maja doprv ega tedna v juliju, po 5 šolski ur.Dopoldanski čas se je vsekakor izkazal zazelo primernega, saj so bili takrat možje vslužbah, otroci pa v vrtcih in šolah. No, ko seje zaključilo v šolsko leto, sta z eno mamicoprihajala tudi otroka, vendar to ni bil večjiproblem – večino časa sta preživ ela v SSUin igralni sobi (po potrebi imamo namreč zanaše udeležence organizirano tudibrezplačno varstvo). Udeležba nas jedefinitiv no presenetila, razen ene izmed njih,ki je pred zaključkom programa rodila, so vsebrez odsotnosti obiskovale program vse dozaključka.No, na ZRSZ so nam pokazali pismo eneizmed njihovih iskalk zaposlitv e – gospe, kise je kasneje vključila v program kot kulturnamediatorka. Ta se jim je ponudila, da bi jimpomagala pri vključevanju albanskogov orečih ljudi v slovensko družbo ter tudipriprav ila okv irne ideje za tovrsten program.Tudi sama je namreč bila priseljenka izAlbanije in je kot taka najbolje vedela, kakose oseba počuti v novem okolju in s kakšnimi- 21 -Direktorica ZRSZ me je povabila narazgovor, kjer sem ji predstavila idejnepredloge za program /…/. Direktorica ZRSZje nato stopila v kontakt z direktorico Ljudskeuniv erze Koper (LUKP) in sta se dogovorili,da bi ta tečaj potekal pri njih. Jaz sem sepotem oglasila pri direktorici LUKP in jipredstav ila moje ideje.Nekih problemov ali težav z udeleženkaminismo imeli, morda bolj z samim gradiv om.

Krajizobraževanja(Ljudska univ erza Koper); NevemNevemkod, mentor v središču za samostojnoučenjeZa doseganje ciljev predlaganega programaocenjujemo, da bo poleg strokov njakov zaposamezna predmetna področja iz programa(učitelj slovenščine, učitelj računalništva)potrebna dodatna strokov no pomoč, ki bo vučnem procesu olajšala sporazumev anje insodelovanje.Premik se je zgodil v marcu 2008, ko je naZavod za zaposlov anje prispela ponudba zasodelovanje Albanke iz Tirane Anile Zaimi, kije v isoko izobražena, tekoče govorislovensko in ima slov ensko državljanstv o.Primerne zaposlitv e še ni našla, prav takokot Hajrije Ajazaj iz Kosova s podobnimikv alifikacijami in statusom. Odločili smo se,da bomo Anilo in Hajrije vključili v projektUsposabljanja na delov nem mestu, ki je biltedaj razpisan.Na Ljudski univerzi Koper sta se usposobilina področju izobraževanja odraslih kotmentorici na Točki vseživ ljenjskega učenja.Del sredstev smo torej namenili iz dejav nostiCentra vseživljenjskega učenja, ki gasofinancirata Ministrstv o za šolstv o in športin Ev ropska unija. Njuna naloga je bilavzpostaviti kontakte z bodočimiudeleženkami in jih motiv irati za vključitev.Prevzeli sta v logo kulturnih mediatorjev inpomagali nov im (in starim) albanskimpriseljenkam pri premagovanju ov ir zauspešno vključevanju v novo družbo. Vse toje zaokrožala še dejavnost sv etovanja ISIO,saj je vsaka udeleženka s sv etovalko vRegionalnem svetov alnem središčuoblikovala svoj osebni učni načrt. Prav takoje sv etovalka v ISIO v es čas spremljalanjihov o učenje in njihov napredek prekoskupinskih in individualnih svetov alnihrazgovorov. Hkrati smo s pomočjoslovenistke sestav ili program za učenjeslovenskega jezika in mu dodali praktičnevsebine za spoznav anje naše družbe innjenih institucijmediatorki) sta se seveda takoj strinjali inZavod nam je nato tudi priskrbel finančnasredstv a, da smo jih mi zaposlili v okv iruprojekta Usposabljanje na delovnem mestu.Po vseh teh uv odnih koordiniranjih, v katerihsmo se tudi točno dogovorili, kdo bo za kajzadolžen, je bila moja vloga bolj kot nekoordinacijska in svetovalna.Posebne prilagoditv e glede časa in prostoraizv edbe niso bile potrebne. Ker se tudidrugače ukv arjamo z izobraževanjemodraslih imamo temu primerno tuditežav ami se spopada. Gre pa za izobraženožensko (čeprav ji v Slov eniji niso priznalidiplome iz Albanije), ki je tu že dalj časa in jetudi že pridobila slovensko držav ljanstvo terzna zelo dobro slovensko. Odločili smo se,da njo in še eno drugo priseljeno iz Albanije,ki je tudi prijav ljena na ZRSZ, povabimo ksodelovanju.Pri pouku sta bili stalno prisotni mediatorki, kista po potrebi prevajali in pomagali.Slov enistka je tudi v tako kratkem programunujno potrebna – ona je tudi ustreznousposobljena, da jih nauči reči: »Dober dan,moje ime je ___, stara sem ___ let.«.- 22 -Vse je bilo potrebno spraviti v elektronskoobliko, druga mediatorka ni bila vešča dela zračunalnikom in je potem vse to padlo name.Direktorica ZRSZ je nato stopila v kontakt zdirektorico Ljudske univ erze Koper (LUKP) insta se dogovorili, da bi ta tečaj potekal prinjih.

PROGRAMIRANJEIZOBRAŽEVANJAObsegizobraževanjaVsebineprogramaZbrali smo skupino 11 Albank, ki so se dvadobra meseca vsak dan izobražev ale prinas.Hkrati smo s pomočjo slovenistke sestaviliprogram za učenje slovenskega jezika in mudodali praktične vsebine za spoznav anjenaše družbe in njenih institucij.Udeleženke so v 100-urnem programupredelale tematske sklope Slovenščina -splošni del, Spoznajmo uprav no enoto,Slov enija socialna država, Zaposlovanje, Mojotrok hodi v šolo, Računalniškoopismenjevanje, Moja kultura in tvoja kultura.Ob njihovem učenju so jim pomagali:organizatorka izobraževanja, svetov alka,mentor na točki vseživljenjskega učenja, dvekulturni mediatorki, učiteljica slov enščine inučitelj računalništva.Podrobnejša vsebina programa Slovenščinav vsakdanji rabi:• Splošni del - Naj se vam predstav im.Številke. Prošnje, vprašanja.• Spoznajmo Upravno enoto (UE) - Kakokomuniciramo z uradno osebo. Vloga UE priurejanju statusa tujca. Listine potrebne zapridobitev različnih dokumentov. Pomenupoštev anja roka za urejanje dokumentov.Izpolnimo uradni obrazec. Obisk UE.• Slovenija socialna država - Kakouv eljavljati pravice do družinskih prejemkov.Obisk Centra za socialno delo Koper (CSD).Analiza obiska CSD. Izpolnimo uradniobrazec.• Zaposlovanje - Kaj je delovno razmerje,kako je urejeno, vrste pogodb, kaj je delo načrno. Pravice in dolžnosti prijavljenih naZavodu za zaposlov anje. Izpolnimo uradniobrazec.• Moj otrok hodi v šolo - Značilnostidev etletke. Dolžnosti staršev pri vzgoji otrokin aktivno sodelovanje s šolo. Pomengov orilnih ur in roditeljskih sestankov.Pisanje opravičil in branje obv estil.• Računalniško opismenjevanje -Spoznavanje računalnika,komunikacije inopremljene prostore./…/ za 11 udeleženk smo imeli 2 mediatorkiin praktično nobenega gradiva.Ena od njiju (mediatorka A) se je Zavodu tudiže ponudila, da bi bila priprav ljena pomagatirazviti program, ker tudi iz lastne izkušnje ve,s kakšnimi problemi se soočajo priseljenke.Kulturna mediatorka A je torej že pripravilaokv irni program, ki smo ga nato skupajrev idirali. Skušali smo identificirati nekeključne situacije v katerih se ti ljudje znajdejov življenju. Že takrat smo si del teh vsebinzamislili kot praktične obiske – npr. nauprav ni enoti, zav odu za zaposlovanje,centru za socialno delo. Na začetku smoprogram zasnovali brez poznav anjaznačilnosti naših udeleženk, izhajali smopredvsem iz programa, kot ga je zasnovalamediatorka A, ki je tudi sama šla skozi toproblematiko vključevanja v novo okolje in jeiz prv e roke najbolje v edela, kaj bi morali tejskupini ponuditi. Pa tudi mi smo iz našihdotedanjih izkušenj v edeli, kaj lahkopričakujemo. Prvi razgovor z udeleženkamije nato pokazal, da gre za zelo specifičnoskupino, kateri je skupna precej nizkaizobrazba – posledično sicer niso imeleposebnih želja ali pa pričakov anj gledesamih vsebin, smo pa morali precejmodificirati in znižati naše ambiciozne ciljeglede učenja slovenščine.Pri samem snovanju časovnega potekaprograma smo bili prisiljeni izhajali izfinančnih postavk. Glede na pridobljenasredstv a smo izračunali, koliko ur učiteljaslovenščine in učitelja računalništva si lahkoprivoščimo, koliko časa sta lahko mediatorkina praktičnem usposabljanju. Na osnov i tegasmo potem skušali nekako optimalnonačrtov ati tudi časov ni potek. Program je biltako sestav ljen iz treh delov: poukaslovenščine, praktičnega (državljanskega)pouka in pouka osnov računalništv a (kakovžgati računalnik, preprosto oblikovatibesedila in malo brskati po spletnih straneh).Na koncu smo izdelali seznam 12potencialnih udeleženk (več si jih nismo upalivključiti) in druga mediatorka jih je poklicalain povabila na uvodne sestanke (bili smo tudipriprav ljeni priti na dom in jim predstav itiprogram, vendar so vse prišle na LUKP –večinoma v spremstv u svojih mož).No, na ZRSZ so nam pokazali pismo eneizmed njihovih iskalk zaposlitv e – gospe, kise je kasneje vključila v program kot kulturnamediatorka. Ta se jim je ponudila, da bi jimpomagala pri vključevanju albanskogov orečih ljudi v slovensko družbo ter tudipriprav ila okv irne ideje za tovrsten program.Tudi sama je namreč bila priseljenka izAlbanije in je kot taka najbolje vedela, kakose oseba počuti v novem okolju in s kakšnimitežav ami se spopada.Program je nastal na novo, ideje smo črpaliiz štev ilnih v irov – programa Usposabljanjaza življenjsko uspešnost, modula Most doizobrazbe (UŽU-MI), ki smo ga morali precejmodificirati, ker ni sploh predviden za tujce inosebe z nižjo izobrazbo (namenjen jeosebam s končano OŠ); programaslovenščine za tujce, s katerim imamo tudištev ilne izkušnje; okvirnega idejnegaprograma kulturne mediatorke ter sev edapoglobljenega premisleka o vsebinah, ki bibile za to populacijo najbolj praktičnouporabne. V skladu s slednjim smo si delvsebin zamislili tudi v obliki predstavitev intudi obiskov ustanov, s katerimi se tapopulacija najpogosteje srečuje. Tako smoodšli tudi na 3 obiske na CSD, ZRSZ, UE –povsod so nas zelo lepo sprejeli,predstav itev prilagodili temam, s katero se taciljna skupina najpogosteje srečuje(uv eljavljanje pravic do družinskihprejemkov, prijava prebivališča, iskanjezaposlitv e …).Ko smo s programom začeli, sta mi natosproti oddajali priprave na pouk (mesečne,tedenske, dnevne) in dnev nike o delu.Pouk je nato potekal v treh sklopih: 40 uručenja slovenščine je prevzela slovenistkaob stalni podpori kulturnih mediatork, slednjista nato tudi samostojno vodili 40 urpraktičnega pouka (ponav ljanje in urjenje,- 23 -Dobro je bilo, da sva bili dve mediatorki zatakšno skupino – že takrat pa smo v edeli, daje 12 udeleženk največ, kar si lahkopriv oščimo. Če bi jih bilo več, bi bilo vseskupaj zelo zelo težko izv edljiv o.Direktorica ZRSZ me je povabila narazgovor, kjer sem ji predstavila idejnepredloge za program – npr. zamislila sem siga v obliki delavnic, kjer bi se učilislovenščino s konkretnimi, praktičnimivsebinami.Ravno to medpredmetno povezov anjerazličnih vsebin na bolj praktične načine jebilo uspešno – npr. če poglavje v učbenikuobrav nava predstavitev: kdo sem, iz kjeprihajam, moj naslov je ta in ta in telefonskaštev ilka taka, je potrebno ta znanja tudinekam prenesti – npr. na uprav ni enotiizpolniti obrazec za prijavo prebivališča,vlogo za pridobitev držav ljanstv a ... Torejpraktične vsebine, ki izhajajo tudi izživ ljenjskih položajev – kot družinskih članic,delavk, držav ljank.Začetne idejne predloge so se ogromnorazvile. Prevod samega učbenika ni bilproblem, veliko dela je bilo z izbiro vsebin. Vsodelovanju v učiteljico slovenščine smoizbrali vsebine, ki so bile koristne prav za toskupino (izhajati je bilo potrebno izznačilnosti skupine – slabo izobražene,izhajajo iz drugih navad in družbenihpoložajev – in v skladu s tem prav ilnodozirati vsebine).Program sem nato jaz pripravljala, medtempa je druga kulturna mediatorka kontaktiralaostale udeleženke, jim pojasnila kakšen najbi bil tečaj in v čem se razlikuje od drugih. Pripriprav i gradiva sem si pomagala zučbenikom ''A, B, C .. 1, 2 , 3, Gremo!'' intudi z infomacijami iz interneta – npr. obrazciin postopki opisanimi na strani UE …Pouk slovenščine v vsakdanji rabi smorazdelili na različne module – SpoznajmoUpravno enoto, Slovenija socialna država(obisk CSD), Zaposlovanje (obisk ZRSZ),Moj otrok hodi v šolo (šolski sistem v RS),Zdravstveno zavarovanje (Zavod RS za

ORGANIZACIJAIZOBRAŽEVANJAOblike inm etodePridobivanjeudeležencevUsposabljanjeizvajalceviskanja podatkov s pomočjo interneta in e-pošte. Kje se še lahko učim - javno dostopnetočke in njihovo delov anje.Moja kultura in tvoja kultura - Nisamostojni modul. Spoznav anje značilnostislovenske in albanske/kosovske kulture,običajev in navad za spodbujanjemedkulturnega sožitja.Učne oblike: skupinsko delo, individualnodelo (prilagojena vsebina in obremenitev ),delo v dvojicah.Učne metode: razlaga, razgovor,demonstracija, obiski.Njuna naloga je bila vzpostaviti kontakte zbodočimi udeleženkami in jih motiv irati zavključitev.Na Ljudski univerzi Koper sta se usposobilina področju izobraževanja odraslih kotmentorici na Točki vseživ ljenjskega učenja.Nekaj imen nam je posredoval Zavod, nekajudeleženk sta pridobili kulturni mediatorki innekaj tudi same udeleženke, ki so se medsabo obvestile o tečaju. Za prvi stik (klic) statorej poskrbeli kulturni mediatorki, saj se nanaše pismo v slovenščini verjetno ne biodzvala nobena.Pomembno je poudariti, da ima našaustanov a na področju izobraževanja tujcevže kar nekaj izkušenj. Že leta 1992 smo obseznanjanje z institucijami, obiski ustanov ...)in 20 ur tečaja osnov računalništv a zučiteljem računalništv a s podporo eno odmediatork (10 ur) oz. v SSU s podporotamkajšnjega mentorja (10 ur). Kot rečeno jeprogram nastal precej na hitro in je bil tudizelo zgoščen, zato smo urnik prilagajaliobv eznostim učiteljice slov enščine – npr.najprej so imele en dan slovenščino in endan praktičnega pouka, nato dva dnislovenščine in tri dni praktičnega pouka, endan za obisk ipd.V skladu s slednjim smo si del vsebinzamislili tudi v obliki predstav itev in tudiobiskov ustanov, s katerimi se ta populacijanajpogosteje srečuje.Čeprav smo na začetku mislili, da bi bilimediatorki med seboj enakovredni pripriprav ah, izv edbi, pomoči… sta si časomnekako razdelili v loge – ena je izvajala pouk,druga pa med udeleženkami prev erjalarazumevanje.Kljub temu, da je prišla pobuda za programiz javnih institucij, pa smo nato samo enoudeleženko pridobili po uradni poti. Največjikrivec za to je bilo pomanjkanje časa inpredvsem v arstv o osebnih podatkov – ZRSZnamreč ne sme posredovati podatkov oiskalkah zaposlitv e, CSD pa ne o prejemnikihsocialne pomoči. Splet še drugih okoliščin jetako nanesel, da so iz ZRSZ pozvali le enoprimerno kandidatko, da nas kontaktira; CSDpa nam žal ni uspel dosti pomagati (tudi vfinančnem smislu ne; nudili so nam polnomoralno podporo). Nekaj udeleženk smopoiskali med našimi bivšimi tečajnicami, kiniso uspele narediti izpita iz slovenščine naprv i stopnji. Veliko večino pa sta jih priv abilikulturni mediatorki preko svojih poznanstevoz. so tudi te kandidatke vest razširile medsv ojimi znankami.Na koncu smo izdelali seznam 12potencialnih udeleženk (več si jih nismo upalivključiti) in druga mediatorka jih je poklicalain povabila na uvodne sestanke (bili smo tudipriprav ljeni priti na dom in jim predstav itiprogram, vendar so vse prišle na LUKP –večinoma v spremstv u svojih mož).Najprej smo sev eda morali usposobitikulturni mediatorki. Ena izmed njiju je sicerbila iz pedagoške stroke, druga ima druge- 24 -zdravstveno zav arov anje), Moja kultura intv oja kultura.Program smo sproti prilagajali – najbolj jebilo to potrebno pri slovnici, kjer smo videli,da ne zadostuje samo delo učiteljiceslovenščine (s kolegico mediatorko svaprev ajali samo po potrebi), ampak damoramo tudi znotraj drugega sklopa poukate stv ari ponoviti in jih po potrebi prevesti valbanščino.Pa tudi zato, ker je bilo z udeleženkamiveliko individualnega dela, ene so hitrejenapredovale, druge pa so potrebovaledodatno razlago.Timsko poučevanje ima dobre lastnosti, kerse učitelja eden drugega dopolnjujeta, hkratipa je zelo zahtev no, ker ne smeš prekrivatidrugega. Pri slovenščini je bilo vseeno malolažje, ker sva poznali našo v logo – po potrebipomagati učiteljici pri razlagi.Program sem nato jaz pripravljala, medtempa je druga kulturna mediatorka kontaktiralaostale udeleženke, jim pojasnila kakšen najbi bil tečaj in v čem se razlikuje od drugih.Za ta program so naju usposobili tukaj, naLjudski univ erzi. Nekaj stv ari sem sicerspoznala že na fakulteti, pa tudi skozi

Del sredstev smo torej namenili iz dejav nostiCentra vseživljenjskega učenja, ki gasofinancirata Ministrstv o za šolstv o in športin Evropska unija.Anila in Hajrije sta se usposabljali na Ljudskiuniv erzi Koper na področju izobražev anjaodraslih kot mentorici na »Točkivseživljenjskega učenja«. Vzpostavili stakontakte z bodočimi udeleženkami in jihmotiv irali, nato sta prevzeli v logo kulturnihmediatorjev.pomoči italijanske humanitarne organizacijeNuova frontiera organizirali tečaj slovenščine(in usposabljanje za šiv ilje, kuharje …) zapribližno 350 bosanskih Slovencev oz.Bosancev slov enskih korenin, ki so biliev akuirani iz Sarajeva in nastanjeni v Fiesi(torej na področju, ki ga pokriv a našaLjudska univerza). Poleg tega smopooblaščeni center Filozofske fakultete zaizpite iz slovenščine – že vse od leta 1992imamo drugo najv ečje štev ilo opravljanj tehizpitov v Sloveniji in res smo imeli ogromnoljudi na tečajih in izpitih slov enščine. Pravzaradi tega smo tudi stalno sodelovali vdelov nih skupinah za pripravo tehizobraževalnih programov in lahko rečem, dasmo kar eksperti za te zadeve (tudi našiučitelji slovenščine se vsako leto obveznoizobražujejo na Centru za slov enščino naFilozofski fakulteti). Poleg tega imamo velikostika s temi specifičnimi skupinami tudi prekosv etovalnega središča. Naša regija jestisnjena med dve tuji držav i in so prehajanjeter delov ne migracije zelo močne. Poleg tegaregija spada v dvojezično področje. Na sv ojihobiskih v Nemčiji, na Danskem, Švedskem inv Italiji sem se tudi praktično seznanila zdelom z migranti in begunci. Oni so se s temproblemom srečali še dolgo nazaj in imajo topodročje zelo razvito in dodelano. Tam semse tudi srečala s pojmom kulturnegamediatorja. Te izkušnje so bile zelopomembne.Ker sem tudi pedagoški vodja ustanov e, semmed programom hospitirala pri nekaj urahkulturnih mediatork (učiteljico slov enščine žepoznam iz drugih podobnih programov).Prev erila sem njune priprave na uro in učnagradiv a, z didaktičnega vidika ocenila njunnastop, jima svetov ala kako izboljšatidoločne stvari ipd.. Mediatorki namreč natem področju nista bili posebej usposobljeni,zato sem jima v eliko pomagala prinačrtov anju pouka in pisanju učnih priprav.Pri učiteljici slov enščine to seveda ni bilopotrebno, ker ima veliko prakse na tempodročju in v em tudi, da se vsako letoudeležuje posebnih izpopolnjevanjorganiziranih s strani Centra za slovenščinoFilozofske fakultete v Ljubljani. Bila je tudikv alifikacije, obema pa je bilo takšnopoučevanje novo. Nismo organizirali ničposebnega, direktorica in sv etovalka sta jimapreko razgovorov razložili kaj sploh jeizobraževanje odraslih, kako zgleda našedelo, kakšne obrazce uporabljamo, kaj bomov projektu delali, kako se priprav ljati na učnouro, kako v oditi pouk in kako delati zudeleženkami, kako in zakaj se jih bo v abilona prve in svetovalne razgovore … Ko smo sprogramom začeli, sta mi nato sproti oddajalipriprav e na pouk (mesečne, tedenske,dnev ne) in dnevnike o delu. Poleg tega, dasem jima kot priprav nicama morala slediti,smo se za to odločili tudi zato, ker sta bili natem področju relativ no neizkušeni – tako stase nekako naučili predvidevat določeneaktiv nosti, si razjasniti bistvo, ev alvirati potekipd. Ena med njima je bila jezikov no nekolikobolj šibka in smo jo tako nekako spodbudili,da je bolj premišljeno načrtov ala vsebine instv ari, ki jih bo povedala.Do nekih večjih problemov ali težav ni prišlo.Ker smo vedeli, da sta kulturni mediatorkinekoliko pedagoško neizkušeni, smo kmalupo začetku poslali k njunem poukudirektorico (kot pedagoško v odjo LU) nahospitacijo. Šlo je torej za pomanjkljivosti vprimeru pedagoških znanj, vendar sta se tehkmalu priučili. Glede na to, da sta začelipraktično iz nič in da smo skupaj sprotioblikovali program, mislim, da sta bili čudovitiin odlični. Enkratni. Redkokdo je česa takegasposoben.- 25 -različne življenjske izkušnje – tukaj so namanato razložili kako in kaj, veliko sv a se panaučili tudi v samem razredu.

PripravagradivaNačrtov a-njeurnikaUčna sredstva: učbenik, učni listi, obrazci,sredstv a jav nega obv eščanja (časopisi).Zaradi časovne stiske je izobražev anjepotekalo vsak dan. Zardi intenziv negaprograma in dejstv a, da smo programizpeljali sredi poletja, nas je pred pričetkomskrbel osip. Zato nas veseli predvsem to, daje v seh enajst vključenih program tudizaključilo.relativ no av tonomna pri pripravi programaučenja slovenščine – na osnovi značilnosticiljne skupine in naših ciljev glede programa,je nato priprav ila nekakšen nabornajpomembnejših besed in situacij.Glede časa smo sicer bili prisiljeni v se skupajstisniti na čas dveh mesecev, saj je todoločal projekt usposabljanja na delovnemmestu iz katerega smo financirali kulturnimediatorki. Vendar se vsakodnevni pouk niizkazal za problem, ko so se začele šolskepočitnice smo pač poskrbeli za varstvo dvehotrok (kar tudi drugače, preko Centravseživljenjskega učenja, brezplačno nudimov popoldanske času udeležencem našihtečajev ).Ta heterogenost nam ni predstav ljalaposebne ovire, bolj smo se bali, da bo zanjeov ira predv iden časovni razpored. Pouk jenamreč potekal skoraj dv a meseca vsakdelov ni dan po približno 6 šolskih ur, zatonas je toliko bolj presenetila njihova rednaudeležba (odsotnosti praktično nismozabeležili).Program in gradiva je nato večinomapriprav ila ena mediatorka – planirala jevsebine, se srečala z učiteljico slovenščine,prev ajala izbrana poglavja oz. enote izučbenika ''A, B, C … 1, 2, 3, Gremo'' valbanščino, zbrala in prev edla ustrezneuradne obrazce ustanov, ki smo jih medprojektom obiskali …Učno gradivo, ki so ga uporabljale ni bilošolsko, ampak ''živo'' – uradni obrazci(prijav a začasnega biv ališča, v loga za otroškidodatek …) in delovni listi (oprav ičilo,obv estilo s šole o izletu, roditeljskemsestanku, seznamu šolski potrebščin …) sobili premišljeno izbrani, delalo se je zmaterialom, ki ga bodo udeleženke vživ ljenju sigurno še kdaj srečale.Ker je bil kmalu takrat objavljen razpis zaprojekt Usposabljanje na delovnem mestu,preko katerega bi lahko zaposliti obe kulturnimediatorki, smo morali kar malo pohiteti.Zelo smo se bali, kako bodo sprejelepredv iden časovni razpored – če smo želeliprojekt zaključiti še v času trajanjafinanciranja usposabljanja na delovnemmestu ter ne ravno sredi poletja, bi moralpouk potekati vsak delovni dan. Le ena nibila zainteresirana, ostale so se presenetljivovse strinjale – večinoma niso niti imeleposebnih želja glede termina pouka, bile sopriprav ljene hoditi kadarkoli. Na koncu smotorej imeli pouk vsak dan, od konca maja doprv ega tedna v juliju, po 5 šolski ur.Dopoldanski čas se je vsekakor izkazal zazelo primernega, saj so bili takrat možje vslužbah, otroci pa v vrtcih in šolah. No, ko seje zaključilo v šolsko leto, sta z eno mamicoprihajala tudi otroka, vendar to ni bil večjiproblem – večino časa sta preživ ela v SSUin igralni sobi (po potrebi imamo namreč zanaše udeležence organizirano tudibrezplačno varstvo). Udeležba nas jedefinitiv no presenetila, razen ene izmed njih,ki je pred zaključkom programa rodila, so vsebrez odsotnosti obiskovale program vse dozaključka.- 26 -Program sem nato jaz pripravljala, medtempa je druga kulturna mediatorka kontaktiralaostale udeleženke, jim pojasnila kakšen najbi bil tečaj in v čem se razlikuje od drugih. Pripriprav i gradiva sem si pomagala zučbenikom ''A, B, C .. 1, 2 , 3, Gremo!'' intudi z infomacijami iz interneta – npr. obrazciin postopki opisanimi na strani UE …

IZPELJAVAIZOBRAŽEVANJARealizacijaprogramaSlovenščinakotdrugi tujjezikSlovenščinavvsakdanjirabiHkrati smo s pomočjo slovenistke sestaviliprogram za učenje slovenskega jezika in mudodali praktične vsebine za spoznav anjenaše družbe in njenih institucij.1-slovenščina - slovnica, ki ga je v odilaprofesorica slov enščine. Med poukom sta popotrebi sodelovali kulturni mediatorki, katerista s prev odom (konsekutivnim in pisnim)pomagali pri razumev anju neznanih besed,nov ih pojem in pri izvedbi dialogov ingov ornih vaj. Udeleženke so utrdile znanjeskozi igranje v log in sporazumev alnihvzorcev uporabljenih v vsakdanjem življenju.Timsko poučevanje je pripomoglo kpremagovanju jezikov nih ovir, ki so pogostonastajale med poukom. Uporabljali smoučbenik, A,B,C...1,2,3 Gremo avtoriceNataša Pirih Svetina.2-slovenščina v vsakdanji rabi - učenjeslovenščine z dodatkom praktičnih vsebin, kista ga vodili kulturni mediatorki. Predelalo seje pet tematskih modulov, SpoznajmoUpravno enoto, Slovenija socialna država(Center za socialno delo), Zaposlov anje(Zavod RS za zaposlovanje), Moj otrok hodiv šolo (šolski sistem v RS), Zdravstvenozavarov anje (Zav od RS za zdravstv enozavarov anje), Moja kultura in tv oja kultura.Udeleženke so bile seznanjene o pristojnostizgoraj omenjenih ustanov, o njihovemdelov anju o postopkih urejanja statusa tujca,kako oddati v logo in izpolniti obrazce; katereso v rste družinskih prejemkov, postopki inroki za uveljavljanje teh v rst prav ic tertrajanje le – teh; kateri so pogoji za prijavotujca na Zavodu za zaposlov anje, dolžnostiin obveznosti do zavoda, katera je v logasv etovalke, kaj pomeni biti aktiven pri iskanjuzaposlitv e, kako slediti objavam prostihdelov nih mest v sredstvih jav negaobv eščanja itd.; kako je urejen šolski sistemv Sloveniji, katere so značilnosti devetletke,kaj je nova šolska reforma doprineslacelotnemu šolskemu sistemu v Sloveniji,Program je bil tako sestav ljen iz treh delov:pouka slovenščine, praktičnega(državljanskega) pouka in pouka osnovračunalništv a (kako vžgati računalnik,preprosto oblikov ati besedila in malo brskatipo spletnih straneh).Udeleženkam je bilo stalno na voljo tudisredišče za samostojno učenje in pomočtamkajšnjih mentorjev.Pri učiteljici slov enščine to seveda ni bilopotrebno, ker ima veliko prakse na tempodročju in v em tudi, da se vsako letoudeležuje posebnih izpopolnjevanjorganiziranih s strani Centra za slovenščinoFilozofske fakultete v Ljubljani. Bila je tudirelativ no av tonomna pri pripravi programaučenja slovenščine – na osnovi značilnosticiljne skupine in naših ciljev glede programa,je nato priprav ila nekakšen nabornajpomembnejših besed in situacij.Pouk slov enščine in računalništv a je potekaltako, da je učiteljica slovenščine oz. učiteljračunalništv a predaval, mediatorki pa sta popotrebi prevajali v albanščino.Večji del programa so predstav ljali obiski inpouk z mediatorkama, ki je bil namenjenurjenju naučenega prislovenščini/računalništv u ter predavanjem oizbranih tematikah.Ob moji prvi hospitaciji pri pouku kulturnihmediatork, je bilo vse skupaj precej''kaotično''– mediatorki sta bili brez izkušenjin nista se še dobro poznali, udeleženke sobile prv ič po dolgem času nazaj v šolskihklopeh in zato seveda vse prestrašene …Ampak počasi so se in ene in druge nav adile– udeleženke so se počasi sprostile,mediatorki sta se ujeli med seboj in zKot rečeno je program nastal precej na hitroin je bil tudi zelo zgoščen, zato smo urnikprilagajali obveznostim učiteljice slovenščine– npr. najprej so imele en dan slovenščino inen dan praktičnega pouka, nato dv a dnislovenščine in tri dni praktičnega pouka, endan za obisk ipd.Jaz sem imela precej različnih vlog v temprojektu. Bila sem zadolžena za samoorganizacijo – urnik, koordinacijo mediatorkin učiteljice slov enščine ter učiteljaračunalništv a, se dogovorila z ustanovami zaobiske … Bila sem mentorica kulturnimamediatorkama, zato sem jima morala nazačetku razdeliti naloge, nato redno sleditinjunemu delu in o tem pisati poročila.Sev eda sem stalno spremljala dogajanje,izv edbo programa in vzdušje, hodila z njimina obiske ustanov itd.Pouk je nato potekal v treh sklopih: 40 uručenja slovenščine je prevzela slovenistkaob stalni podpori kulturnih mediatork /…/Učiteljica slovenščine je bila pri svojem deluav tonomna – delala je po učbeniku, vkaterem smo sicer skupaj izbrali le določeneenote, ki jih je mediatorka tudi prev edla(nav odila za naloge, slov arček novih besed).Pri pouku sta bili stalno prisotni mediatorki, kista po potrebi prevajali in pomagali.Slov enistka je tudi v tako kratkem programunujno potrebna – ona je tudi ustreznousposobljena, da jih nauči reči: »Dober dan,moje ime je ___, stara sem ___ let.«. Toznanje sta potem mediatorki pri njunempouku uporabili v praktične namene – jih tepodatke naučili uporabiti v uradnih obrazcihin drugih situacijah.Ko smo s programom začeli, sta mi natosproti oddajali priprave na pouk (mesečne,tedenske, dnevne) in dnev nike o delu.Pouk je nato potekal v treh sklopih: 40 uručenja slovenščine je prevzela slovenistkaob stalni podpori kulturnih mediatork, slednjista nato tudi samostojno vodili 40 urpraktičnega pouka (ponav ljanje in urjenje,seznanjanje z institucijami, obiski ustanov ...)/…/.To znanje sta potem mediatorki pri njunempouku uporabili v praktične namene – jih tepodatke naučili uporabiti v uradnih obrazcihin drugih situacijah. Seveda je bilo- 27 -Program smo sproti prilagajali – najbolj jebilo to potrebno pri slovnici, kjer smo videli,da ne zadostuje samo delo učiteljiceslovenščine (s kolegico mediatorko svaprev ajali samo po potrebi), ampak damoramo tudi znotraj drugega sklopa poukate stv ari ponoviti in jih po potrebi prevesti valbanščino. Sv a se pa trudili karseda največstv ari razložiti v slovenščini in sva tudivztrajali, da poskušajo udeleženke karnajv eč stv ari povedati ali v prašati poslovensko.Pri slovenščini je bilo vseeno malo lažje, kersv a poznali našo vlogo – po potrebipomagati učiteljici pri razlagi.Pouk slovenščine v vsakdanji rabi smorazdelili na različne module – SpoznajmoUpravno enoto, Slovenija socialna država(obisk CSD), Zaposlovanje (obisk ZRSZ),Moj otrok hodi v šolo (šolski sistem v RS),Zdravstveno zavarovanje (Zavod RS zazdravstveno zav arov anje), Moja kultura intv oja kultura. Mediatorki sv a predstav ili tetematike in institucije, potem smo šli tja tudina obisk (večinoma je potekal vkonsekutivnem prevodu), da so udeleženketo utrdile in v praksi videle. Pomembno je, dasmo jim predstav ili, kdo je zadolžen zakakšne stvari, kdo je pristojen za kakšne

kako se albanski otroci vključujejo v taproces, ovire ki jih imajo in na kakšen načinse jim lahko pomaga, kako sodelovati zučitelji svojih otrok, pomembnost udeležbena govorilnih urah in na roditeljskihsestankih, kako pisati opravičila itd.Spoznavanje teh državnih ustanov jetemeljno za uspešno vključev anje udeleženkv novo družbo rav no zato, ker izhajajo iz v login življenskih položajev, ki jih imajoudeleženke kot družinski člani, delavke indržavljanke.3-računalniško opismenjevanje – temeljnoračunalniško opismenjev anje inusposabljanje za uporabo informacijsketehnologije, ki ga je vodil profesorračunalništv a. Udeleženke so spoznaleosnovno delovanje osebnih računalnikov -kako so sestavljeni, kako uporabiti miško intipkov nico. Spoznale so program za urejanjebesedil, možnosti dostopa do interneta,različne poti za iskanje informacij.Udeleženke so v 100-urnem programupredelale tematske sklope Slovenščina -splošni del, Spoznajmo uprav no enoto,Slov enija socialna država, Zaposlovanje, Mojotrok hodi v šolo, Računalniškoopismenjevanje, Moja kultura in tvoja kultura.Ob njihovem učenju so jim pomagali:organizatorka izobraževanja, svetov alka,mentor na točki vseživljenjskega učenja, dvekulturni mediatorki, učiteljica slov enščine inučitelj računalništva.Podrobnejša vsebina programa Slovenščinav vsakdanji rabi:• Splošni del - Naj se vam predstav im.Številke. Prošnje, vprašanja.• Spoznajmo Upravno enoto (UE) - Kakokomuniciramo z uradno osebo. Vloga UE priurejanju statusa tujca. Listine potrebne zapridobitev različnih dokumentov. Pomenupoštev anja roka za urejanje dokumentov.Izpolnimo uradni obrazec. Obisk UE.• Slovenija socialna država - Kakouv eljavljati pravice do družinskih prejemkov.Obisk Centra za socialno delo Koper (CSD).Analiza obiska CSD. Izpolnimo uradniobrazec.• Zaposlovanje - Kaj je delovno razmerje,kako je urejeno, vrste pogodb, kaj je delo naudeleženkami. Mislim, da sta se zelo dobroodrezali, saj je bilo njuno delo izjemno težko– skupina je bila tudi dokaj heterogena in tudiče so si delo nekako razdelile, so bile razlikemed njimi še v edno precejšnje. Pouk jepotekal v ečinoma frontalno in potem tudiindiv idualno – mediatorki sta na primernajprej predstav ili slovenski šolski sistem,nato pokazali, kako izgleda oprav ičilo inpotem so se ga skupaj učile napisati,mediatorki sta pri tem hodili medudeleženkami in jim pomagali.Pouk je potekal večinoma frontalno in potemtudi indiv idualno – mediatorki sta na primernajprej predstav ili slovenski šolski sistem,nato pokazali, kako izgleda oprav ičilo inpotem so se ga skupaj učile napisati,mediatorki sta pri tem hodili medudeleženkami in jim pomagali.Večjih težav nismo imeli, mi smo zelo bilizadovoljni, vsekakor je to za nas bila zelodobra izkušnja, pa tudi udeleženke so bilezelo zadov oljne – še posebno nad obiskiustanov. Vsem ustanov am, ki smo jih želeliobiskati smo predstav ili program in skupino skatero delamo in vsi so nas rade v oljesprejeli, pripravile so nam najpomembnejšeobrazce s katerimi se ponavadi srečuje taskupina, ki jih je nato kulturna mediatorkaprev edla. Tudi te ustanove so bile zelozadovoljne (uprav na enota je celo na spletnistrani objavila novičko o našem obisku), sajje v njihov em interesu se prikazati kotuporabnikom prijazne in to je vsekakor bilaene v rste njihov a usluga. Je pa tudi bil pravitrenutek za kaj takega – če bi to delali 10 letnazaj ne bi bili tako sprejeti – in v erjetno bi,če bi se bolj poglobili in predvsem če bi imeliza to v eč časa, določene finančne prispevkelahko pridobili še iz kakšnega v ira več.pomembno, da ne spoznajo le samihobrazcev, ampak tudi ustanove in njihovpomen (ker je bilo pomembno, da resrazumejo njihovo v logo in pomen, so teprestav itve v elikokrat potekale v albanščini)– npr. predstav ili sta jima ZRSZ, zakaj se jedobro prijaviti kot iskalec zaposlitve, zakaj ne''delati na črno'' ipd. in temu je potem sledilše obisk te institucije.Pouk pri mediatorkah vsekakor ni bil samofrontalen – delalo se je tudi skupinsko ali vparih in individualno. Že mediatorki sta vučnih pripravah predvideli ogromnokomunikacije med samimi udeleženkami inpa tudi v eliko samostojnega dela (delovnelistov ipd.). Na začetku ure je pouk sev eedamoral potekat frontalno, da sta mediatorkinpr. razložili kaj je CSD, kako do denarneganadomestila ipd., ampak na koncu se jevedno razvila tudi živahna razprava medudeleženkami. Učno gradivo, ki so gauporabljale ni bilo šolsko, ampak ''živo'' –uradni obrazci (prijava začasnega bivališča,vloga za otroški dodatek …) in delov ni listi(oprav ičilo, obvestilo s šole o izletu,roditeljskem sestanku, seznamu šolskipotrebščin …) so bili premišljeno izbrani,delalo se je z materialom, ki ga bodoudeleženke v življenju sigurno še kdajsrečale. Te stv ari so res ogromno vadile indoločene obrazce znajo po moje izpolniti žekar miže.Do nekih večjih problemov ali težav ni prišlo.Ker smo vedeli, da sta kulturni mediatorkinekoliko pedagoško neizkušeni, smo kmalupo začetku poslali k njunem poukudirektorico (kot pedagoško v odjo LU) nahospitacijo. Šlo je torej za pomanjkljivosti vprimeru pedagoških znanj, vendar sta se tehkmalu priučili. Glede na to, da sta začelipraktično iz nič in da smo skupaj sprotioblikovali program, mislim, da sta bili čudovitiin odlični. Enkratni. Redkokdo je česa takegasposoben. Čeprav smo na začetku mislili, dabi bili mediatorki med seboj enakovredni pripriprav ah, izv edbi, pomoči… sta si časomnekako razdelili v loge – ena je izvajala pouk,druga pa med udeleženkami prev erjalarazumevanje. V tem ni bilo nič narobe,takšnih stv ari ne moreš vnaprej planirat –praksa je pokazala katera je bolj za kaj. So- 28 -postopke in kako ti potekajo, kako in kdajoddati v logo.Dobro je bilo, da sva bili dve mediatorki zatakšno skupino – že takrat pa smo v edeli, daje 12 udeleženk največ, kar si lahkopriv oščimo. Če bi jih bilo več, bi bilo vseskupaj zelo zelo težko izv edljiv o. Pa tudizato, ker je bilo z udeleženkami velikoindiv idualnega dela, ene so hitrejenapredovale, druge pa so potrebovaledodatno razlago.Na začetku sva se s kolegico meidatorko karmalo lov ili. Timsko poučevanje ima dobrelastnosti, ker se učitelja eden drugegadopolnjujeta, hkrati pa je zelo zahtevno, kerne smeš prekrivati drugega. To je bilo za vsenas nov o.Udeleženkam sva predavali obe – ena jerazlagala, druga prevajala; ko smo daliobrazec ga je ena razlagala pred tablo,druga je spremljala med njimi, ali ga prav ilnoizpolnjujejo. Na začetku je bilo težko, velikoje bilo tega frontalnega podajanja učnesnovi, udeleženke še niso znale dovolj oz. sobile zelo prestrašene. Potem je bilo v ednoveč interakcije tudi med udeleženkami, protikoncu tudi v slovenščini. Udeleženke sodobile večkrat tudi delovne liste z novimibesedami, ki so jih morale izpolniti doma(npr. nov e besede, ki sva jih med učno urouporabile so morale nato doma prevesti).Mediatorki sva predstav ili te tematike ininstitucije, potem smo šli tja tudi na obisk(v ečinoma je potekal v konsekutivnemprev odu), da so udeleženke to utrdile in vpraksi videle.

Računalniškoopism enjevanjeUčnakim a,motiviranjeudeleženkčrno. Pravice in dolžnosti prijavljenih naZavodu za zaposlov anje. Izpolnimo uradniobrazec.• Moj otrok hodi v šolo - Značilnostidev etletke. Dolžnosti staršev pri vzgoji otrokin aktivno sodelovanje s šolo. Pomengov orilnih ur in roditeljskih sestankov.Pisanje opravičil in branje obv estil.• Računalniško opismenjevanje -Spoznavanje računalnika,komunikacije iniskanja podatkov s pomočjo interneta in e-pošte. Kje se še lahko učim - javno dostopnetočke in njihovo delov anje.• Moja kultura in tvoja kultura - Nisamostojni modul. Spoznav anje značilnostislovenske in albanske/kosovske kulture,običajev in navad za spodbujanjemedkulturnega sožitja.Program je bil tako sestav ljen iz treh delov:pouka slovenščine, praktičnega(državljanskega) pouka in pouka osnovračunalništv a (kako vžgati računalnik,preprosto oblikov ati besedila in malo brskatipo spletnih straneh).Pouk slov enščine in računalništv a je potekaltako, da je učiteljica slovenščine oz. učiteljračunalništv a predaval, mediatorki pa sta popotrebi prevajali v albanščino.Večjih težav nismo imeli, mi smo zelo bilizadovoljni, vsekakor je to za nas bila zelodobra izkušnja, pa tudi udeleženke so bilezelo zadov oljne – še posebno nad obiskiustanov.se pa med njima pokazale ogromne razlike vvrednotah, pogledih, pristopih, znanju jezika… Ena je bila zelo organizirana insistematična (vse priprave je pisala naračunalnik v obliki preglednic) , druga je bilazelo pedagoško in motivacijsko močna.Medtem, ko je prva je izjemno pazila na svojjezik in tudi zelo lepo v odila pouk, je drugagov orila manj izbrano in imela precej tremegov oriti slovensko pred razredom. Ena jegov orila veliko bolj zborno slov enščino,druga jim je bila bližje po kulturnem ozadju… To vsekakor ni bila slabost – različnost jevsekakor dobrodošla, tudi udeleženke sikonec koncev niso bile med sabo enake.V skladu s slednjim smo si del vsebinzamislili tudi v obliki predstav itev in tudiobiskov ustanov, s katerimi se ta populacijanajpogosteje srečuje. Tako smo odšli tudi na3 obiske na CSD, ZRSZ, UE – povsod sonas zelo lepo sprejeli, predstav itev prilagodilitemam, s katero se ta ciljna skupinanajpogosteje srečuje (uv eljavljanje prav ic dodružinskih prejemkov, prijava prebivališča,iskanje zaposlitv e …).Pomembno je, da so lahko spoznale teustanov e, da so videle kako izgledajo tiprostori in kakšni so uradniki v živo – prijazniin pripravljeni pomagati in da se jih nipotrebno bati./…/ in 20 ur tečaja osnov računalništv a zučiteljem računalništv a s podporo eno odmediatork (10 ur) oz. v SSU s podporotamkajšnjega mentorja (10 ur).Razlike med udeleženkami so bile v idnepredvsem med odmori, ko so na primernosečnice stalno tičale skupaj, starejše sobile na enem in mlajše na druge koncu ipd.Mislim pa, da je za samo dinamiko skupineto bilo vse prej kot moteče, ker so se resodlično ujele.Na začetku so bile grozno prestrašene,potem so se počasi odprle – interakcija jestekla tudi z nami, saj so nas kar na hodnikuustav ljale in razlagale, kaj so se naučile.- 29 -Nekaj časa je bilo namenjenega tudiračunalniškemu opismenjevanju, ki jim je bilozelo všeč. Ugotovili smo na primer, da jegospa v petdesetih z nedokončano OŠ talentza delo z računalnikom – vse je takojrazumela, naredila …Jaz sem jim pogosto ponav ljala, da nisoneumne, ampak, da jim enostav no ni biladana možnost v živ ljenju, da bi se takorazvijale. Na začetku je bilo vse zelo strah intudi malo jih je bilo sram, dvomile so v svojesposobnosti. Na koncu so bile vse zelovesele, samozav estne, bolj samostojne (npr.znale so same na av tobus).Ko so ga izpolnjevale so bile zelo v esele –načrt je bil nekakšno zrcalo, odseval je vsedelo, počutje, napredek, dosežke.

EVALVACIJASprotnaevalvacijaEvaviranjeizpeljavePoleg enajstih vključenih albanskihpriseljenk, med dosežke tega programaštejemo tudi: dve usposobljeni mentorici -kulturni mediatorki, prilagojen 80-urniprogram Slovenščina v vsakdanji rabi,prilagojeno učno gradivo in slov arček (stemeljnimi pojmi za vsakdanjesporazumev anje in razumevanje terizpolnjevanje uradnih obrazcev), prilagojen20-urni program računalniškegaopismenjevanja z učiteljem in mentorjem.Zadovoljstv o udeleženk smo merili s krajšimipogov ori pred pričetkom ali ob koncuizobraževanja. Pohvalile so predvsempraktično uporabnost vsebin in obiskeustanov (Uprav na enota in Center zasocialno delo), kjer so udeleženke programastopile v kontakt in se pogov orile sposameznimi strokovnimi delavci.Sledila sem dogajanju in pomagala reševatimorebitne težave, se z ustanovamidogov arjala za obiske ter se jim po tem tudizahvalila ter skrbela za promocijo v medijih(objav a v časopisu, interv ju na Radiu Koper,prispevek na konferenci ZLUS).Ker sem tudi pedagoški vodja ustanov e, semmed programom hospitirala pri nekaj urahkulturnih mediatork (učiteljico slov enščine žepoznam iz drugih podobnih programov).Prev erila sem njune priprave na uro in učnagradiv a, z didaktičnega vidika ocenila njunnastop, jima svetov ala kako izboljšatidoločne stvari ipd.. Mediatorki namreč natem področju nista bili posebej usposobljeni,zato sem jima v eliko pomagala prinačrtov anju pouka in pisanju učnih priprav.Program je bil za nas zelo zahtev en – tako izfinančnega stališča, ker smo morali velikosami sponzorirati, kot tudi izorganizacijskega v idika. Morali smo bitiizjemno odprti, da smo sploh lahkoskoordinirali vse različne programe inpodporne dejav nosti (sv etovanje,mediatorke, učitelje, samostojno učenje); za11 udeleženk smo imeli 2 mediatorki inpraktično nobenega gradiv a. Vsekakor velikodela – mi smo dovolj izkušeni in javnonarav nani, da smo se s tem spoprijeli, tudi čenismo od tega imeli dobička – mislim pa, dase ena priv atna ustanova česar takega ne binikoli lotila.Pomanjkljivost tega programa je vsekakorpomanjkanje časa, za to skupino bi ga bilopotrebnega v eliko v eč. Problem so namrečvelike razlike med udeleženkami – nekatereso bile skoraj nepismene, druge pa boljizobražene. Seveda so se vse naučilepredstav iti in spoznale neke osnovnepostopke, česa bistveno v eč pa nekatere vtako kratkem času enostavno niso bilesposobne. Ampak tega ne štejemo zanegativ no, saj so vseeno prišle v nek stik znašo kulturo, se spoznale z ostalimiudeleženkami – mislim, da je velik korak žeta, da so razširile svoj krog ljudi, si dv ignilemotiv acijo s tem, ko so v idele koliko znajodrugi in česa so same sposobne. Če bi hotelidoseči naše prve ambiciozne cilje, bi seudeleženke morale (tudi glede na izobrazbo,ki jo imajo) učiti slovenščino celo leto, da biDrugače smo pa vseskozi redno spremljalidogajanje – direktorica je hospitirala pri učnihurah, mi smo hodili razred ali pa jih nahodniku povprašali kako je, če s dobropočutijo, če jih kaj moti… S temi razgovorismo sproti evalv irali program (tako so koneckoncev lahko tudi vadile jezik), skušali pasmo biti čim manj formalni in čim boljnevsiljiv o spremljati njihov o zadovoljstv o.Ev alvacija samega programa ni potekalatako, kot jo ponav adi izvedemo pri drugihizobraževalnih programih, ko medudeležence razdelimo ankete in jihanaliziramo. V tem primeru nismoudeleženkam dali nobenih pisnih obrazcev,ker jih nismo želeli vznemirjati oz. smovedeli, da bi imele z njimi precej težav.Drugače smo pa vseskozi redno spremljalidogajanje – direktorica je hospitirala pri učnihurah, mi smo hodili razred ali pa jih nahodniku povprašali kako je, če s dobropočutijo, če jih kaj moti… S temi razgovorismo sproti evalv irali program (tako so koneckoncev lahko tudi vadile jezik), skušali pasmo biti čim manj formalni in čim boljnevsiljiv o spremljati njihovo zadov oljstvo. Nakoncu smo jih tudi na podelitv i potrdilpov prašali, kako ocenjujejo program, nekesplošne pisne evalv acije pa res nismonaredili. Ne glede na to, je zame največjidokaz, da je bil program uspešen ta, da sobile one skozi prisotne in da so bile zelo zelozelo zadovoljne. Prišle so tudi uro predtečajem in ostale še uro po tečaju, tečaj je bilvsak dan in vsak dan so hodile in če bi sedalo, bi ostale tu še pol leta. Rav no zaraditega se pol za neko posebno evalvacijo sstrani udeleženk nisem odločila. Smo paredno spremljali izv edbo s tedenskimisestanki s kulturnima mediatorkama –poročali sta o poteku, težav ah in problemih,nejasnostih … Z učiteljico slov enščine patega nisem delala. Poznamo jo že od prej,- 30 -Mislim, da nam je potem dobro uspelo, da jebil program zelo uspešen. Ravno tomedpredmetno povezov anje različnih vsebinna bolj praktične načine je bilo uspešno –npr. če poglavje v učbeniku obravnavapredstav itev: kdo sem, iz kje prihajam, mojnaslov je ta in ta in telefonska štev ilka taka,je potrebno ta znanja tudi nekam prenesti –npr. na uprav ni enoti izpolniti obrazec zaprijav o prebiv ališča, vlogo za pridobitevdržavljanstv a ... Torej praktične vsebine, kiizhajajo tudi iz živ ljenjskih položajev – kotdružinskih članic, delavk, držav ljank.Uspešnost tega pristopa se kaže že tudi smos tem, da se bo program v kratkem ponovil.Z našim delom smo, glede na to, da je bila toprv a izvedba, sigurno bili zadovoljni.Program zdaj predstav lja neko osnovo, ki jobomo za naslednjo izvedbo kv ečjemu šeizpopolnili (npr. didaktizacijo). Jaz sem si kotcilj po zaključku programa postav ila prevodučbenika.Zadeva se je potem pri meni nadaljev ala –kontaktirala sem av torico učbenika, ki smoga uporabljali v tečaju ''A, B, C .. 1, 2 , 3,Gremo!'' in ji predlagala prev od nav odil valbanščino. Ona je bila na začetku malo boljskeptična, ampak jaz zdaj prevajam taučbenik in upam, da bo naslednje leto tudizares izšel. Poleg tega bom pa še pripravilaposeben snopič v katerem bodo slovničnaprav ila in slovarček. To jaz štejem za največjiuspeh.

Evalviranjepridobljenegaznanja oz.spretnostipriposam e-znikihse lepo počasi in postopoma delalo z njimi.Vsekakor je zelo pozitiv no, da se z njimi delatudi te praktične vsebine (obrazce ipd.),ampak zanje ni dovolj le ena sama ponov itev– imeli smo premalo časa za ponavljanje,utrjev anje ipd. Ampak vendarle – v edo kje jeuprav na enota, Center za socialno delo,imajo stik z mediatorkama, ki jih vedno lahkopokličejo in prosijo za pomoč. Mi smo si resželeli, da bi jim s tem vsaj malo pomagali serešiti odvisnosti od njihov ih mož, da lahko kajsame naredijo in so sposobne kam iti same.Njihova izoliranost se nam zdi v elik problem– gov orijo praktično le med sabo, s Slovencise ne družijo. Tako da mislim, da je kljubtemu, da so bile one in tudi mi zelozadovoljni, vse skupaj bolj kaplja v morje, sajbi se moralo k tej problematiki veliko boljsistematično pristopiti.Večjih težav nismo imeli, mi smo zelo bilizadovoljni, vsekakor je to za nas bila zelodobra izkušnja, pa tudi udeleženke so bilezelo zadov oljne – še posebno nad obiskiustanov.Pomanjkljivost tega programa je vsekakorpomanjkanje časa, za to skupino bi ga bilopotrebnega v eliko v eč. Problem so namrečvelike razlike med udeleženkami – nekatereso bile skoraj nepismene, druge pa boljizobražene. Seveda so se vse naučilepredstav iti in spoznale neke osnovnepostopke, česa bistveno v eč pa nekatere vtako kratkem času enostavno niso bilesposobne. Ampak tega ne štejemo zanegativ no, saj so vseeno prišle v nek stik znašo kulturo, se spoznale z ostalimiudeleženkami – mislim, da je velik korak žeta, da so razširile svoj krog ljudi, si dv ignilemotiv acijo s tem, ko so v idele koliko znajodrugi in česa so same sposobne. Če bi hotelidoseči naše prve ambiciozne cilje, bi seudeleženke morale (tudi glede na izobrazbo,ki jo imajo) učiti slovenščino celo leto, da bise lepo počasi in postopoma delalo z njimi.Vsekakor je zelo pozitiv no, da se z njimi delatudi te praktične vsebine (obrazce ipd.),ampak zanje ni dovolj le ena sama ponov itev– imeli smo premalo časa za ponavljanje,utrjev anje ipd. Ampak vendarle – v edo kje jeuprav na enota, Center za socialno delo,imajo stik z mediatorkama, ki jih vedno lahkopred izv edbo programa sem z njo opravilarazgovor v katerem sem ji predstavilaprogram in skupino. Izbrali smo jo meddrugim tudi zato, ker je imela izkušnjo z enoveliko skupino (predvsem Albank) nazačetnem tečaju slovenščine in smo takratvideli, kaj je naredila z njih, da sospregovorile in kako so ji bile te na koncuhv aležne … – tako smo vedeli, da ima pravelastnosti, da se zna približati tem ljudem naprijazen nevsiljiv način. Poleg tega na eniizmed srednjih šol nudi tudi dodatno pomočtujim učencem, pri nas pa je že vodila karnekaj tečajev za tujce n vsi so jo zelopohv alili.Uporabnost teh vsebin se je pokazala že včasu programa – 3 udeleženke so si odprlesv oj transakcijski račun, nekatere so sikončno upale same na av tobus ipd. Nazačetku so bile grozno prestrašene, potemso se počasi odprle – interakcija je steklatudi z nami, saj so nas kar na hodnikuustav ljale in razlagale, kaj so se naučile.Naš cilj je bil, da tem udeleženkam nudimobrezplačen tečaj s stalno podporo v njihovemjeziku in da jih premaknemo ven iz njihovihhiš, da bodo imele stike med seboj in še skom drugim ter da spoznajo ustanove, ki jimlahko pomagajo in ki so se jih prej tako bale.Poleg tega so stopile v stik tudi z nami – zdajvedo, kje in kaj smo, kako jim lahkopomagamo. Za nas je vsekakor dosežek, dase je ena od udeleženk odločila za začetnitečaj slovenščine. Cilje smo gotovo dosegliin verjetno v marsičem tudi presegli.Program bomo v kratkem (verjetno v mesecuali dv eh) tudi ponov ili. Spremenili bomointenziteto (pouk ne bo potekal vsak dan,tudi če se je to izkazalo za koristno, je za topotrebnega ogromno prilagajanja inodrekanja – nas, učiteljev, mediatork …) infinanciranje bo drugačno (z izvajalci bomosklenili av torsko pogodbo in financirani bodopreko Centra vseživ ljenjskega učenja). Samprogram pa se mi ne zdi potreben posebnihpopravkov – stvari, ki smo si jih zastavili so- 31 -Vseeno pa to, kar smo dosegli, ne zadostuje– te udeleženke se morajo zdaj tudi samepotruditi. Upam, da jim bo pri tem pomagalaizdaja učbenika v albanščini – upam, da boogromno pripomogla k temu, da se bodolahko tudi priseljenci odločili zasamoizobražev anje.Vsaka udeleženka je imela svojizobraževalni načrt, ki ga je izdelala ssv etovalko. In vsaka je morala ta načrtizpolniti, kar jim je na začetku predstav ljalovelik problem (nekatere so imele veliketežav e že s samim pisanjem). Na koncu pasmo ta obrazec skupaj izpolnile v razredu oz.so ga večinoma kar same – če česa nisoznale napisati, so narisale smehljaj ipd. Koso ga izpolnjevale so bile zelo vesele – načrtje bil nekakšno zrcalo, odseval je vse delo,počutje, napredek, dosežke.Upam, da bodo te udeleženke še naprej setrudile – se učile slovensko, bile bolj odprte.No, vem, da dv e že delata, kar je sigurnovelik uspeh. Poleg tega nekatere rednosrečujem v trgovinah, kar je sigurno uspeh,da zdaj gredo same. Pomembno je, dauspejo same opravljati neke določeneopravke, ki zadevajo njihovo družbeno oz.družinsko vlogo. Mi to težko razumemo,ampak tem ženskam družina predstavljadržavo – one živijo na podeželju, ne hodijoven, družina je vse, kar imajo. To, da gredozdaj same na av tobus in na banki plačajo

pokličejo in prosijo za pomoč. Mi smo si resželeli, da bi jim s tem vsaj malo pomagali serešiti odvisnosti od njihov ih mož, da lahko kajsame naredijo in so sposobne kam iti same.Njihova izoliranost se nam zdi v elik problem– gov orijo praktično le med sabo, s Slovencise ne družijo. Tako da mislim, da je kljubtemu, da so bile one in tudi mi zelozadovoljni, vse skupaj bolj kaplja v morje, sajbi se moralo k tej problematiki veliko boljsistematično pristopiti.No, tudi kulturni mediatorki sta pridobiliizjemno izkušnjo in zelo dobre reference –ena od njiju se je zaposlila v šolstv u, drugapa še naprej razvija ta program oz. učbenikza tečaj.se izkazale kot dobre. Veliko prilagajanja jebilo že v tem programu – v bistvu je nastajalsproti, ko smo videli kaj udeleženke zmorejo,kaj znajo in kaj si želijo. Sev eda je vseodv isno od skupine in naslednji program boprav tako moral nastajati sproti.položnice je ogromen uspeh.Udeleženke so bile na koncu res neizmernovesele – to je sigurno najboljši kriterij zaocenjevanje uspeha programa. Počutile sose, da je bil za njih privilegij, da so se lahkoudeležile tega programa, stalno so se namzahvaljevale.- 32 -

IZJAVA O AVTORSTVUSpodaj podpisana Nika Grželj izjavljam, da je to diplomsko delo v celoti mojeavtorsko delo, nastalo ob pomoči mentoric doc. dr. Sabine Jelenc Krašovec in izr.prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat.Ljubljana, 30.03.2009