ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev lovrenških ... - Natreg

8/3/2011EKONOMSKO VREDNOTENJEEKOSISTEMSKIH STORITEVLOVRENŠKIH JEZERIzdelovalec:Actum, d.o.o.Verovškova 601000 LjubljanaDirektor: Miha MarinšekNaročnik:Zavod Republike Slovenije za varstvo naraveTobačna ulica 51000 LjubljanaDirektor: dr. Darij KrajčičLjubljana, julij 2011

AVTORJIACTUM, d.o.o.E-mail: info@actum.siNaslov: Verovškova 60, SI-1000 LjubljanaInternet: www.actum.siKontakt:Jasmina ŽujoTelefon: +386 (0)590 80 999Fax: +386 (0)590 80 941E-mail: jasmina.zujo@actum.siMiha MarinšekTelefon: +386 (0)590 80 990Fax: +386 (0)590 80 941E-mail: miha.marinsek@actum.siPREGLEDGregor DanevTelefon: +386 1 230 95 32Fax: +386 1 230 95 40E-mail: gregor.danev@zrsvn.siAmela Smajić HodžićTelefon: +386 1 230 95 32Fax: +386 1 230 95 40E-mail: amela.smajic@zrsvn.siZavod Republike Slovenije za varstvo naraveTobačna ulica 51000 Ljubljana

IZJAVA O ODGOVORNOSTIBesedilo študije odseva stališča avtorja oziroma soavtorjev. Vodstvo programa Jugovzhodne Evrope niodgovorno za kakršnokoli uporabo tu vsebovanih informacij.NAROČNIKNaročnik je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.FINANCIRANJEŠtudija je financirana s strani programa Jugovzhodna Evropa, Ministrstva za okolje in prostor in ZavodaRS za varstvo narave.ZAHVALAZahvaljujemo se vsem, ki so pomagali pri izdelavi študije in pridobivanju podatkov, Francu Perkupredsedniku upravnega odbora Planinskega društva Paloma, Tanji Superger vodji recepcije v HoteluPlanja na Rogli, Mihaeli Solar (Unior d.d. Program Turizem), Tomažu Prusu višjemu predavatelju naBiotehniški fakulteti oddelka za agronomijo, Zdravku Miklašiču in Izidorju Cojzeru z Zavoda za gozdoveSlovenije, še posebej pa Juriju Guliču, Sebastjanu Štrucu in Gregorju Danevu z Zavoda RS za varstvonarave.3

OKRAJŠAVEARSKTRP Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželjaARSO Agencija Republike Slovenije za okoljeBT Metoda prenašanja koristi (ang. Benefit transfer)CBA Analiza stroškov in koristi (ang. Cost-Benefit Analysis)EU Evropska unija (European Union)GERK Grafična enota rabe zemljišč kmetijskih gospodarstevHT Habitatni tipiKOP Kmetijska okoljska plačilaMPA Metoda tržnih cen (ang. Market price approach)LPN Lovišče s posebnim namenomNSV Neto sedanja vrednost investicijeNV Naravne vrednoteOMD Plačila za območja z omejenimi dejavnikiPRP Program razvoja podeželjaSCI Posebna varstvena območja (Site of Community Importance)RS Rdeči seznamSPA Posebna območja varovanja (Special Protected Areas)SURS Statistični urad Republike SlovenijeTEV Celotna ekonomska vrednost (ang. Total economic value)TGP Toplogredni plinVO Varovano območje naraveVVO Vodovarstveno območjeWTP Pripravljenost za plačilo (ang. Willingness to pay)ZON Zakon o ohranjanju narave4

KAZALO SLIKSlika 1: Položaj analiziranega območja....................................................................................................... 11Slika 2: 3D karta Lovrenških jezer .............................................................................................................. 12Slika 3: Lastništvo na analiziranem območju Lovrenških jezer....................................................................... 14Slika 4: Območja Natura 2000 na analiziranem območju.............................................................................. 15Slika 5: Naravne vrednote na Pohorju in analiziranem območju ................................................................... 16Slika 6: Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška barja ............................................ 17Slika 7: Deleži površin habitatnih tipov........................................................................................................ 18Slika 8: Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer....................................................... 19Slika 9: Višinski pasovi (korak = 1meter)..................................................................................................... 20Slika 10: Povprečne letne višine padavin za območje ovršja Pohorja............................................................. 22Slika 11: Vodna telesa in VVO na analiziranem območju.............................................................................. 23Slika 12: Sestojna karta z intervalnimi lesnimi zalogami na analiziranem območju NV Lovrenška jezera........... 25Slika 13: Občine na analiziranem območju.................................................................................................. 28Slika 14: Razporejenost poselitve na podlagi evidence hišnih številk na Pohorju in analiziranem območju ........ 31Slika 15: Karta storitev – poudarjenost skupin ekoloških in socialnih funkcij na analiziranem območju .............. 32Slika 16: GERKi in kmetijsko okoljski podukrepi na analiziranem območju ..................................................... 38Slika 17: Lovišče s posebnim namenom – LPN Pohorje ............................................................................... 40Slika 18: Položaj male HE Mislinjski jarek v prostoru.................................................................................... 53KAZALO TABELTabela 1: Lastniška struktura Lovrenških jezer ..................................................................................................... 14Tabela 2: Naravne vrednote na analiziranem območju (območja) ........................................................................ 15Tabela 3: Habitatni tipi na analiziranem območju .................................................................................................. 18Tabela 4: Prikaz klimatskih parametrov za ovršje Pohorja .................................................................................... 21Tabela 5: Ocenjena lesna zaloga v sestojih na analiziranem območju v m 3 ......................................................... 24Tabela 6: Površine občin, delež površin glede na celotno območje Pohorja in glede na analizirano območje ..... 28Tabela 7: Demografski kazalci občin, na analiziranem območju Lovrenških jezer ................................................ 29Tabela 8: Evidenca hišnih številk na območju Pohorja po posameznih občinah................................................... 31Tabela 9: Površine analiziranega območja s poudarjenimi skupinami storitev...................................................... 33Tabela 10: Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po posameznih občinah na Pohorju ................................. 35Tabela 11: Statistika nočitev RTC Rogla............................................................................................................... 35Tabela 12: Nočitve in enodnevni obiskovalci Ribniške koče ................................................................................. 36Tabela 13: Prenočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010............................................................................. 36Tabela 14: Interesne skupine mokrišč................................................................................................................... 44Tabela 15: Ekološki kriteriji vrednotenja in indikatorji merjenja ............................................................................. 45Tabela 16: Socialno-kulturna merila vrednotenja in indikatorji merjenja................................................................ 45Tabela 17: Cena vode brez cene za omrežnino .................................................................................................... 51Tabela 18: Sortimentacija prostorninskega lesa tretjega kakovostnega razreda................................................... 56Tabela 19: Izpusti TGP po kategorijah virov (CO 2 ekvivalent Gg), Slovenija, letno............................................... 61Tabela 20: Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajev................................. 65Tabela 21: Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj podržavah.................................................................................................................................................................. 66Tabela 22: Skupni stroški na obiskovalca po državah v letu 2009 (v €) ................................................................ 66Tabela 23: SCENARIJ 1- TEV z ohranjanjem za leto 2010................................................................................... 70Tabela 24: SCENARIJ 2 -TEV brez ohranjanja za leto 2010 ................................................................................ 706

IZVLEČEKPredmet obravnavane študije je ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljamokrišče Lovrenška jezera z namenom splošnega ozaveščanja vladnih institucij in širše javnosti opomenu ohranjanja narave in trajnostne rabe storitev mokrišč.Površina analiziranega območja Lovrenških jezer obsega 88,95ha in je sestavljena iz petih habitatnihtipov (aktivnega visokega barja, prehodnega barja, naravnih distorofnih jezer, kisloljubnih smrekovih inbarjanskih gozdov ter vrstno bogatega travišča). Območje spada v ekološko pomembno območje,ekološko omrežje Natura 2000, zaradi specifičnih razvojnih procesov gozdov, biotske raznovrstnosti inraziskovalne pomembnosti je pridobilo tudi status gozdnega rezervata, zaradi izjemnih lastnosti naravein redkosti pa pomembno prispeva k slovenski naravni dediščini in je opredeljeno kot naravna vrednotadržavnega pomena. Južni del analiziranega območja spada v vodovarstveno območje lokalnegapomena.Analizirano območje Lovrenških jezer ni poseljeno, na območju je dovoljen lov na divjad, na omejenipovršini (7% naravne vrednote) je dovoljeno izkoriščanje lesnega prirasta, na travnikih in na obronkihgozdov je omejeno nabiranje različnih gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč, na travnikih je dovoljeno tudiprilagojeno kmetovanje, vendar se s tem trenutno ne ukvarja nihče. Na območju rezervata, ki obsega93% naravne vrednote oz. analiziranega območja je po Uredbi o varstvu samoniklih gliv prepovedanonabiranje vseh vrst samoniklih gliv.V študiji sta bila primerjana in ocenjevana dva scenarija, z ohranjanjem nepoškodovanih, naravnodelujočih barij in brez ohranjanja z intenzivnim izkoriščanjem naravnih virov, predvsem lesne biomase inšote. V izračun celotne ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev na analiziranem območjuLovrenških jezer smo po obeh scenarijih poskusili zajeti čim več strateško pomembnih ekosistemskihstoritev po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment po skupinah storitev, oskrbovalne,regulacijske, kulturne in podporne.Podporne storitve (nastajanje prsti, primarna produkcija, kroženje hranil in vode, obstoj biotskeraznovrsnosti ter opraševanje) so storitve, ki podpirajo proizvodnjo vseh ostalih ekosistemskih storitev,zato je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo potrebno za razumevanje nastanka končnihkoristi, ki jih zagotavljajo vse ostale ekosistemske storitve in so tako vrednotene v povezavi s storitvami,ki jih podpirajo.Od vseh obravnavanih ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera je bila po scenariju zohranjanjem v letu 2010 najbolje ocenjena rekreacijska in turistična storitev (10.245.812€), natohidrološka storitev v obliki puferske sposobnosti oziroma zagotavljanja pitne vode v sušnih obdobjih(130.705€). K skupni ekonomski vrednosti prispevajo še lov, ponor CO 2 ter izkoriščanje lesne biomase,vse ostale ekosistemske storitve imajo zanemarljivo vrednost in v študiji niso ocenjevane.Največja posebnost šotnih barij je gotovo njihova puferska sposobnost. Šota namreč deluje kotnekakšen vodni zbiralec, ki lahko v času padavin vsrka viške vode, da le-ta prehitro ne odteče, po drugistrani pa v sušnih obdobjih oskrbuje vodne vire v širši okolici. Količina vode tako skozi celo leto nimavečjih nihanj in ne povzroča škode v obliki poplav, suše, izpada prihodka zaradi slabše vodnepretočnosti za potrebe pridobivanja hidroenergije.7

Po scenariju brez ohranjanja je najbolje ocenjena oskrbovalna storitev – prodaja šote (2.984.727€),lesne biomase in celuloze (91.508€). Zaradi netrajnostnega izkoriščanja pa se zaloge lesa porabijo v 5letih, zaloge šote pa v 20 letih, zato v vseh nadaljnjih letih ne beležimo prihodkov iz tega naslova.Ocenjena celotna ekonomska vrednost z ohranjanjem v letu 2010 za 7.235.248€ presega ocenjenocelotno ekonomsko vrednost netrajnostnega intenzivnega izkoriščanja storitev barja. Neto sedanjavrednost po scenariju z ohranjanjem znaša 190.663.326€, po scenariju brez ohranjanja pa 38.850.190€.Glede na rezultate študije je njihovo ohranjanje in »pametna« uporaba ekosistemskih storitev nujna, sajbi nas stroški izgube mokrišča Lovrenških jezer, v primeru intenzivne in netrajnostne rabe, v obdobju 50let, ob upoštevanju vseh ekosistemskih storitev, ki jih območje nudi, stali dobrih 151,8 milijonov €.8

1. UVODVrednost narave je neprecenljiva, saj bi se svetovno gospodarstvo gotovo zelo hitro sesulo brezrodovitnih tal, čiste vode in zraka ter ugodnega podnebja. Vendar pa se to neskončno vrednost pri rabizemljišč in v političnih odločitvah, zaradi neobstoja trga, prepogosto enači z nično vrednostjo. Zato sopotrebne bolj konkretne številke, ki bi preprečile netrajnostne ekonomske odločitve, ki degradirajo takonaravne vire in ključne storitve, ki jih generira zdrav naravni ekosistem.Eno izmed pomembnejših orodij, ki se uporablja pri ozaveščanju pomena ohranjene narave je pravgotovo izobraževanje. Ljudje se namreč v izobraževalnem procesu naučijo videti in razumeti vsozapletenost narave in naravnih procesov, pa tudi pomena njenega varstva. Šele potem, ko bodo sprejelito neponovljivo dediščino za svojo in jim bo zares nekaj pomenila, bo varstvo narave uspešnejše kotdanes.Zavod RS za varstvo narave poskuša v okviru projekta NATREG javnosti predstaviti možne načineupravljanja (za)varovanih območij narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj. V okviruskupnega projekta pa so bile izdelane tudi »Smernice za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitevna VO« kot pomemben sestavni del, ki povzemajo najpogosteje uporabljene metode za ekonomskovrednotenje ekosistemskih storitev na VO. S pomočjo smernic posameznik dobi hitro informacijo oposamezni metodi in tako lažje izbere ustrezno za svoje potrebe. Uporabnost in izvedljivost posameznihmetod za ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev je namreč zelo različna in je odvisna odpredmeta preučevanja, namena in ciljev vrednotenja, značilnosti storitev, ki jih vrednotimo, financ,razpoložljivega časa, posebnosti izdelave študije, obsega proučevanega prebivalstva, vpliva na njihovoblaginjo itd.Naslednja faza izvajanja projekta NATREG je preizkus uporabnosti obravnavanih metod za ekonomskovrednotenje v praksi na pilotnem območju z namenom upravičevanja pomembnosti ohranjanja narave.Za pilotno območje je bilo zaradi svoje edinstvenosti izbrano mokrišče Lovrenška jezera, ki imajo statusgozdnega rezervata, naravne vrednote in dela ekološko pomembnega območja ter omrežja Natura2000. Po obsegu so največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. So tudinajbolj prepoznavna in obiskana visoka barja v Sloveniji.Mokrišča imajo namreč veliko gospodarsko, kulturno, znanstveno in rekreacijsko vrednost (MA -Millennium Ecosystem Assessment ocenjuje vrednost mokrišč do 15 trilijon dolarjev v letu 1997),degradacija in izguba mokrišč pa je hitrejša kot pri drugih ekosistemih. Primarni posredni vzroki zadegradacijo in izgubo mokrišč so rast prebivalstva in povečanje gospodarskega razvoja, neposrednivzroki pa so razvoj infrastrukture, pretvorba zemljišč, umik vode, evtrofikacija, onesnaženje, prekomernoizkoriščanje ter uvedba invazivnih tujerodnih vrst. Predvidena nadaljnja izguba in degradacija mokriščbo zmanjšala zmogljivost mokrišč za ublažitev vplivov kar ima za posledico znižanje blaginje ljudi,vključno s širjenjem bolezni, predvsem v državah v razvoju. Izguba mokrišč bi pomenila ogromnogospodarsko škodo, vendar se velika večina ljudi, med njimi tudi odločevalci in načrtovalci, zaradinarave storitev, ki jih nudijo mokrišča npr. obnavljanje in odvajanje podtalnice, skladiščenje vode,nadzor nad poplavami, čiščenje voda itd., ki navadno niso takoj zaznane, ne zaveda njihovega pomenain povezave med stanjem mokrišč ter zagotavljanjem njihovih storitev.9

Za ekosistemske storitve, ki jih nudijo VO ne veljajo zakonitosti klasične tržne ekonomije, ker nimajodelujočih trgov oziroma je trg za takšne storitve neučinkovit. Zato so vrednosti teh storitev pogostopodcenjene in ne odražajo prave pomembnosti storitev za družbo. Ne glede na koristi za družbo paobstajajo tako moralni, etični kot tudi estetski razlogi za vrednotenje in ohranjanje narave (Costanza insod., 1996: 255). Indikatorji blaginje se namreč običajno merijo z bruto domačim proizvodom, ki pa neodraža tako gospodarske rasti kot tudi trajnosti, ker eksplicitno ne ocenjuje tudi degradacijeekosistemskih storitev, ki jih povzroča industrija in trgovina (Goodland in Daly, 1996: 1016). Ekonomskovrednotenje je tako ključni instrument za odločanje o alokaciji virov, saj pomaga institucijam izboljšatiupravljanje z razpoložljivimi (finančnimi) viri.Cilj obravnavane študije je opredelitev ekosistemskih storitev, ki jih na lokalni ravni zagotavljaanalizirano območje Lovrenških jezer in njihovo vrednotenje.Namen vrednotenja Lovrenških jezer je splošno ozaveščanje vladnih institucij in širše javnosti o pomenuohranjanja narave in trajnostne rabe storitev mokrišč. Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev, ki jihnudijo nepoškodovana, naravno delujoča mokrišča družbi je navadno veliko večja od koristi prejete odspremenjene "bolj cenjene" intenzivne rabe tal, predvsem zato, ker ima koristi od netrajnostne rabepogosto razmeroma malo posameznikov in ne družba kot celota.Študija je sestavljena iz dveh delov.V prvem delu je poudarek na proučevanju samega področja Lovrenških jezer, in sicer so tu opredeljeniposamezni sestavni deli pomembni za samo vrednotenje: geografska lokacija, nastanek, lastništvo,pravni statusi, habitatni tipi, relief, geološka podlaga, talne razmere, klima, hidrološke razmere,vegetacija, živalstvo, socialno ekonomske značilnosti ter storitve značilne za analizirano območje.Drugo poglavje se osredotoča na samo vrednotenje posameznih ekosistemskih storitev in njihov pomenza posamezne deležnike. Obravnavana sta dva scenarija, in sicer z ohranjanjem mokrišča Lovrenškihjezer in brez ohranjanja. Prvi scenarij odraža sedanje stanje in skrb za analizirano območje, kjer jezaradi trajnostne rabe na območju mogoče le omejeno izkoriščanje naravnih virov. Drugi scenarij paopisuje hipotetično stanje netrajnostnega izkoriščanja ekosistemskih storitev ter opredeli možneekonomske stroške povezane z izgubo ekosistemskih koristi Lovrenških jezer.Omejena finančna sredstva, čas za izvedbo samega vrednotenja ter pomanjkanje razpoložljivihpodatkov so pogojevali uporabo enostavnejših metod vrednotenja, metode tržnih cen, metode potnihstroškov in metode prenašanja koristi.10

2. LOVRENŠKA JEZERA IN OKOLICA2.1. Geografska lokacija in kratek opisVisoko barje Lovrenška jezera z 11 do 22 jezerci (odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode) leži nakopastem slemenu imenovanem Planinka, med Planiko (1.392mnm oziroma metrov nadmorske višine)in Mulejevim vrhom (1.533mnm) v povirju potokov Radoljne, Mislinje in Velke. Jezerca so kotanje spovršino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2m (Martinčič in Piskernik, 1985). Najvišje jezerce ležina višini 1.520mnm, najnižje pa na višini 1.510mnm (Digitalni model ..., 2009). Analizirana površinaLovrenških jezer je 88,96ha, in zajema naravno vrednoto Lovrenška jezera (Register naravnih vrednot..., 2010; Pravilnik o spremembah ..., 2010). Na območju je postavljen lesen razgledni stolp, skozi južnidel je speljana brunčana pot. Lovrenška jezera so najjužneje ležeče visoko barje v Evropi na silikatnipodlagi in največje barje v Sloveniji (Martinčič in Piskernik, 1985). So manjši del gozdnega rezervata zimenom Lovrenška jezera, velikega 513,92ha (Uredba o varovalnih gozdovih ..., 2010). Gozdni rezervatobsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom (Mrakič in Vomer, 1985). Lovrenškajezera so tudi naravna in turistična znamenitost Pohorja.Slika 1: Položaj analiziranega območjaVir: Geopedija, 201011

Slika 2: 3D karta Lovrenških jezer12

2.2. NastanekNastanek visokih in prehodnih barij pri nas še ni povsem pojasnjen. Barja na karbonatni podlagi sonastala iz ledeniških jezer, ki so se postopoma spreminjala preko nizkega v visoko barje. Pohorskabarja so nastala na nanosih mineralno revnih glinastih peskov – predvidevajo, da se je organogenasedimentacija začela v začetku atlantika, pred približno 7.000 leti. Zaradi silikatne podlage je najbržsprva nastajalo prehodno in šele zatem visoko barje. Na podlagi morfologije predstavlja grebenskobarje. Največja debelina šote je na vrhu grebena Planinka in znaša 290 cm, na obe strani pobočja pa sedebelina postopno manjša. Značilen izgled dajejo večja in manjša distrofna jezerca, 20 po številu. Vsaso nastala sekundarno v šoti zaradi erozije, opazno pa je, da se nekatera še povečujejo (Martinčič,1996). Šotni mah in šota imata veliko sposobnost zadrževanja vode.V primerjavi z barji na karbonatni geološki podlagi je ombrotrofna flora revnejša, več pa je minerotrofnihvrst. V vegetacijskem pogledu je barje doseglo najvišjo razvojno stopnjo, saj je v celoti pokrito zzdružbami šotnih mahov in ruševja. Vendar je najprimitivnejša tovrstna združba Pino mugo-Sphagnetum fusci razvita le kot nekaj metrov širok pas okrog jezerc. V nasprotju z visokimi barji nakarbonatni podlagi se je ruševje naselilo na barje šele pred kakimi 300 do 500 leti, saj so njegovapelodna zrna samo v zgornjega pol metra šote. Razen jezerc je erozija razmeroma šibka, zato ni večjihpovršin s primitivnejšo, sekundarno nastalo regresivno vegetacijo (Jogan, 2004).13

2.3. LastništvoNa območju Lovrenških jezer prevladujejo državna zemljišča (70%), zemljišč lokalnih skupnosti je 27%,zasebnih zemljišč pa je zelo malo, in sicer 3%.Tabela 1: Lastniška struktura Lovrenških jezerLastništvo Površina (ha) Delež (%)zasebna zemljišča 2,95 3,31državna zemljišča 62,40 70,14zemljišča lokalnih skupnosti 23,61 26,55SKUPAJ 88,96 100,00Vir: ZGS, 2010Slika 3: Lastništvo na analiziranem območju Lovrenških jezer14

2.4. Pravni statusi območjaCelotna površina Lovrenških jezer spada v ekološko omrežje Natura 2000 – Pohorje (Uredba oposebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000, Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08). NaLovrenških jezerih se tako prepletata dva statusa in sicer posebno ohranitveno območje (SCISI3000270 Pohorje) ter posebno varstveno območje (SPA SI5000006 Pohorje).Slika 4: Območja Natura 2000 na analiziranem območjuV Registru naravnih vrednot RS je za območje Pohorja vpisanih 105 območij naravnih vrednot (poligoni)(61% poligonov ima status naravne vrednote državnega pomena), 165 točkovnih naravnih vrednot in 5jamskih objektov. 275 naravnih vrednot na Pohorju predstavlja 2% vseh naravnih vrednot vpisanih vregister RS (12.154 vpisov oziroma 3.071 naravnih vrednot in 9.083 jam) (ZRSVN projekt NATREG inPravilnik o spremembah ..., 2010).Na analiziranem območju je na podlagi Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št.111/04, 70/06, 58/09 in 93/10) določenih 5 naravnih vrednot, ki se medsebojno prostorsko prekrivajo invsebinsko dopolnjujejo. Za potrebe ekonomskega vrednotenja smo uporabili izjemne lastnosti in redkostnaravne vrednote Lovrenško barje, ki je državnega pomena z botanično, zoološko, ekosistemsko inhidrološko zvrstjo. Površina naravne vrednote znaša 88,96 ha.Tabela 2: Naravne vrednote na analiziranem območju (območja)Ime NV Pomen Kratka oznaka Zvrst PovršinaLovrenško barje državniVisokobarjanski kompleks na slemenu Planinka,severozahodno od Rogle na Pohorjubot, zool, ekos,hidr 88,96Mulejev vrh -barjelokalniBarje na Mulejevem vrhu na Pohorju,severovzhodno od Mislinje hidr, zool, bot 0,7715

MislinjaRadoljnaPlaninka - planjedržavnidržavnilokalniVir: Pravilnik o spremembah ..., 2010Zgornji tok Mislinje s pritoki do Sp. Fužine,severovzhodno od Mislinje hidr, zool 0,17Desni pritok Drave, severovzhodno od Lovrencana Pohorju hidr, geomorf 0,53Habitat ogroženih rastlinskih in živalskih vrst naPlaninki na Pohorju, severovzhodno od Mislinje zool, bot 7,27Slika 5: Naravne vrednote na Pohorju in analiziranem območjuObmočje Lovrenških jezer je opredeljeno kot gozdni rezervat z Uredbo o varovalnih gozdovih ingozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). Varstveni režim gozdnegarezervata spada v kategorijo 2, kar pomeni, da gre za gozdni rezervat z blažjim režimom varovanja(dovoljen je obisk gozdnega rezervata po označenih poteh, dovoljeno je vzdrževanje poti, kot so učne,gozdne ter vzdrževanje informacijskih tabel). Površina gozdnega rezervata Lovrenška jezera je pozadnji spremembi uredbe (iz leta 2010) 513,92ha.16

Slika 6: Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška barjaJužni del Lovrenških jezer spada v vodovarstveno območje lokalnega pomena, ki ga je na podlagiPravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij (Ur. l. RS, št. 64/04 in 5/06) določila ObčinaZreče z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče (Ur. l. RS, št.49/02).17

2.5. Habitatni tipiHabitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in prostorsko zaključena enota ekosistema (Uredba ohabitatnih ..., 2003). Habitatni tip je rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema,povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorskoopredeljenem območju. Habitatni tip pomeni povsem naravno ali polnaravno kopensko ali vodnoobmočje s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi značilnostmi (Wikipedia: http://sl.wikipedia.org/wiki/Habitat_(ekologija).Habitatni tipi so kartirani po enotni tipologiji (Jogan in sod., 2004). Vsak posamezen HT je opredeljen vskladu z izdelano tipologijo. Predstavljena tipizacija HT na analiziranem območju temelji na HT, katerihohranjanje v ugodnem stanju se izvaja na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb ali je v interesuEvropske unije.Spodnja tabela prikazuje habitatne tipe na analiziranem območju.Tabela 3: Habitatni tipi na analiziranem območjuKoda-HT Ime habitatnega tipa Površina (ha) Delež (%)HT7110 Aktivna visoka barja 24,75 27,82HT7140 Prehodna barja 1,12 1,26HT3160 Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode 0,22 0,25HT9410 Kisloljubni smrekovi gozdovi 9,36 10,52HT91D0 Barjanski gozdovi 37,31 41,94HT6230 Vrstno bogata travišča - Nardetum 9,99 11,23Ostalo 6,2 6,97Skupaj 88,96 100,00Vir: ZRSVN, projekt NATREGSlika 7: Deleži površin habitatnih tipovVir: Baze podatkov ZRSVN, dec 2010Slabo polovico analiziranega območja Lovrenških jezer pokrivajo barjanski gozdovi, in sicer 42%,aktivna visoka barja zavzemajo 28% celotne površine, kisloljubni smrekovi gozdovi 11%, ravno tako tudivrstno bogata travišča.18

Slika 8: Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer19

2.6. ReliefLovrenška jezera se raztezajo med 1.490 in 1.528m nadmorske višine. V območju do višine 1.500m je7,4% celotnega prostora, do 1.510m 42,5%, pri 1.520m znaša ta vrednost 90,8%. Ovršje Lovrenškihjezer predstavlja sorazmerno uravnan greben, ki poteka v smeri sever, severozahod. Najvišje ležeobmočje se nahaja južno od razglednega stolpa. Vodne leče leže na grebenskem delu, na nadmorskivišini med 1.510 in 1.520m (Digitalni model ..., 2009).Grafikon 1: Število celic digitalnega modela reliefa (DMR 12,5) glede na nadmorsko višino (enota za zajemcelice je 1 višinski m)400število celic (frekvence)3503002502001501005001490 1495 1500 1505 1510 1515 1520 1525 1530Vir: ZRSVN, projekt NATREG* Rdeč krog predstavlja območje nahajanja vodnih leč - jezerc.Slika 9: Višinski pasovi (korak = 1meter)nadmorska višina (m)20

2.7. Geološka podlagaNajmlajše sedimentne kamenine predstavljajo barjanski sedimenti, ki izvirajo iz kvartarja. Pojavljajo sekot posamezni manjši oziroma večji otoki znotraj tonalitnega kompleksa (področje Lovrenških jezer,Črnega jezera, Mihove mlake, Ribniškega jezera) (Gams, 2008).2.8. Talne razmereNajbolj razširjena so tla na silikatnih kameninah, in sicer tipa organogena močvirna tla (histosol), ki sose razvila na reliefnih depresijah s stalno suficitno vlago v celotnem profilu v hladni humidni klimi. ImajoA-T-G profil. T profil je šotni horizont z različno stopnjo razkroja organskih snovi, rjave ali rumene barve.Tla so zelo kisla in siromašna z bazami, oligotrofna. Njihov absorpcijski kompleks ps je neobičajnovisok. Poseljujejo jih različne združbe šotnih mahov iz rodu Sphagnum, Polytrichum in drugi z nadraslimiposamičnimi drevesi iglavcev (Naravni park Pohorje …, 1993).Tla na silikatu so pri razgolitvi zelo neodporna proti vodni eroziji in so slabo propustna. Odraz silikatnihtal so svojevrstne vegetacijske združbe, kot npr. kisloljubna bukovja, acidofilna smrekovja. Glede nasilikatno podlago so se razvile samostojne gozdne združbe, ki z ustreznim gospodarjenjem zagotavljajovisoko rodovitnost rastišč in varujejo tla (Cenčič in sod., 2010).2.9. KlimaNa ovršju Pohorja je podnebje gorsko, v drugih delih območja zmerno celinsko (Perko in OroženAdamič, 2001). Povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 1500 metrov je pod -3 °C,najtoplejšega nad 10 °C. Zniževanje temperature z naraščanjem nadmorske višine je najbolj izrazitopoleti in najmanj pozimi. Na splošno se na Pohorju mešata vpliva atlantske in kontinentalne klime. Vodvisnosti od reliefa so izoblikovane lokalne klime, ki se lahko zelo razlikujejo od splošnih oziromapovprečnih makroklimatskih razmer. Klimo na Pohorju bi lahko opredelili kot humidno-kontinentalno zdokaj visokimi letnimi padavinami (Ogrin, 1998). Temperature so na obrobju Pohorja relativno visoke.Sneg leži tri mesece, ponekod tudi dlje (na grebenih nad 1400mnv tudi do 5 mesecev). Višina padavinse stopnjuje proti zahodnemu delu gorskega masiva, kjer dosega do 1600mm padavin letno (Cegnar,1998; Zupančič, 1998).Tabela 4: Prikaz klimatskih parametrov za ovršje PohorjaPovp. letnatemp.KoličinapadavinPovp. višinasnega (celo leto)Skupna višinasnežne odejeTrajanje snežneodejePovp. min.temp.Povp. maks.temp.Leto( st.Celzija) (mm) (mm) (mm) (dni) ( st.Celzija) ( st.Celzija)1987 4.1 1630 22.5 8217 162 -19.4 20.41988 4.5 1350 14.8 5421 163 -13.0 21.01990 5.2 1480 7.6 2785 98 -9.3 18.11992 4.9 1160 12.1 4426 167 -14.9 21.6Vir: HMZS - Ročna meteorološka postaja Rogla, 1.520 mnv., delovala od 1987-199321

Slika 10: Povprečne letne višine padavin za območje ovršja PohorjaVir: MOP-Agencija RS za okolje, september 2008 (http://gis.arso.gov.si/mpportal/)2.10. Hidrološke razmereHidrološke razmere so najtesneje povezane z neprepustno kameninsko podlago. Padavin je naobmočju Pohorja enkrat manj kot npr. v Julijcih, vendar se je tu razvilo najgostejše, najizdatnejše innajbolj stanovitno vodno omrežje v Sloveniji. Za pohorske potoke je značilna enakomerna vodnatost inugodno razmerje med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami. Izvire in barja najdemo že na samemovršju, pobočja pa so prepredena s številnimi strugami manjših in večjih potokov. Med najbolj znanimiso Velka, Radoljna, Lobnica, Bistrica, Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Večina pohorskih voda pripadaporečju Drave, le manjši del, 10 % povodja, pa odteka v Savo (Hudinja in Paka).Na prostorski razpored padavin najmočneje vpliva relief. Zaradi neprepustne geološke osnove odtekajopadavinske vode po površini in ustvarjajo zelo izdatno mrežo površinskih vod. Izviri in potoki sepostopoma združujejo v večje potoke s strmim padcem in mnogimi večjimi ali manjšimi slapovi: Mali inVeliki Šumik, Bistriški vintgar, Framski slap, Bistriški šum, Radoljna. Na prehodu iz povirnega v srednjidel so potoki mestoma zarezali globoke in strme doline, ki imajo skoraj kanjonski značaj. Potoki imajovisoko vodo spomladi (taljenje snega) in jeseni (zmanjšana evaporacija, močne padavine). Takrat sepokaže ob nevihtah hudourniški značaj potokov. Velik energijski potencial potokov so z mlini in žagamiizkoriščali že v preteklosti, danes pa ga izrabljajo male hidroelektrarne (npr. mHE Mislinjski jarek).22

Na območju Pohorja se nahaja 70 večjih in manjših vodotokov s krajšimi pritoki ter 87 jezerc. Glavnihidrološki pojav Pohorja so barja. Najpomembnejša so Lovrenška jezera, Ribniško jezero in barja naBojtini. Pod Velikim vrhom je Črno jezero ki so ga umetno zajezili za potrebe plavljenja lesa po lobniškiRiži, kjer so spravljali les v dolino v letih med 1838 in 1959.Na analiziranem območju imata Radoljna in Mislinja dva izmed njunih mnogih izvirov (glej poglavjepravni statusi, naravne vrednote).Slika 11: Vodna telesa in VVO na analiziranem območjuPodzemnega odtoka na Pohorju zaradi neprepustne hribine in tankega vodonosnega sloja praktično ni.Značilni so številni, vendar malo izdatni izviri, katerih značilnost je, da skoraj nikoli ne presahnejo.Izdatnost izvirov je ocenjena povprečno na 21 l/s/km 2 . V mnogih primerih je kvaliteta vprašljiva zaraditanke preperinske vodonosne plasti, ki dopušča potencialno možnost okužbe.Večina padavin odteče s Pohorja kot površinski odtok. Letni odtočni koeficient znaša v povprečju cca0,50, ob sušnih letih cca 0,30 in ob mokrih letih preko 0,60 (vse Naravni park Pohorje …, 1993).23

2.11. VegetacijaV splošnem z gozdnimi sestoji označujemo populacijo gozdnega drevja, ki raste na določeni gozdnipovršini in se loči od drugih oblik vegetacije. V ožjem pomenu besede se »sestoj« uporablja kotprostorska enota, ki se po določenih znakih razlikuje od okolice. V sedanjem procesugozdnogospodarskega načrtovanja so prostorsko opredeljeni gozdni sestoji inventurne in hkrati tudinačrtovalne enote. Členitev na posamezne sestoje (klasifikacija) je odvisna od same teksture gozda,merila, v katerem obravnavamo gozdne sestoje, lahko pa tudi od namena in intenzivnosti načrtovanja vkonkretni gozdnogospodarski enoti.Na analiziranem območju se nahaja 20 sestojev, ki so prostorsko umeščene v tri gozdnogospodarskaobmočja: Celje, Slovenj Gradec in Maribor (Vektorska baza sestojev ..., 2010). Večina obravnavanihsestojev leži tako izven kot znotraj območja, zato smo pri analizi stanja lesne zaloge v posameznemsestoju upoštevali velikost lesne zaloge na delu sestoja, ki leži znotraj območja. Prikazana lesna zalogaza posamezen sestoj lahko od realne lesne zaloge odstopa za ±20%, zato jo poenostavljenopoimenujemo ocenjena lesna zaloga.Tabela 5: Ocenjena lesna zaloga v sestojih na analiziranem območju v m 3GGO ODSEK SESTOJ LZIGL LZLST LZSKU09 37377A G002 429 0 42909 37377B G001 250 0 25009 37377B G003 169 0 6909 37378A G001 1.413 0 1.41309 37378A G002 29 0 29009 3778B G001 480 0 48009 37378B G002 607 0 60709 37378B G003 86 0 8611 01040A 1000 2.703 57 2.76011 01040B 1000 1.005 0 1.00511 01041 1000 128 0 12812 10138A V419 135 0 13512 10139A V261 2.190 0 2.19012 10139A V262 39 0 3912 10139A V416 575 0 57512 10142A V281 411 0 41112 10142C V411 569 0 56912 10142C V413 2.416 0 2.41612 11125A L439 166 50 216Legenda:12 11125D L415 308 49 356LZIGL – lesna zaloga iglavcevLZLST – lesna zaloga listavcevSKUPAJ 14.369 156 14.524LZSKU – lesna zaloga skupajVektorska baza odsekov gozdov v Sloveniji – stanje 2010, Ljubljana, Zavod za gozdove SlovenijeVektorska baza sestojev gozdov v Sloveniji – stanje 2010, Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije24

Ocenjena skupna lesna zaloga drevja in grmičevja (skupaj z vejevjem) je 14.500m 3 ±20%. Večinomagre za les, ki je primeren zgolj za lesno biomaso. V lesni zalogi prevladuje les iglavcev (smreka, rušje) inpredstavlja okrog 99% skupne lesne zaloge. Ocenjena lesna zaloga ne upošteva biomase oz. volumnazelenih listnih organov (iglice, listi). Najnižje lesne zaloge se nahajajo na območju ruševij – osrednjihdelih barjanskih površin.Slika 12: Sestojna karta z intervalnimi lesnimi zalogami na analiziranem območju NV Lovrenška jezera25

2.12. Rastlinstvo in živalstvoObmočje Lovrenških jezer predstavlja na osnovi posebnega varstvenega območja Natura 2000 (SPA)»Pohorje« (SI5000006) in posebnega ohranitvenega območja (SCI) »Pohorje« (SI3000270), življenjskiprostor naslednjim kvalifikacijskim živalskim vrstam:• črna žolna (Dryocopus martius),• divji petelin (Tetrao urogallus),• gozdni jereb (Bonasa bonasia),• koconogi čuk (Aegolius funereus),• mali skovik (Glaucidium passerinum),• ruševec (Tetrao tetrix),• triprsti detel (Picoides tridactylus),• veliki pupek (Triturus carnifex),• hribski urh (Bombina variegata).Izmed omenjenih vrst je območje še posebej pomembno za vrste:• ruševec (Tetrao tetrix),• divji petelin (Tetrao urogallus),• koconogi čuk (Aegolius funereus),• mali skovik (Glaucidium passerinum).Varstveni cilji za vrste so:• ohranitev obstoječega obsega in vsaj obstoječih ekoloških značilnosti gozdov.• zagotovitev miru okoli gnezdišč, zlasti na vznemirjanje občutljivih vrst.Ruševec, koconogi čuk in mali skovik (slednji dve vrsti pripadata skupini sov) so nosilne vrste zaobmočje Natura 2000 SPA Pohorje. Širše območje Lovrenških jezer danes predstavlja osrednji habitat(bivališče) ruševca na Pohorju. Iz vidika povezanosti habitata vrste imajo Lovrenška jezera odločujočovlogo saj povezujejo vsaj dve habitatni krpi. Območje se ponaša z močnim rastitvenimi mesti, kjerobenem rasti (dvori) vsaj pet samcev. Gledano na celotno območje Pohorja, so Lovrenška jezera zokolico bivališče vsaj ½ lokalne populacije vrste. V zimskem obdobju predstavlja območje še posebejnjen južni del zimovališče vrste in ga smatramo kot mirno cono. Kakovost in specifičnost življenjskegaokolja na obravnavanem območju pogojuje lokalno močne populacije koconogega čuka in malegaskovika. Na območju Pohorja je populacija malega skovika ocenjena na 25-45 parov, populacijakoconogega čuka na 25-60 parov. Ocenjujemo, da je na območju Lovrenških jezer 3-5 parov malegaskovika in 1-2 para koconogega čuka, kar izrazito presega povprečje. Območje se ponaša tudi z divjimpetelinom. Čeprav je teritorij divjega petelina precej večji kot analizirano območje, je tod stalno prisoten.V zimskem obdobju ima območje, podobno kot pri ruševcu, funkcijo zimovališča. Od ostalih živalskihvrst omenjamo dve vrsti dvoživk – velikega pupka in hribskega urha.26

Med zanimivejše živalske vrste, ki so vezane na to okolje omenimo vrste ptic npr. severnega kovačka,planinsko pevko in brezovčka, ki so pravzaprav vse gnezdilke visokega severa. Na območju občasnognezdi sloka (edina znana gnezdenja te vrste pri nas), pojavlja se planinski orel, sokol škrjančar. Naokoliških traviščih najdemo vrsto metulja – borovničevo bleščavko, ki je na nivoju države prisotna zgoljna skrajnih grebenskih legah Zahodnega Pohorja. Flora barij je prav tako specifična in velja zaposebnost. Tod uspevajo npr. mesojeda rosika, barjanska kopišnica, razni šotni mahovi, munci ipd.Območje se ponaša tudi z markantnejšimi vrstami kot je npr. planinski zajec; v jesenskem obdobjulahko opazujemo jelena, pa tudi predstavnika skališč – gamsa. V vsakem oziru predstavlja območje zvidika pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, kot tudi ohranjenosti življenjskih okolij posebnost in identitetoPohorja kot tudi širše (Vir: ZRSVN, projekt NATREG).27

2.13. Socialno ekonomske značilnosti2.13.1. Občine, ki mejijo na analizirano območjeCelotno območje Pohorja teritorialno pokriva šestnajst občin, tu obravnavamo le občine na analiziranemobmočju Lovrenških jezer.Tabela 6: Površine občin, delež površin glede na celotno območje Pohorja in glede na analizirano območjeStatistična regija Občina Površina (ha) Delež (%)Delež analiziranegaobmočja (%)Podravska Lovrenc na Pohorju 8.300,89 10,832,0Koroška Mislinja 6.974,64 9 39,7Koroška Ribnica na Pohorju 5.931,60 7,7 2,1Savinjska Zreče 4.213,63 5,5 26,3Vir: Vektorska baza katastrskih …., 2004.Občina Lovrenc na Pohorju je del podravske statistične regije in meri 84km 2 , Občini Mislinja in Ribnicana Pohorju sta del koroške statistične regije, prva meri 112km 2 , druga pa 59km 2 , Občina Zreče pa je delsavinjske statistične regije in meri 67km 2 .Največji del površine Lovrenških jezer je v občini Mislinja (39,7% celotne površine) sledita ji Lovrenc naPohorju (32,0%), občina Zreče z 26,3% in Ribnica na Pohorju z 2,1%. (Vektorska baza katastrskih ….,2004).Slika 13: Občine na analiziranem območju28

2.13.2. PrebivalstvoNa podlagi demografskih kazalcev za občine, ki pokrivajo področje Pohorja, je bilo ugotovljeno, da senajvečja gostota prebivalstva pojavlja na vzhodu (občine Maribor, Hoče – Slivnica, Rače – Fram, Ruše,Oplotnica). Vse te občine imajo največjo poselitev ob vznožju Pohorja, prebivalci teh občin pa so vezanipredvsem na delovna mesta v MO Maribor, ki je drugo največje mesto v državi.Najmanj poseljeno je območje nad 1.000mnv, število prebivalcev pa narašča z nižanjem nadmorskevišine. Gostota prebivalcev lahko doseže število preko 750 prebivalcev/km 2 (Maribor, Ruše, SlovenskaBistrica).Tabela 7: Demografski kazalci občin, na analiziranem območju Lovrenških jezerImeobčineŠtevilopreb.Gostota(preb/km 2 )ŠtevilomoškihŠteviloženskNaravniprirastSkupniprirastŠt. delovnoaktivnihprebivalcevŠtevilozap.osebŠteviloregistriranihbrezposel.osebPovp.mes.brutoplača nazaposl.osebo (€)ŠtevilopodjetijPrihodekpodjetij(v 1.000€)Slovenija 2.032.362 100 1.003.945 1.028.417 3.509 22.093 879.257 789.863 63.216 1.391 152.541 95.786.283LovrencnaPohorju3.120 37 1.565 1.555 0 -24 1.300 417 152 1.161 130 22.898Mislinja 4.703 42 2.360 2.343 23 14 2.056 507 120 1.284 235 41.068RibnicanaPohorju1.228 21 626 602 5 6 458 87 56 1.220 53 4.966Zreče 6.492 97 3.330 3.162 26 93 3.009 4.180 217 1.200 396 333.111Vir: Statistični urad Republike Slovenije (Statistični podatki na dan 31.12.2008)2.13.2.1. Lovrenc na PohorjuKonec leta 2008 je imela občina približno 3.200 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občineje živelo povprečno 37 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (100prebivalcev na km 2 ).Število živorojenih je bilo enako številu umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej vtem letu enak nič (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih,ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -7,6.Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -7,6(v Sloveniji 10,9).Povprečna starost občanov je bila 41,8 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije(41,3 leta).Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 59% delovno aktivnih, kar je manj odslovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,5%registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kotv večini slovenskih občin - več žensk kot moških.Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku zapribližno 17% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14%.Vrednost bruto investicij v nova osnovna sredstva v občini (200€ na prebivalca) je bila nižja odslovenskega povprečja (3.165€ na prebivalca).29

2.13.2.2. MislinjaKonec leta 2008 je imela občina približno 4.700 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občineje živelo povprečno 42 prebivalcev.Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,9 (v Sloveniji1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -1,9. Seštevek naravnegain selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 3,0 (v Sloveniji 10,9).Povprečna starost občanov je bila 39,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije(41,3 leta).Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 61% zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj.delovno aktivnih), kar je manj od slovenskega povprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine jebilo v povprečju 5,5% registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (6,7%). Medbrezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - več žensk kot moških.Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku zapribližno 8% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7%.2.13.2.3. Ribnica na PohorjuKonec leta 2008 je imela občina približno 1.200 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občineje živelo povprečno 21 prebivalcev.Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,0 (v Sloveniji1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili.Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 0,8. Seštevek naravnega inselitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,8 (v Sloveniji 10,9).Povprečna starost občanov je bila 41,6 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije(41,3 leta).Med delovno sposobnim prebivalstvo je bilo približno 52% delovno aktivnih, kar je manj od slovenskegapovprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,8% registriranihbrezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (6,7%). Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večinislovenskih občin - več žensk kot moških.Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku zapribližno 12% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 9 %.2.13.2.4. ZrečeKonec leta 2008 je imela občina približno 6.500 prebivalcev. Na kvadratnem kilometru površine občineje živelo povprečno 97 prebivalcev.Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torejv tem letu pozitiven, znašal je 4,0 (v Sloveniji 1,7). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižjeod števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torejpozitiven, znašal je 10,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bilpozitiven, znašal je 14,3 (v Sloveniji 10,9).30

Povprečna starost občanov je bila 38,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije(41,3 leta).Med delovno sposobnim prebivalstvom je bilo približno 64% delovno aktivnih, kar je več od slovenskegapovprečja (62%). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 6,7% registriranih brezposelnihoseb, to je enako povprečju v državi. Med brezposelnimi je bilo tu - kot v večini slovenskih občin - večžensk kot moških.Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku zapribližno 14% nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10%.2.13.3. PoselitevNa podlagi evidence hišnih številk (datum poizvedbe: 01.03.2010) je na območju Pohorja 9.331objektov. Največ objektov se nahaja v občini Slovenska Bistrica (cca 25%), ki je tudi po površininajvečja občina na Pohorju, sledita ji MO Maribor (cca 14%) in MO Slovenj Gradec (cca 9%) (Vektorskabaza RPE ..., 2010). Na analiziranem območju ni poselitve. Najbližji namestitveni objekti se nahajajo naširšem območju Rogle in Ribniške koče.Slika 14: Razporejenost poselitve na podlagi evidence hišnih številk na Pohorju in analiziranem območjuTabela 8: Evidenca hišnih številk na območju Pohorja po posameznih občinahObčina Število hiš (N) Delež (%)Lovrenc na Pohorju 740 7,93Mislinja 407 4,36Ribnica na Pohorju 352 3,77Zreče 540 5,79Vir: (Vektorska baza RPE ..., 2010)31

2.14. Storitve Lovrenških jezer z okolico2.14.1. Ekološke in socialne storitve 1Večidel obravnavanega območja predstavlja gozdni rezervat. Ti gozdovi nimajo poudarjenelesnoproizvodne storitve. S prekrivanjem storitev prikazujemo površine gozdnega prostora spoudarjenimi skupinami storitev (ekološke, socialne), ki so prikazane v tabeli.Funkcije (storitve) gozdov so ovrednotene s tremi stopnjami poudarjenosti:1. stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;2. stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;3. stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.(Pravilnik o načrtih za ..., 2010).Na analiziranem območju so poudarjene ekološke storitve (varovalna, storitev ohranjanja biotskeraznovrstnosti, hidrološka in klimatska storitev), socialne storitve (higiensko-zdravstvena, rekreacijska,turistična, varovanje naravnih vrednot, poučna, raziskovalna, estetska), v manjši meri proizvodnestoritve (lesnoproizvodna, lovnogospodarska).Slika 15: Karta storitev – poudarjenost skupin ekoloških in socialnih funkcij na analiziranem območju1 Imenovanje ekoloških in socialnih funkcij je v tem poglavju povzeta po Pravilniku o načrtih za gospodarjenje z gozdovi inupravljanje z divjadjo. V nadaljevanju smo zaradi poenotenja namesto termina funkcija uporabljali termin storitev.32

Tabela 9: Površine analiziranega območja s poudarjenimi skupinami storitevFunkcijeGozdni prostor(ha)Negozdni prostor (ha)Skupaj (ha)Ekološka in socialna funkcija na 1. stopnji 71,60 12,26 83,86Ekološka funkcija na 1. stopnji, socialna na 2. stopnji 1,00 0 1,00Ekološka funkcija na 1. stopnji, socialna na 3. stopnji 0,82 0 0,82Ekološka funkcija na 2. stopnji, socialna na 1. stopnji 3,25 0 3,25Skupaj (ha) 76,67 12,26 88,93Vir: Vektorska baza funkcij …, 2010)Proizvodna storitev na 1. in 2. stopnji se nahaja na površini 5,07ha. Gre za območja, kjer ekološka insocialna storitev obenem nista na 1. stopnji poudarjenosti. V gozdovih, kjer so poudarjene ekološke insocialne storitve in je hkrati območje lesnoproizvodnih gozdov, je potrebno pri gospodarjenju upoštevatiusmeritve za poudarjene storitve. Za posamezna območja so potrebne prilagoditve gospodarjenja zgozdom, ki so natančno opredeljene v gozdnogospodarskih načrtih enot. Izvajanje usmeritev in ukrepovse načrtuje z gozdnogojitvenimi načrti.33

2.14.2. TurizemTurizem je dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja zaradi preživljanjaprostega časa, sprostitve, poslov ali iz drugih razlogov in tam nekaj časa tudi ostanejo, vendar manj koteno leto brez prekinitve. Je dejavnost, ki prispeva h gospodarskemu, družbenemu in socialnemu razvojuposameznega kraja in države kot celote. Skupaj z gostinstvom ustvarjata pomemben delež brutodomačega proizvoda in hkrati zagotavljata številna delovna mesta v državi.Lovrenška jezera ležijo na nadmorski višini preko 500m, zato se po merilih o turističnih krajih uvrščajomed gorske kraje. Zaradi edinstvenih naravnih značilnosti in lepega razgleda na zadravski Kozjak inavstrijske Alpe so izredno zanimiva in priljubljena izletniška točka. Preko njih vodi slovenska planinskatransverzala, ki poteka od Maribora do Ankarana in dve planinski poti (planinska pot 1: Hotel Planja -Ostrušcica - Lovrenška jezera - Jezerce - Pesek - Hotel Planja (18km, 4,5 ure hoje) in planinska pot 2:Hotel Planja - Lovrenška jezera - Ribniško jezero - Ribniška koca - Hotel Planja (20km, 7 ur hoje)).Najbližji dostop do Lovrenških jezer, kjer je tudi razgledni stolp in preko katerega je speljana lesenabrvna pot, je iz gorskega turističnega središča Rogla (slaba ura hoje), iz Ribniške koče pa je dve urihoda (http://unior.inetis.com/pohodne-poti-na-rogli?doc=11430&print=11691/, Hribi net).Namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, kise nahajajo v širši okolici Lovrenških jezer so:• Planinske koče: Mariborska koča, Ruška koča pri Arehu, Koča na Klopnem vrhu, Grmovškov dompod Veliko Kopo, Ribniška koča na Pohorju, Planinska koča na Pesniku, Koča Planinc na Pohorju,Koča pod Kremžarjevim vrhom, Koča na Žavcarjevem vrhu, Planinski dom Kozjak, Planinski domKošenjak, Dom na Paškem Kozjaku in Dom na Boču;• Hoteli: Bolfenk, Arena, Areh, Videc, Veter, Planja, Rogla …Osnovni razlog za prihod na Lovrenška jezera so počitnice, sprostitev ali razvedrilo (SURS, 2009).S turističnimi ponudniki smo ocenili, da je na območju Pohorja v turistični dejavnosti zaposlenih med 1.300 in1.400 oseb, in sicer na Mariborskem Pohorju okrog 600 2 , na Zreškem Pohorju okrog 600 3 in na Kopah okrog 100zaposlenih v podjetju VABO (in še manjši ponudniki) (Lešnik Štuhec, 2010).V tabelah v nadaljevanju se nahajajo podatki o zmogljivostih, prihodih in prenočitvah turistov poobčinah, ki se nahajajo na območju Pohorja po podatkih SURSa, Planinskega društva Paloma inUniorja d.d. Program turizem in podatki pridobljeni s študijo turizma (Lešnik Štuhec, 2010).2 Terme Maribor d. d. 300 od 500 zaposlenih, ŠC Pohorje 100, Hotel veter 10, RTC Jakec 12, Ribniško Pohorje 12 in drugimanjši ponudniki.3 400 v UNIOR d.d. Program turizem in 200 pri manjših ponudnikih.34

Tabela 10: Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov po posameznih občinah na PohorjuObčinaZmogljivosti- ležišča -SKUPAJZmogljivosti- ležišča -stalna2008 2009Prihodituristov -SKUPAJPrenočitveturistov -SKUPAJZmogljivosti- ležišča -SKUPAJZmogljivosti- ležišča -stalnaPrihodituristov -SKUPAJPrenočitveturistov -SKUPAJZreče 1.938 1.608 64.506 250.230 1.942 1.643 58.232 228.840Hoče - Slivnica 1.648 1.395 24.580 82.088 1.300 948 22.561 76.427Lovrenc na Pohorju 7 7 z z 23 23 z zMislinja 517 511 9.302 33.146 553 547 10.577 29.278Ribnica na Pohorju 98 95 860 1.036 168 155 1.323 2.026Ruše 462 352 2.690 7.453 462 342 4.264 9.256Slovenska Bistrica 600 555 8.971 22.471 593 558 8.796 21.713Vitanje 6 6 z z 15 15 z zVuzenica 30 30 z z 30 30 z zMaribor 2.121 2.075 90.050 205.085 2.280 2.227 90.293 203.615Dravograd 180 158 z z 181 157 z zOplotnica 8 8 z z 8 8 z zPodvelka - - - - - - - -Rače - Fram 29 27 z z 43 41 z zRadlje ob Dravi 75 65 z z 79 69 z zSkupaj 7.719 6.892 200.959 601.509 7.677 6.763 196.046 571.155Vir: SURS, 2008 in 2009Razlaga spremenljivk:• Prihodi turistov v nastanitveni objekt so opredeljeni s številom oseb, ki prispejo v nastanitveni objekt in se tamprijavijo. Štejejo se vse osebe ne glede na starost, torej tudi otroci in tudi če so njihove prenočitve brezplačne;• Prenočitev je vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) aliko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna). Število prenočitev se izračuna po državnipripadnosti turista glede na njegov potni list in po mesecu, v katerem je turist prenočil oz. prenočeval vturističnem objektu. Običajno se datum prihoda razlikuje od dneva odhoda. Oseba ne sme biti hkrati prijavljenav dveh nastanitvenih objektih;• Stalna ležišča so tista, ki so redno pripravljena za oddajanje turistom.Tabela 11: Statistika nočitev RTC RoglaObdobjePrijave NočitvePovprečjedni35najpogostejši prihodi podržavahod 01.12.1999 do 31.03.2000 12.855 64.130 4,99 Hrvaška, Madž.od 01.12.2000 do 31.03.2001 11.357 34.004 2,99 Hrvaška, It. Mak.od 01.12.2001 do 31.03.2002 12.321 58.263 4,73 Hrvaška, Madž.od 01.12.2002 do 31.03.2003 12.269 58.334 4,75 Hrvaška, Madž.od 01.12.2003 do 31.03.2004 12.014 57.941 4,82 Hrvaška, Madž.od 01.12.2004 do 31.03.2005 13.508 61.360 4,54 Hrvaška, Madž.od 01.12.2005 do 31.03.2006 14.567 63.225 4,34 Hrvaška, Madž.od 01.12.2006 do 31.03.2007 13.562 56.898 4,20 Hrvaška, Madž.od 01.12.2007 do 31.03.2008 15.853 65.117 4,11 Hrvaška, Madž.od 01.12.2008 do 31.03.2009 14.299 60.421 4,23 Hrvaška, Madž.od 01.12.2009 do 31.03.2010 15.138 60.292 3,98 Hrvaška, Madž.od 01.04.2000 do 30.11.2000 7.703 24.271 3,15 Hrvaška, Nem.od 01.04.2001 do 30.11.2001 9.457 28.209 2,98 Hrvaška, It.,Nem.od 01.04.2002 do 30.11.2002 8.438 32.650 3,87 Hrvaška, Fra., It.,Nem.od 01.04.2003 do 30.11.2003 9.699 34.904 3,60 Hrvaška, Fra., Nem., It.od 01.04.2004 do 30.11.2004 9.510 29.853 3,14 Hrvaška, It., Nem.od 01.04.2005 do 30.11.2005 12.096 36.549 3,02 Hrvaška, It., Nem.od 01.04.2006 do 30.11.2006 11.946 36.467 3,05 Hrvaška, It., Fra.,Nem.od 01.04.2007 do 30.11.2007 13.943 42.924 3,08 Hrvaška, It.,Nem., Fra.

od 01.04.2008 do 30.11.2008 13.270 38.543 2,90 Hrvaška, It., Nem., Srbijaod 01.04.2009 do 30.11.2009 12.035 35.054 2,91 Hrvaška, It., VBod 01.04.2010 do 30.11.2010 11.357 34.004 2,99 Hrvaška, It.,Nem., Mak.Vir: Unior d.d. Program turizem, december 2010Tabela 12: Nočitve in enodnevni obiskovalci Ribniške kočeLeto NočitveEnodnevniobiskovalci2000 4.503 6.5462001 6.788 5.8802002 4.579 5.1242003 3.401 4.7122004 3.722 3.6722005 3.484 4.7042006 3.302 4.8882007 3.426 4.4792008 4.197 3.7402009 4.197 3.855Vir: Planinsko društvo Paloma. Knjiga obiskovalcev Ribniške koče na Pohorju, december 2010Tabela 13: Prenočitve na Pohorju v obdobju od 2008 do 2010Nočitve/ povprečnadoba bivanja2008 2009 2010 (januar-avgust)S in V del 186.664 / 2,8 dni 181.236 / 2,8 dni 146.292 / 2,7 dniJ del 288.812 / 3,8 dni 263.432 / 3,9 dni 204.852 / 3,7 dniZ del 54.566 / 3,0 dni 44.690 / 3,2 dni SG / 3,5 dni 55.107 / 3,0 dniMislinjaSkupaj 530.042489.358 prenočitev 406.251 prenočitevprenočitevVir: prirejeno po Lešnik Štuhec, 2010Gorski turistični kraji so med turisti priljubljena destinacija – v zimski sezoni za smučanje, v poletni zaplaninarjenje. Število ležišč, prihodov in prenočitev turistov je od leta 2000 do leta 2010 naraščalo. Vobdobju od 2002 do 2009 se je število prihodov in prenočitev turistov na območju Pohorja povečevalo.V poletnih mesecih so gorski kraji čedalje bolj priljubljeni, saj se je število nočitev v letni sezoni glede naleto 2000 povečalo za cca 40%, medtem, ko je število nočitev v zimski sezoni celo upadlo, vendar ještevilo nočitev v zimski sezoni v veliki meri povezano s količino snežne odeje.Leta 2009 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih na območju Pohorja evidentiranih približno 196.046prihodov turistov in približno 571.155 njihovih prenočitev (Lešnik Štuhec, 2010 in povečanje za ostalerazpoložljive prenočitvene kapacitete znotraj občin, ki ležijo na Pohorju). V letu 2009 je bilo izvedenih cca700.000 prevozov z žičniškimi napravami, in sicer 80 % v treh zimskih mesecih (Lešnik Štuhec, 2010). K tempodatkom je potrebno dodati še grobe ocene o dnevnih obiskovalcih, predvsem izven zimske sezone.Groba ocena letnega obiska na celotnem Pohoru se ocenjuje na več kot milijon obiskovalcev.Po podatkih podjetja Unior d.d. Program turizem je bilo največ zabeleženih domačih turistov (povprečno70% v zimski sezoni in 65% v letni), od tujih turistov pa so bili na prvem mestu hrvaški turisti (povprečno9,5% v zimski sezoni in cca 4,5% v letni sezoni), veliko je bilo tudi turistov iz Madžarske (povprečno2,2% v zimski sezoni in slab 1% v letni), Italije (povprečno 1% v zimski in 0,5% v letni), Nemčije(povprečno slab 1% v zimski sezoni in 4,6% v letni) in Češke (povprečno 7,4% v zimski sezoni in samo0,1% v letni sezoni). Rezultati analize torej kažejo, da je v povprečju v zimski sezoni največ tujih turistoviz Hrvaške in Češke, v letni sezoni pa največ iz Nemčije in Hrvaške.36

V zimski sezoni je bilo povprečno za 70% več nočitev kot v letni sezoni, kar pomeni, da so turisti, kiobiskujejo Pohorje bolj naklonjeni zimskim športom, kot je smučanje, tek na smučeh, sankanje …Povprečno so turisti v zimski sezoni prenočili od 4- do 5-krat, v letni sezoni pa od 3- do 4-krat.2.14.3. KmetijstvoGlavno vodilo poselitve Pohorja je bilo nedvomno kmetijstvo, vendar pa kljub temu ne smemozanemariti ostalih nagibov, ki so vodili človeka v to krajino. Tu gre predvsem za izkoriščanje gozda(oglarstvo, izvoz lesa – splavarjenje po Dravi), rudarstvo (kamnolomi), fužinarstvo in steklarstvo.Na Pohorju so zadnje najviše ležeče kmetije ter seveda njive in njivske površine v višinskem pasu med1.000 in 1.100m, kar kaže na to, da je bil klimatski faktor tisti, ki je odločal o zgornji meji kmetijskenaseljenosti (Gams, 1959).Obstajata dva višinska pasova, ki sta najbolj naseljena. Zgornji, ki je značilen zlasti za naselja vvzhodnem ter severnem delu, leži približno med 750 in 850m, drugi pas večje naseljenosti (od 500-650m) pa je značilen za vzhodno in jugovzhodno obrobje. Od tega spodnjega pasu navzdol seobljudenost poveča le v vzhodnem in jugovzhodnem delu in sicer predvsem zato, ker se tu poljedelstvupridružuje vinogradništvo (Naravni park Pohorje …, 1993).Pohorje spada med tipične predele samotnih kmetij (t. i. celki), ki so postavljene po terasah ter plečatihhrbtih in širokih sedlih. Razdalja od ene do druge povečini sicer ni velika, le po nekaj sto metrov, vendarpa le redko stoje v skupinah, razen v nižjih legah na južni in jugovzhodni strani, kjer je na zgostitevvplivalo vinogradništvo (Gams, 1959).Rezultati analize podatkov Agencije (ARSKTRP, 2010) nam povedo, da je v letu 2010 na celotnemobmočju Pohorja dejavnih še 2186 kmetij (št. kmetijskih gospodarstev, ki ima na območju prijavljenegrafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK). Na pilotnem območju (območje Pohorja vpovprečju nad 1000mnv.) je kmetijskih površin v obdelavi približno 1.300ha, kar predstavlja 10% vsehkmetijskih površin na Pohorju. Na celotnem območju Pohorja glede na analizirano rabo tal prevladujejotrajni travniki (skoraj 80%), medtem, ko je na pilotnem območju delež trajnih travnikov in pašnikov malovišji (81,8%). Iz podatkov lahko ugotovimo, da je od približno 1900ha kmetijskih površin na pilotnemobmočju v redni kmetijski obdelavi le 1288ha oz. 68% vseh kmetijskih površin. Med neobdelanimikmetijskimi površinami je tudi približno 10ha znotraj Lovrenških jezer (analiziranega območja). Traviščaznotraj analiziranega območja so prepuščena zaraščanju in se bodo ob nerabi v naslednjih 10-15 letihpopolnoma zarasla. 6 GERKov, ki se nahajajo v neposredni bližini analiziranega območja ima kmetijskorabo trajnih travnikov (št. 1300, površina 27,2ha) in kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem (št.1800, površina 8,2ha) in so v obdelavi. Ti GERKi so vključeni v kmetijsko okoljske podukrepeekološkega kmetovanja in sonaravne reje domačih živali (Borec in sod., 2010; ZRSVN, projektNATREG; http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp).37

Slika 16: GERKi in kmetijsko okoljski podukrepi na analiziranem območju38

2.14.4. LovObmočje Pohorja predstavlja življenjski prostor številnim vrstam divjadi. Danes je tu najštevilčnejšadivjad srna, navadni jelen, divji prašič, gams. Prisotne pa so še naslednje ekološko manj vplivne vrstedivjadi: jazbec, poljski zajec, raca mlakarica, navadni polh, sraka, šoja in siva vrana. Ker večjihplenilcev (občasno območje prečka medved), kot pomembnih regulatorjev številčnosti rastlinojededivjadi skoraj ni prisotnih, mora to vlogo opravljati človek – lovec (Cenčič in sod., 2010).V današnjem času se lov nanaša na legalno in kontrolirano dejavnost lovljenja (predvsem) divjih živali,ki se tako loči od prepovedanega, nenadzorovanega krivolova. Namen trajnostnega gospodarjenja zdivjadjo je (Zakon o divjadi in lovstvu):• z lovom, posegi v populacije in ukrepanjem v njenem življenjskem okolju vzdrževati v ravnovesjudivjad posameznih vrst z okoljem danih življenjskih možnosti za njeno preživljanje;• ohraniti posamezni vrsti divjadi naravno prirojen način življenja v času in prostoru;• ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka;• ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi.Na celotnem območju Pohorja je 23 lovišč, ki so v upravljanju lovskih družin in lovišče s posebnimnamenom (v nadaljevanju LPN) Pohorje, s katerim upravlja Zavod za gozdove Slovenije OE Maribor.LPN se ustanovi z namenom izvajanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvojapopulacij divjadi in njenega življenjskega okolja.V LPN je potrebno (Uredba o ustanovitvi lovišč ..., 2004):• ohranjati celovitost in pestrost lovišč ter biotske raznovrstnosti;• ohranjati vse vrste divjadi v čim bolj naravni spolni in starostni strukturi, upoštevaje naravnopopulacijsko dinamiko;• ohranjati življenjsko okolje divjadi v ugodnem stanju ter izboljšati življenjsko okolje na tistihdelih, na katerih je stanje manj ugodno, z nadaljnjim izvajanjem ustreznih ukrepov;• skrbeti za ohranjanje in doseganje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih živalskih vrst ternjihovih življenjskih prostorov, zlasti tistih, za katere je iz predpisov s področja ohranjanjanarave razvidno, da se najpomembnejša območja za njihovo ohranitev nahajajo znotrajposameznih lovišč;• seznanjati in informirati zainteresirano javnosti o življenju divjadi in značilnostih narave vloviščih;• upoštevati varstvene usmeritve s področja ohranjanja narave in prostorskih danosti.Na analiziranem območju Lovrenških jezer, zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo veljajo splošnivarstveni režimi in omejitve po predpisih o ohranjanju narave. Območje Lovrenških jezer ima statuslovne površine in leži znotraj lovišča s posebnim namenom LPN Pohorje. Površina loviščaobsega 22.162,4ha.39

Slika 17: Lovišče s posebnim namenom – LPN Pohorje40

3. EKONOMSKO VREDNOTENJE EKOSISTEMSKIH STORITEVLOVRENŠKIH JEZEREkonomsko vrednotenje mokrišč, zaradi narave ekosistemskih storitev, ni enostavna naloga. Polegekosistemskih storitev za katere obstaja trg in jih je relativno enostavno oceniti, mokrišča zagotavljajotudi storitve za katere trgi ne obstajajo ali pa so zelo slabo razviti, zato je te storitve nemogočeneposredno ekonomsko oceniti.Alternativni način ocenjevanja vrednosti mokrišč je ugotoviti vrednosti, ki jih različne interesne skupinepripisujejo različnim ekosistemskim storitvam (kontingenčna metoda). V mnogih primerih je to zapletenanaloga, ki zahteva povezovanje različnih pristopov in metod. Zato se monetarne ocene mokrišč običajnokombinirajo z bolj kakovostnim raziskovanjem vrednosti, stališč in prednostnih nalog.Vrednotenja pa v nekaterih primerih pravzaprav sploh ni potrebno opraviti oziroma vsaj ne v zelo izčrpniobliki, in sicer, ko je očitno, da bo imela ekološka vrednost prednost pred vsemi ostalimi vrednostmi(ekosistemi uvrščeni v seznam svetovno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije z zelo redkimi inmočno ogroženimi endemičnimi vrstami in z malo neposrednih potencialnih ekonomskih koristi zalokalno prebivalstvo). Problem predstavlja tudi pomanjkanje kvalificiranih strokovnjakov iz različnihpodročij, ki bi bili sposobni opraviti izčrpno ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev. Takšnavrednotenja so tudi izjemno draga, zato se običajno izvaja le hitro, delno ekonomsko vrednotenje, ki paje lahko v določenih primerih povsem dovolj, da lahko nosilci odločanja lažje sprejmejo odločitve.3.1. Razlog za vrednotenjeNamen vrednotenja Lovrenških jezer je splošno ozaveščanje vladnih institucij in širše javnosti o pomenuohranjanja in trajnostne rabe storitev mokrišč. Ekonomska vrednost ekosistemskih storitev, ki jih nudijonepoškodovana, naravno delujoča mokrišča družbi je navadno veliko večja od koristi prejete odspremenjene "bolj cenjene" intenzivne rabe tal, predvsem zato, ker ima koristi od netrajnostne rabepogosto razmeroma malo posameznikov in ne družba kot celota.Na območju Lovrenških jezer se nahaja največje visoko barje, najbolj prepoznavno in obiskano vSloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Ker so Lovrenška jezera zelo pomembna v evropskemmerilu, saj nudijo prostor oziroma habitat ogroženim ali redkim vrstam divjih živali in rastlin, z maloneposrednih potencialnih ekonomskih koristi za lokalno prebivalstvo, imajo kot taka veliko gospodarsko,kulturno, znanstveno in rekreacijsko vrednost in je hitro ekonomsko vrednotenje dovolj, da se pokažejotrendi ali da se dobi vpogled v trenutno stanje.Cilj obravnavane študije je predvsem opredelitev ekosistemskih storitev, ki jih na lokalni ravni nudianalizirano območje Lovrenških jezer in njihovo vrednotenje.Z vrednotenjem ekosistemski storitev Lovrenških jezer želimo oceniti celotno ekonomsko vrednost(Total economic value – TEV) ekosistemskih storitev obravnavanega ekosistema s ciljem oceniti možneekonomske stroške povezane z izgubo ekosistemskih koristi barja.41

3.2. Opredelitev scenarijevV študiji sta obdelana dva scenarija:• Scenarij 1: Mokrišča Lovrenških jezer z ohranjanjemPrevladujejo uravnalne in kulturne storitve medtem, ko imajo oskrbovalne storitve nižjo vrednost.Zaradi ohranjanja in (ne)rabe na območju gozdnega rezervata in naravne vrednote je mogoče leomejeno izkoriščanje dobrin – obiskovanje po brunčanih poteh v samem območju jezer, minimalnoizkoriščanje lesa, gozdnih sadežev, lov.• Scenarij 2: Mokrišča Lovrenških jezer brez ohranjanjaPo 2. scenariju se šota neomejeno izkorišča, kar pomeni, da na obravnavanem območju v nekajletih zaradi izkopavanja ni več ne gozdarstva, lovstva, ne turizma. Poleg tega se pojavi erozija invečja nihanja vode ter s tem pomanjkanje vode v sušnih obdobjih. Ključno vlogo imajo po temscenariju oskrbovalne storitve, kar pomeni, da je pridobivanje biomase (predvsem šote) in lesa naprvem mestu, medtem, ko so vse ostale ekosistemske storitve zanemarjene. Pri izračunih smo takoupoštevali posledice netrajnostne rabe in stroške povezane z izgubo ekosistemskih storitev barja.3.3. Seznam strokovnih podlag uporabljenih pri vrednotenjuZaradi časovnih omejitev in razpoložljivih sredstev lastnih anket nismo izvajali. V izračunih vnadaljevanju smo izhajali iz že zbranih primarnih podatkov o prihodih, nočitvah, obiskih planinskih koč,podatkov geografskega informacijskega sistema Agencije RS za okolje in prostor, podatkov SURSa,baz podatkov ZRSVN, podatkov zbranih v okviru projekta NATREG (študij in dokumentacij različnihorganizacij), ter sekundarnih podatkov (znanstvenih in strokovnih člankov). Podrobno je vsa uporabljenaliteratura navedena v poglavju »Uporabljena literatura«, uporabna literatura pa v poglavju »Priporočenaliteratura«.3.4. Revizijski okvirV izračun celotne ekonomske vrednosti smo poskusili zajeti čim več strateško pomembnihekosistemskih storitev po klasifikaciji Millennium Ecosystem Assessment. Razlogi, da posamezneekosistemske storitve niso ovrednotene, so lahko različni, in sicer pomanjkanje podatkov zaradi:• nepoznavanja biološke povezanosti med ekosistemom in končno koristnostjo;• nepoznavanja količine oziroma razsežnosti koristi;• neobstoja trga in zato nezmožnosti pripisovanja monetarnih vrednosti ter• časovnih in denarnih omejitev pri izvedbi študije oziroma neizvedene ankete in predhodnegazbiranja podatkov.Tabela »Revizijski okvir ekosistemskih storitev – po vrstah storitev« se nahaja v prilogi 2.V tabeli so ekosistemske storitve označene z barvami glede na njihovo strateško pomembnost, ki so joprepoznali poznavalci analiziranega območja, in sicer:• temno zelena barva – strateško najpomembnejše storitve analiziranega območja Lovrenškihjezer;• svetlo zelena barva – ekosistemske storitve, ki so zmerno strateško pomembne;• siva barva – storitve, ki so bile spoznane kot strateško nepomembne, ter• bela barva – storitve, ki jih na analiziranem območju ni ali pa je njihova pomembnost neznana.V tabeli »Revizijski okvir ekosistemskih storitev« so v stolpcu »Utemeljitev in dokazi« navedeneekonomske vrednosti po posamezni vrsti ekosistemskih storitev in viri podatkov za izračun te vrednosti.42

Nekatere ekosistemske storitve zaradi omejenih podatkov niso monetarno izražene, je pa podanautemeljitev oziroma so vrednosti izražene opisno.Podporne storitve (nastajanje prsti, primarna produkcija, kroženje hranil in vode, obstoj biotskeraznovrstnosti ter opraševanje) so storitve, ki podpirajo proizvodnjo vseh drugih ekosistemskih storitev,zato je njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo, potrebno za razumevanje končnih koristi, kijih zagotavljajo vse druge ekosistemske storitve. Podporne storitve tako niso vključene v revizijski okvir,kar pa ne pomeni, da niso del celotnega ekosistema oziroma da družbi ne nudijo nobenih koristi, ampakso navadno vrednotene v povezavi s storitvami, ki jih podpirajo (O'Gorman, S. and Bann, C. (2008) AValuation of England's Terrestrial Ecosystem Services, a report to Defra).Opraševanje, ki v osnovi spada med uravnalne storitve, je v našem primeru obravnavano kot podpornastoritev in je zato vrednoteno v povezavi z drugimi ekosistemskimi storitvami, ki jih opraševanje podpira,kot na primer proizvodnjo hrane in surovin ter rekreacijo.Ekosistemske storitve območij s statusom (zavarovana območja narave, Ramsar, svetovna naravna inkulturna dediščina itd.) ni potrebno monetarno vrednotiti, saj se strateško pomembnost teh storitev lahkodokaže s pridobljenimi statusi državnih in mednarodnih inštitucij.3.5. Uporabljene metodeUporabljene metode za računanje skupne ekonomske vrednosti ekosistemskih storitev območjaLovrenških jezer so naslednje:• metoda tržnih cen – ocena neposredne uporabne vrednosti za divjad, pitno vodo, lesno biomaso,šoto, trofeje, ponor CO 2 ;• metoda potnih stroškov – ocena turistično-rekreacijske vrednosti ekosistemskih storitev;• metoda nadomestnih stroškov – za oceno zaščitne in varovalne vloge območja;• metoda prenosa vrednosti – za oceno ohranjanja biotske raznovrstnosti.Ekonomsko vrednotenje ekosistemov je specifične narave, saj se rezultati pozitivnega delovanjaodražajo v daljšem časovnem obdobju (šota nastaja več sto let), rezultati pretiranega izkoriščanjaekosistema oziroma uničenja pa se pojavijo relativno hitro. Zato je v izračunu neto sedanje vrednosti (vnadaljevanju NSV) analiziranega območja upoštevano daljše časovno referenčno obdobje 50 let, od leta2010 do leta 2059. Uporabljena diskontna stopnja za izračun upravičenosti posameznega scenarija je5%.43

3.6. Vrste ključnih deležnikov na pilotnem območjuSpodnja tabela prikazuje možne vrste deležnikov, ki lahko uporabljajo storitve, ki jih nudijo mokrišča. Zaanalizirano območje Lovrenških jezer so značilne predvsem tiste interesne skupine, ki so v tabelioznačene z zvezdico.Tabela 14: Interesne skupine mokriščneposredni ekstenzivni uporabniki *neposredno koriščenje produktov mokrišč na trajnostni načinneposredni intenzivni uporabnikiintenzivnejše koriščenje z novimi tehnologijamineposredni izkoriščevalcionesnaževanje mokrišč s sedimenti ali izkoriščanje mineralnihvirov, gline, šote in peska brez neposredne skrbi za zdravje okoljakmetijski proizvajalciizsuševanje in preoblikovanje močvirij v kmetijska zemljiščauporabniki vode *uporaba mokrišč kot vir pitne vode, kmetijskega namakanja,pretoka itd.naselja blizu mokriščmokrišča kot območja za širitev naselijposredni uporabniki *posredne izkoriščanje storitev mokrišč, kot je zmanjševanje nevihtin mokrišče kot protipoplavni ukrepskupine za ohranjanje narave in naravnihlepot *skupine, katerih cilj je ohranjanje narave in skupin, ki uživajo obprisotnosti rastlinskih in živalskih vrstneuporabniki *uporabniki, ki lahko pripišejo mokriščem notranjo vrednostVir: Schuyt, Brander, 2004: 21 (originalno poTurner in sod., 2000)Vrednotenje lahko vpliva na upravljanje obravnavanega območja, kjer imajo prevladujoč vpliv sektorji, kiupravljajo s ključnimi naravnimi viri, lokalne skupnosti, turistični centri, regionalne razvojne agencije, itd..Rezultati študije bodo koristili tudi raziskovalcem in znanstvenikom, šolarjem in študentom, občanom,NVO, svetovalnim podjetjem, ekonomskemu in gospodarskemu sektorju, medijem, lastnikom zemljiščna območju, predstavnikom kmetijskega in gozdarskega sektorja, prostorskim načrtovalcem,investitorjem, predstavnikom turističnega sektorja, … (seznam ključnih deležnikov se nahaja v prilogi 1).44

3.7. Indikatorji za ocenjevanje celotne ekonomske vrednostiCelotno vrednost mokrišč določimo s pomočjo treh glavnih tipov vrednosti (De Groot in sod., 2006):1. Ekološka vrednostRazlični ekosistemi in njihove vrste igrajo različno vlogo pri ohranjanju bistvenih življenjsko pomembnihprocesov, kot je pretvarjanje energije, biogeokemijski ciklusi in evolucija. Velikost ekoloških vrednosti seizraža skozi različne indikatorje, kot so raznolikost vrst, redkost, ekosistemska celovitost (zdravje),odpornost ..., in so našteti v spodnji tabeli.Tabela 15: Ekološki kriteriji vrednotenja in indikatorji merjenjaKriterij Kratek opis Enota mere / indikatornaravnost / celovitost stopnja človeške prisotnosti v smislu - kakovost zraka, vode in tal(reprezentativnost) fizične, kemične ali biološke motnje - odstotek prisotnosti ključnih vrst- odstotek od min. kritične ekosistemskevelikostiraznolikostraznolikost življenja v vseh njegovih oblikah,vključno z ekosistemi, raznovrstnostjo vrstin genov45- število ekosistemov / geografskih enot- število vrst / površinaedinstvenost / lokalna, nacionalna ali svetovna redkost - število endemičnih vrst in podvrstredkostekosistemov in vrstkrhkost / ranljivost občutljivost ekosistemov na motnje ljudi - energetski sklad (GPP / NPP)(elastičnostodpornost)- nosilnostobnovljivost / možnost spontanega obnavljanja - kompleksnost in raznolikostrekreativnost ekosistemov ali obnavljanja s podporo ljudi - zaporedna faza / čas / NPP- (stroški obnove)Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 212. Socialno-kulturna vrednostVeliki večini ljudi narava pomeni bistveno nematerialno blaginjo, ki se izraža skozi vpliv na fizično inmentalno zdravje ter zgodovinsko, nacionalno, etično, religiozno in spiritualno vrednost. Glavni tipi teskupine so prikazani v spodnji preglednici, zadnji stolpec prikazuje indikatorje za izražanje velikosti tehstoritev. Za ocenjevanje teh vrednosti so najbolj primerne participativne tehnike ocenjevanja(vprašalniki, presoje, intervjuji s ključnimi osebami …) ali skupinsko vrednotenje, ki kvantificirajopomembnost, ki jo posamezniki pripisujejo ekosistemu.Tabela 16: Socialno-kulturna merila vrednotenja in indikatorji merjenjaSoc. - kult. kriterij Kratek opis Enota mere / indikatorterapevtska oskrba z zdravili, čistim zrakom, vodo inzemljo, prostorom za rekreacijo in šport- primernost in sposobnost naravnih sistemovzagotavljati "zdravstvene storitve"vrednost splošnim terapevtskim učinkom narave - povračilni in regenerativni učinki na uspešnost ljudina duševno in fizično dobro počutje - soc.-ekon. koristi (nižji zdravstveni stroški in pogoji)rekreacijska pomen narave za kognitivni razvoj, - estetska kakovost krajinvrednostduševno sprostitev umetniškega navdiha, - rekreacijska značilnost in uporabaestetski užitek in rekreacijske koristi - umetniška značilnost in uporaba- preferenčne študijepodedovana pomen narave kot osebna ali - zgodovinske znamenitosti, značilnosti in artefaktivrednost kolektivna zgodovinska in - določene kulturne krajinekulturna identiteta- kulturne tradicije in znanjaspiritualna pomen narave pri simbolih in elementih - prisotnost svetega mesta ali storitvevrednosts svetim, verskim in duhovnim pomenom - vloga ekosistemov in / ali vrste pri verskih obredih inv svetih besedilihvrednost obstoja pomen narave zaradi etičnih razlogov - razkrita preferenca (npr. donacija in prostovoljno(notranja vrednost) in pravice do enakosti delo) ali izražena preferenca (etični razlogi)med generacijami (zapuščinskavrednost)Vir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 21

3. Ekonomska vrednostEkonomska vrednost je v praksi omejena na analize učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti in seobičajno meri v denarnih enotah, pri tem pa ne upošteva pomembnosti ostalih dveh skupin vrednosti.3.8. Celotna ekonomska vrednostCelotna ekonomska vrednost (Total econimic value - TEV) je sestavljena iz vseh treh komponent,ekološke, socialno-kulturne in ekonomske vrednosti, od katerih ima vsaka enako pomembno vlogo priodločanju. Glede na vrsto ekosistemskih storitev in način njihove uporabe pa ekosistemske storitvenadalje delimo na (Pagiola in sod., 2004: 9):1) UPORABNO VREDNOST – koristi, ki izhajajo iz uporabe naravnih dobrin in storitev:• neposredna uporabna vrednost - potrošnja ekosistemskih storitev (hrana, pitna voda,namakanje, biomasa, šota, nelesni gozdni proizvodi, rekreacija (lov divjadi), trgovanje (prodajadivjadi), izobraževanje …);• posredna uporabna vrednost – vrednost ekosistemskih storitev (estetika (rekreacija, elementkrajine)), ekosistemska (življenjski prostor za živali in rastline, uravnavanje podnebja, nastajanjein ohranjanje prsti);• vrednost izbire - ohranjanje možnosti prihodnje uporabe tako zase (vrednost izbire) kot zadruge (zapuščinska vrednost);2) VREDNOST NEUPORABE – eksistenčna vrednost oziroma zadovoljstvo posameznikov zaradiobstoja ekosistemskih storitev, pa čeprav jih sami neposredno ne bodo nikoli uporabljali (ohranjanjebiotopov, ohranitev značilne podobe krajine …).TEV je vsota vseh navedenih vrednosti ob pogoju, da se:• posamezne vrednosti medsebojno ne izključujejo (npr. sečnja na golo daje maksimalni donos lesa,onemogoči pa rekreacijo v gozdu),• vrednosti ne podvajajo, kar je zaradi kompleksnosti okoljskih storitev zelo težavno.46

3.9. Ekosistemske storitve Lovrenških jezerEkosistemske storitve so koristi, ki jih nudi naravno okolje in so vse bistvene za človekovo zdravje indobro počutje. Poznamo štiri različne vrste storitev:• oskrbovalne storitve oskrbujejo z dobrinami - hrana, voda, vlakna in gorivo ter okrasni viri;• regulacijske storitve, ki uravnavajo ekosistemske procese – varovalna in zaščitna vloga,uravnavanje klime, vode (npr. poplave, suša);• kulturne storitve oskrbujejo z nematerialnimi koristmi – rekreacijske in ekoturistične storitve,izobraževalne storitve, ljudsko-obrambne storitve;• podporne storitve potrebne za proizvodnjo vseh ostalih dobrin in storitev ekosistema – naravnadediščina.Opomba: Pri metodah, kjer se uporabljajo tržne cene so upoštevane konzervativne ocene vrednosti, sajje vrednost vsota vseh koristi, ki izhajajo iz primarne surovine, se pravi, da bi bilo potrebno polegprodaje osnovne surovine, kot je npr. lesna biomasa, kot šota, upoštevati tudi prihodke od prodajeizdelkov iz osnovne surovine, npr. toplota in energija iz biomase …V prilogi 3 so prikazane storitve, ki jih običajno nudijo posamezni tipi celinskih mokrišč. Obravnavanoobmočje sodi v skupino alpskih mokrišč.47

3.9.1. Oskrbovalne storitve3.9.1.1. HranaEKOSISTEMSKA STORITEV: LOVScenarij 1:Od trajnostnega gospodarjenja z divjadjo oziroma ohranjanja lastnosti gozdnega rezervata, ki ima tudifunkcijo zavetišča za različne živalske vrste (lovne in zavarovane vrste), ima poleg ožjega lovnegaobmočja korist tudi širše analizirano območje – celotno LPN Pohorje. Živali se namreč lahko svobodnogibljejo in prehajajo med lovnimi in nelovnimi površinami, zato bi pri vrednotenju morali upoštevati ulovna celotnem LPN Pohorje. Ker je analizirano območje izredno majhno in podatkov o letnem planu ulovana celotnem LPN Pohorje, zaradi kompleksnosti združevanja baz odvzema podatkov in časovneomejitve, ni bilo mogoče pridobiti, se bomo v nadaljevanju osredotočiti le na analizirani del LPN.Ekosistemska storitev »Lov« je nekoliko specifična storitev, saj poleg prodaje mesa, ki se po seznamuoskrbovalnih storitev uvršča med »Hrano« nudi tudi korist zaradi prodaje trofej, ki se po seznamuoskrbovalnih storitev uvršča med »Okrasne vire«. Zaradi majhnosti analiziranega lovnega območja innizke dovoljene količine ulova bomo na tem mestu ocenili tako storitev prodaje mesa, kot storitevprodaje trofej.Metoda:Metoda tržnih cen (MPA), ki ocenjuje ekonomsko vrednost naravnih storitev, ki se kupujejo in prodajajona trgu.Viri podatkov:• podatki o dovoljenem odstrelu na analiziranem območju LPN: Poročilo o letnem odvzemu divjadi zaLPN Pohorje, Odvzem divjadi za obdobje: 01.01.2010 - 31.12.2010, Zavod za gozdove Slovenije,• podatki o ceni dovolilnice: Zavod za gozdove Slovenije,• podatki o cenah lovskih trofej: Cenik LPN Pohorje za leto 2010,• podatki o točkah trofej: Spletna aplikacija Lisjak, Lovska zveza Slovenije, analiza narejena za LPNPohorje, za leto 2010,• podatki o odkupnih cenah divjadi: podjetje Nimrod d.o.o.,• letni načrt odstrela divjadi: Letni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010.Zavod za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 53. str, upoštevajoč Dolgoročni načrt za VI.Pohorsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2007-2016. Zavod za gozdove Slovenije, OESlovenj Gradec, 99. str.Podatki:Celotno LPN ima že dolgo tradicijo delovanja, prihajajo lovci iz celega sveta, največ jih pride iz Nemčije,Avstrije in Italije. Na analiziranem območju LPN je realizacija uplena cca 0,5 jelena letno.Povprečne vrednosti točk trofej jelenjadi uplenjene v letu 2010 v LPN Pohorje in tržne cene:Kategorija ( (starost let) Točke (CIC) Vrednost v € z DDV2+ do 4+ 112,31 2645+ do 9+ 140,72 97210+ 157,97 1.296Vir: LPN Pohorje za leto 2010Na območju Lovrenških jezer je uplenjena jelenjad v starostni kategoriji 10+ (10 let in več).48

Cena za trofejo jelena je odvisna od stanja uplenjene živali, v povprečju za jelenjad v kategoriji 10+znaša 1.296€.Cena dovolilnice (dnevna pristojbine za vstop v lovišče) znaša 50€. Trenutna odkupna cena za jelenjadv koži je odvisna od kakovosti živali in se giblje od 2,1 do 2,5€ na kg (v povprečju 2,30€ na kg). Težauplenjene živali je odvisna od starosti živali in se giblje od 50 do 150kg (povprečno 100kg).S prihodki od prodaje mesa se plača stroške poslovanja v višini 75% celotne vrednosti, ostalo se vračav lovišče za odškodnino lastnikom zemljišč, ki so utrpeli škodo po divjadi, za nakup krme za divjad ter zavzdrževanje lovskih objektov in naprav. Kot strošek je pri izračunu NSV upoštevanih 25% prihodkov odprodaje divjačine.Napoved gibanja intenzitete odstrela:Nosilec letnega načrta lovsko upravljavskega območja je Zavod za gozdove Slovenije. Letni načrt za VI.Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010 je sestavljen v skladu z Zakonom o spremembah indopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu (Ur.l. RS, št. 16/04, 17/08). Ohranjanje, vzdrževanje inizboljševanje bivalnih in prehranskih pogojev divjadi mora biti ob izvrševanju načrtovanega odvzemaprednostna naloga v Pohorskem lovsko upravljavskem območju (Letni načrt za VI. …, 2010). Letni načrttemelji na analizah preteklega gospodarjenja z divjadjo na območju, evidenco o škodah in trendihpopulacij divjadi. Letni plan odvzema divjadi je usklajen z Dolgoročnim načrtom za VI. Pohorsko lovskoupravljavsko območje za obdobje 2007-2016.V nadaljnjih izračunih je intenziteta ulova ves čas enaka, upoštevano je letno naraščanje cenedovolilnice in odkupne cene mesa, trofej in dovolilnic zaradi inflacijskih gibanj.Ocena vrednosti:Z množenjem števila uplenjenih živali na analiziranem območju, s povprečno težo uplenjene živali incene mesa v koži na kilogram je izračunana ekonomska vrednost od prodaje mesa, in sicer znaša 115€v letu 2010.Z množenjem števila uplenjenih živali na analiziranem območju brez upoštevanja mladičev in samic tercene trofeje dobimo ekonomska vrednost od prodaje trofeje, ki v letu 2010 znaša 216€.Če predpostavljamo, da se letno proda 1 dovolilnica, znaša prihodek iz tega naslova 50€.Ocenjena vrednost ekosistemske storitve »Lov« v letu 2010 znaša 352€ (stroški vzdrževanja lovskihpovršin v višini 25% od cene mesa so v tej vrednosti že upoštevani). Ocena je podcenjena saj nevsebuje potrošnikovega presežka.Scenarij 2:Lov je po tem scenariju dovoljen na celotnem analiziranem območju Lovrenških jezer, vendar, ker se naobravnavanem območju neomejeno izkorišča šota in lesna biomasa je tu značilni ekosistem in njegovodelovanje porušeno. Divjad se tu, zaradi pomanjkanja hrane, vode in hrupa ne zadržuje več.Ocenjena vrednost je po tem scenariju v vseh obravnavanih letih enaka 0€.49

EKOSISTEMSKA STORITEV: KMETIJSTVOScenarij 1:Na analiziranem območju je dovoljeno prilagojeno kmetovanje vendar v omejenem obsegu zaradigozdnega rezervata. Primerna površina na kateri bi se lahko ukvarjali s kmetovanjem je približno 10ha.Trenutno kmetijstva na analiziranem območju ni, vendar bomo v nadaljevanju ocenili tudi potencialnovrednost kmetovanja na tem območju.Metoda:Metoda tržnih cen (MPA).Viri podatkov:V izračunu je, zaradi največjega možnega donosa v €/ha med vsemi kmetijsko okoljskimi podukrepi(KOP) in ustreznosti z zahtevami predpisov za ohranjanje gozdnega rezervata in naravne vrednote,uporabljeno ekološko kmetovanje.Podatki:Ocenjena vrednost za ekološko kmetovanje na ha, ki bi ga dobil kmetovalec na visokogorskih traviščihLovrenških jezer vključen v ekološko kmetovanje znaša 490€/ha. Vrednost je vsota posameznihvrednosti:103€/ha za pokritje fiksnih stroškov za travinje, 228€/ha za KOP podukrep ekološkokmetovanje in plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD), ki je v povprečju za kmetije na Pohorjuod leta 2009 naprej ocenjena na 99€ (kot višinski kmetiji jim pripada 55% vrednosti OMD) + 60€ zatežavnost kmetovanja (do 45% vrednosti OMD). Maksimalna vrednost OMD je 180€.Ocena vrednosti:Ocenjena vrednost za ekološko kmetovanje v letu 2010 na analiziranem območju znaša 4.900€.Scenarij 2:Po tem scenariju se na analiziranem območju, zaradi netrajnostnega izkoriščanja ekosistemskih storitevin tako izgubljanja vegetacijske odeje, kmetovanja ni, zato je ocenjena ekonomska vrednost v vsehobdobjih enaka 0€.EKOSISTEMSKA STORITEV: NELESNI GOZDNI PROIZVODINelesni gozdni proizvodi so gozdni sadeži, ki rastejo na analiziranem območju: borovnice, brusnice,gozdne jagode, gobe in zdravilna zelišča.Scenarij 1:Na območju gozda in travišč obravnavanega gozdnega rezervata, na površini 47,30ha, je omogočenonabiranje nelesnih gozdnih proizvodov razen gob (režim gozdnega rezervata).Ker je namen obiskovalcev Lovrenških jezer običajno izlet v naravo in v večini ne nabiranje nelesnihgozdnih proizvodov, je ta vrednost zanemarljiva oziroma ocenjena z 0€. Poleg tega so barjanska tlatežko prehodna in zato za nabiralce gozdnih sadežev nezanimiva.Scenarij 2:Zaradi netrajnostne rabe na obravnavanem območju nelesnih gozdnih proizvodov ni, zato je ekonomskavrednost te ekosistemske storitve v vseh obravnavanih letih enaka 0€.50

3.9.1.2. VodaEKOSISTEMSKA STORITEV: PITNA VODAScenarij 1:Pomen Lovrenških jezer se ob vse večji skrbi za zdravo pitno vodo povečuje. Lovrenška jezera so sstališča zagotavljanja pitne vode nizvodno izredno pomembna, saj zaradi značilnih hidroloških razmer(nepropustne podlage, šote, zadostne količine padavin in velike gozdnatosti) napajajo izvire v okolici.Šota je sestavljena iz plasti odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika nezgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Takšna sestava ji omogoča hitro vsrkativelike količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje. Posebnost je torej enakomernarazporeditev vode skozi celo leto, ki ni odvisna od vremenskih razmer.Metoda:Metoda tržnih cen (MPA).Viri podatkov:Podatki o volumnu šote na obravnavanem območju so pridobljeni iz študije Culiberg (1986) in iz delaavtorjev Martinčič in Piskernik (1985), podatki o vsebnosti vode so pridobljeni iz internetne stranihttp://www.simetric.co.uk/si_materials.htm, podatki o ceni vode so pridobljeni iz javnega vodovodnegapodjetja (Mariborski vodovod d.d.).Podatki:Mokra šota vsebuje povprečno 78% vode, kar pomeni da vsebuje m 3 izkopane šote cca 874 litre vode.Na obravnavanem območju je cca 256.000m 3 šote, kar pomeni, da je letna količina vode, ki se zbere izobravnavanega območja Lovrenških jezerih in v sušnih obdobjih napaja vodne izvire v okolici, enaka199.680m 3 vode (256.000 * 0,78).Cena vode je sestavljena iz vodarine in vodnega povračila, ki je povečano za vodne izgube. Vodarinepokriva predvsem stroške za njeno izkoriščanje, okoljska dajatev za črpano vodo pa naj bi bilanamenjena za vzdrževanje okolja, ki zagotavlja kakovost vode. Skupna cena vode torej znaša0,6707€/m 3 pitne vode.Tabela 17: Cena vode brez cene za omrežninoobračunske postavke enota mere cena v € DDV 8,5% cena z DDVvodarinanormirana poraba pitne vode m 3 0,5404 0,0459 0,5863Vodno povračilo - okoljska dajatev začrpano vodoosnovna cena m 3 0,0555 0,0047 0,0602povečana za vodne izgube m 3 0,0223 0,0019 0,0242Skupaj vodno povračilo 0,0778 0,0066 0,0844Vir: Mariborski vodovod d.d.Napoved gibanja cen:Predpostavlja se, da se cene letno povečujejo zaradi inflacijskih gibanj.51

Ocena vrednosti:Z množenjem letne količine vode, ki se zaradi obstoja mokrišča zadržuje na obravnavanem območju intržne cene vode na m 3 (stroški priključnine niso upoštevani) dobimo ocenjeno letno korist oskrbovalnestoritve, pitne vode, ki v letu 2010 znaša 121.905€ (stroški vzdrževanja v višini vodnega povračila soodšteti od vrednosti). Ocene so podcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.Scenarij 2:Po tem scenariju se šoto, ki ima pomembno hidrološko vlogo posrednika med padavinami in končnimiuporabniki, zmerno izkorišča (20 let – glej poglavje ekosistemske storitve »Šota«). Zaloge pitne vodese tako, po tem scenariju zmanjšujejo skladno z zmanjševanjem zalog šote. Po 20 letih, ko zalog šotezmanjka, površinska voda prehitro odteče kar lahko povzroča v obdobjih obilnih padavin hudourniškeškode nizvodno, v sušnem obdobju pa, zaradi pomanjkanja zalog vode, lahko prihaja do izsušitvevodnih virov.Metoda in podatki:Metoda in podatki so isti kot pri scenariju 1.Ocena vrednosti:Ocenjena vrednost pitne vode v letu 2010 po tem scenariju znaša 115.809€. Vrednost nato vsako letopada skladno z zmanjševanjem zalog šote. Ko po 20 letih zalog šote zmanjka, zmanjka tudi zalog pitnevode, kar pomeni, da je vrednost po letu 2029 enaka 0€.52

EKOSISTEMSKA STORITEV: VODNI PRETOK KOT POTENCIAL ZA PRIDOBIVANJE ELEKRIČNEENERGIJEV neposredni bližini območja se nahaja mala hidroelektrarna (v nadaljevanju HE) Mislinjski jarek (nasliki označeno rdeče), ki jo napajajo vodni viri na širšem območju. Za natančen izračun vplivaanaliziranega območja na pretok vode v HE Mislinjski jarek, bi potrebovali veliko več časa za meritve,zato je vrednost te ekosistemske storitve ocenjena procentualno, glede na prihodke od prodajeelektrične energije.Slika 18: Položaj male HE Mislinjski jarek v prostoruVir: ARSO, 2010Scenarij 1:Na pretok vode v HE Mislinjski jarek ima analizirano območje Lovrenških jezer vlogo v časupomanjkanja padavin. Puferska sposobnost barja omogoča stalen pretok vode tako v sušnem obdobju,kot v obdobju obilnih padavin, kar zagotavlja stalen pretok vode in doseganje zmogljivosti elektrarne.Prihodki od prodaje električne energije so tako skozi celotno obdobje relativno konstantni in ne prihajado izpadov prihodkov zaradi pomanjkanja vode v sušnih obdobjih.Metoda:Metoda tržnih cen (MPA).Viri podatkov:Podatke o prihodkih od prodaje električne energije so pridobljeni iz internetne strani http://www.engis.si/.Podatki:Prihodki od prodaje električne energije v mali HE Mislinjski jarek znašajo cca 88.000€. Predpostavljamo,da analizirano območje posredno prispeva k dosegu 10% prihodkov.53

Napoved gibanja:Predvideva se, da se prihodki z leti višajo zaradi inflacijskih gibanj.Ocena vrednosti:Ocenjena vrednost ekosistemske storitve »Vodni pretok kot potencial za pridobivanje električneenergije« v letu 2010 je ocenjena na 8.800€. Stroški vzdrževanja niso upoštevani, saj lastniki elektrarnene vlagajo nazaj v okolje.Scenarij 2:Po tem scenariju se šoto, ki ima pomembno hidrološko vlogo, izkorišča (20 let – glej poglavjeekosistemske storitve »Šota«). Pretok vode se tako, po tem scenariju spreminja skladno zzmanjševanjem zalog šote. Po 20 letih, ko zalog šote zmanjka, površinska voda prehitro odteče karpomeni, da imamo v obdobjih obilnih padavin presežke pretoka vode, v sušnih obdobjih pa elektrarnazaradi premajhnega pretoka ne more doseči svojega polnega potenciala.Metoda in podatki:Metoda in podatki so isti kot pri scenariju 1.Ocena vrednosti:Ocenjena vrednost v letu 2010 po tem scenariju znaša 7.920€.54

3.9.1.3. Vlakna in gorivoEKOSISTEMSKA STORITEV: LESScenarij 1:Večidel obravnavanega območja predstavlja gozdni rezervat, ki nima poudarjene lesnoproizvodnestoritve, zato je vrednost te ekosistemske storitve zanemarljiva oziroma enak 0€.Scenarij 2:Na območju se izvaja neomejen posek vendar smo upoštevali, da se ves posek uporabi za biomaso incelulozo zato je vrednost zanemarljiva oziroma enaka 0€.EKOSISTEMSKA STORITEV: CELULOZA IN LESNA BIOMASAOcenjena skupna lesna zaloga drevja in grmičevja (skupaj z vejevjem) na analiziranem območju, ki jeprimerna zgolj za lesno biomaso ali celulozo, znaša okrog 14.500m 3 .Lesna biomasa je velik energetski vir, ki je v Sloveniji še slabo izkoriščen, vendar postaja vse boljaktualen, saj današnja moderna tehnologija omogoča koristno izrabo biomase kot energenta zaogrevanje ali soproizvodnjo električne in toplotne energije.Scenarij 1:Po tem scenariju je, zaradi trajnostne rabe, možno izkoriščanje letnega prirastka prostorninskega lesatretjega kakovostnega razreda v višini 50% možnega poseka (zadnja vrstica v tabeli »Sortimentacija«).Cilj izkoriščanja ni dobiček, ampak čim manjši poseg, zaradi pospeševanja povdarjenih storitev.Metoda:Metoda tržnih cen (MPA).Viri podatkov:Podatki o skupni lesni zalogi drevja in grmičevja so pridobljeni iz baze Vektorska baza odsekov …,2010; Vektorska baza sestojev …, 2010. Podatki za preračunavanje mer so povzeti po Butala in Turk,1998: 9, podatki o trenutni ceni lesnih sekancev so pridobljeni od Zavoda za gozdove Slovenije.55

Podatki:Tabela 18: Sortimentacija prostorninskega lesa tretjega kakovostnega razredaGGO Odsek Tip Tekoči letniprirastek (m 3 )Možni posek -10 letni (m 3 )09 37378B gozdni rezervat 32,91 0,0009 37377B gospodarski gozd 7,33 54,9809 37378A gozdni rezervat 57,49 0,0009 37377A gospodarski gozd 6,11 45,8111 01040B gozdni rezervat 18,60 0,0011 01040A gozdni rezervat 51,19 0,0011 01041 gozdni rezervat 2,38 0,0012 10142A gospodarski gozd 6,62 49,6212 10139A gozdni rezervat 74,72 0,0012 10138A gozdni rezervat 2,77 0,0012 10142C gozdni rezervat 70,86 0,0012 11125A gozdni rezervat 5,52 0,0012 11125D gospodarski gozd 8,48 63,60Skupaj 344,98 214,02Vir: Vektorska baza odsekov …, 2010; Vektorska baza sestojev …, 2010Tekoči letni prirastek je dobljen na podlagi podatkov tekočega letnega prirastka na nivoju odseka,zmanjšan na površino, ki ga odsek zavzema na analiziranem območju. Možni posek predstavlja 75%tekočega letnega prirastka * 10 letno obdobje. Na območju gozdnega rezervata (82,75 ha) poseka ni.Od možnega letnega poseka na analiziranem območju (21,40m 3 ), je zaradi ohranjanja možno izkoriščatile 50% možnega letnega poseka, in sicer v višini 10,70m 3 letno. Preračunano v majhne lesne sekanceznaša možno letno izkoriščanje 26,75nm 3 (nm pomeni nasuti meter).Povprečna prodajna cena za lesne sekance je 15€/nm 3 .Napoved gibanja celotnih oziroma povprečnih zalog:Predpostavljamo, da bo v celotnem 50 letnem obdobju odstotek izkoriščanja ostal enak. Upoštevano jeletno višanje cen zaradi inflacijskih gibanj.Ocena vrednosti:Z množenjem dejanskega letne poseka in odkupne cene lesnih sekancev dobimo ocenjene letne koristiponudnikov lesne biomase, ki v letu 2010 znaša 401€. Po tem scenariju je potrebno spoštljivo ravnati zokoljem, zato se pri pobiranju lesnih ostankov ne uporabljajo pretežke mehanizacije. Ocene sopodcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.Scenarij 2:Po tem scenariju je dovoljeno neomejeno sekanje drevja in grmičevja. V izračunih v nadaljevanju jeupoštevano 5 letno izkoriščanje lesne zaloge ter izkoriščanje celotnega tekočega letnega prirastka, ki sezmanjšuje skladno z zmanjšanjem lesne zaloge (prvo leto 345m 3 , drugo 276m 3 , tretje 207m 3 , četrto138m 3 in peto 69m 3 ). 60% drevja in grmičevja se porabi za pridobivanje celuloze in 40% za lesnobiomaso. Zaradi želje po čim večjem dobičku, se po tem scenariju investira v težko mehanizacijo.MetodaMetoda tržnih cen (MPA).Viri:Podatki o skupni lesni zalogi drevja in grmičevja, podatki o ceni lesnih sekancev so enaki kot priscenariju 1, podatki o ceni lesa smreke v lubju so pridobljeni od Zavod za gozdove Slovenije.56

Podatki:Povprečna cena za lesne sekance je enake kot pri scenariju 1, odkupna cena lesa smreke v lubju -celuloznega lesa je 22€/m 3 fco kamionska cesta.Napoved gibanja celotnih oziroma povprečnih zalog:Predpostavlja se, da se zaloga biomase lahko uniči v obdobju petih let ob intenzivnem netrajnostnemizkoriščanju, kar ima za posledico, da v vseh ostalih letih prihodkov iz tega naslova ni več. Upoštevanaso inflacijska gibanja cen.Ocena vrednosti:V prvem letu oziroma letu 2010 ekonomska vrednost prodaje celuloze in lesne biomase znaša 91.508€(48.675€ za lesno biomaso in 42.834€ za celulozo), v drugem letu 91.238€, v tretjem 90.925€, v četrtem90.568€ in v petem 90.166€. Ker se celuloze in lesne biomase ne izkorišča trajnostno, se zaloga neobnavlja, kar pomeni, da je ocenjena ekonomska vrednost v vseh nadaljnjih letih enaka 0€. Ocene sopodcenjene, saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.EKOSISTEMSKA STORITEV: ŠOTAZaradi visoke talne vode in posebnih kemijskih razmer na barju začne nastajati šota. To je plast odmrlihdelov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da seplast šote zelo počasi debeli. V ugodnih razmerah lahko plast šote postane tako debela, da se njenzgornji del preneha napajati s podtalnico in tako nastane visoko barje.Visoko barje se napaja izključno s padavinsko vodo. V tem skromnem, skrajnem okolju uspevajo leposebej prilagojene rastline, najpomembnejši graditelji visokih barij pa so šotni mahovi. Ti so sposobnihitro vsrkati velike količine deževnice in jo zadržati skozi sušno obdobje(http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/sota).Šota je nenadomestljiva v vrtnarstvu, ker ima številne prednosti pred alternativnimi izdelki (homogenosestavo, visoko strukturno stabilnost, visoke zmogljivosti, saj lahko zadržuje veliko vode in zraka, nizekpH (3,5-4,5), ki je enostavno nastavljiva, nizko vsebnost soli, nizko hranljivost, ki je enostavnonastavljiva, nima patogenov, insektov škodljivcev in nima semen plevela (Canadian Sphagnum PeatMoss – internetni vir), uporablja pa se tudi kot gorivo. Zaradi svojih zdravilnih učinkov (priporočajo jo priboleznih gibal, ginekoloških in uroloških boleznih ter pri motnjah menstrualnega ciklusa in zdravljenjusterilnosti) pa jo lahko uporabljajo tudi v zdravstvene namene v zdraviliščih.Scenarij 1:Ker je šoto na območju gozdnega rezervata in naravnih vrednot Lovrenških jezer prepovedanoizkopavati, je vrednost šote po scenariju 1 ocenjena z vidika njene puferske sposobnosti v poglavju»Voda – pitna voda«.Scenarij 2:Po tem scenariju predpostavljamo, da bomo šoto izkoriščali cca 20 let ob zmerni porabi.Metoda:Metoda tržnih cen (MPA).57

Viri podatkov:Podatki o volumnu šote, ki se nahaja na obravnavanem območju Lovrenških jezer so pridobljeni politeraturi Culiberg, 1986; Martinčič in Piskernik,1985. Podatki o ceni šote so pridobljeni v trgovskihcentrih v Sloveniji, podatki o vsebnosti vode v osušeni šoti so pridobljeni iz Čokl,1975: 69; podatki ovsebnosti vode v mokri šoti so pridobljeni iz interneta (http://www.simetric.co.uk/si_materials.htm).Podatki:Na obravnavanem območju Lovrenških jezerih se nahaja cca 256.000m 3 (površina 1ha je visoka 25m)šote.Mokra šota je težka 1.120kg/m 3 in vsebuje povprečno 78% vode, kar pomeni, da m 3 izkopane šotevsebuje cca 874 litrov vode.Letna količina vode, ki se zbere iz obravnavanega območja Lovrenških jezerih je enaka 199.680m 3 . Toje približno enaka vrednost, ki jo na Pohorju letno porabijo za zasneževanje.Izkopana šota je težka povprečno 570kg/m 3 in vsebuje 14-18% vode, osušena in predelana šota, ki sejo lahko polnjeni v vrečke za prodajo, pa je težka 110kg/m 3 in vsebuje 15% vode. Iz 1m 3 izkopane šotedobimo torej 5,18m 3 osušene in predelane šote.Iz 256.000 m 3 izkopane šote lahko pridobimo 1.326.545m 3 šote, ki je pripravljena za polnjenje v vrečeza prodajo. V nadaljevanju smo upoštevali, da se šoto polni v standardne 200 literske vreče.Cena šote se na trgu se giblje v višini cca 9,00€ na 200 litrov suhe bele šote (podatek za baltic peat).Napoved gibanja celotnih oziroma povprečnih zalog:Predpostavlja se, da bi ob letni porabi 331.636 vreč šote, če ne upoštevamo dejstva, da se načeta šotatudi sama seseda in prhni, zaloga šote zadostovala za 20let. V vseh ostalih letih prihodkov iz teganaslova ni.Ocena vrednosti:Z množenjem letnega izkoriščanja šote in tržne cene šote dobimo ocenjene letne koristi ponudnikovšote, ki v letu 2010 znašajo 2.984.727€. Stroškov za vzdrževanje okolja po tem scenariju ni. Ocene sopodcenjene saj ne vsebujejo potrošnikovega presežka.58

3.9.2. Regulacijske storitve3.9.2.1. Varovalna in zaščitna vloga gozdnega rezervata in NV Lovrenških jezerEKOSIST. STORITEV: ZAŠČITNA IN VAROVALNA STORITEVScenarij 1:V slovenski zakonodaji sta opredeljeni dve storitvi, ki spadata v kategorijo varovalne storitve gozdov:• varovalna oziroma ekološka storitev in• zaščitna oziroma socialna storitev.Storitev varovanja gozdnih zemljišč in sestojev opravljajo zlasti tisti gozdovi, ki zagotavljajo odpornosttal na erozijske pojave, ki jih povzročata voda in veter. Ti gozdovi s koreninskim pletežem tla mehanskoutrjujejo in s tem vplivajo na zmanjšanje površinskega odtoka vode kar slabi njeno erozijsko moč, polegtega pa drevesne krošnje zmanjšujejo moč vetra (Mavsar, 2005).Zaščitno storitev opravljajo gozdovi, ki varujejo gospodarske, predvsem infrastrukturne objekte ternaselja pred naravnimi pojavi, ki bi lahko ogrozili njihov obstoj ali njihovo nemoteno delovanje.Metoda:Varovalno in zaščitno ekosistemsko storitev se najpogosteje izračuna z uporabo metode nadomestnihstroškov oziroma metode preprečevanja škode, ki ocenjuje ekonomsko vrednost na podlagi stroškovpovezanih z ukrepi za preprečevanje nastanka škode npr. izgradnje podpornih zidov.Ocena vrednosti:Zaradi majhnosti območja in kompleksnosti tovrstnega izračunavanja te vrednosti ni smiselno ocenjevatiin je ocenjena z 0€.Scenarij 2:Analizirano območje izgublja varovalno in zaščitno ekosistemsko storitev skladno z intenzivnostjoizkoriščanja drevja in grmičevja. Enako kot pri scenariju 1 te vrednosti, zaradi majhnosti območja inkompleksnosti tovrstnega izračunavanja, ni smiselno ocenjevati in je ocenjena z 0€.59

3.9.2.2. Uravnavanje klimeEKOSISTEMSKA STORITEV: URAVNAVANJE PODNEBNIH PROCESOVScenarij 1:Za Slovenijo je značilna velika spremenljivost vremenskih in podnebnih razmer, česar posledica jepovečano število ekstremnih vremenskih dogodkov. Ti vplivajo na proizvodnjo hrane, povzročajohudourniške poplave in plazove ter s tem škodo na objektih, v skrajnih primerih pa ogrožajo tudičloveška življenja.Podnebne spremembe predstavljajo vse večjo grožnjo tako za okolje kot socialni in gospodarski razvojter zahtevajo hitro ukrepanje.Med ekosistemsko storitev uravnavanje podnebnih procesov oz. klimatske storitve štejemo uravnavanjetoplogrednih plinov, temperature, padavin in drugih podnebnih procesov ter kemično sestavo ozračja.Običajno to storitev opravlja drevje, v našem primeru pa ima pomembno vlogo, zlasti pri vezavi CO 2 tudišota, biomasa in mah. Gozd s to storitvijo zmanjšuje škodljive in nadležne vplive imisij, zlasti hrupa,prahu, aerosolov, plinov in žarčenja.V povezavi s klimatsko storitvijo drevja, mahu in šote lahko opredelimo naslednje pozitivne učinke:• čist zrak,• zmanjšan učinek vetra,• vpliv na porazdelitev padavin,• zasenčenje in zmanjšanje vpliva solarne radiacije,• vpliv na suhe in mokre zračne usedline na vegetaciji,• vezava CO 2 v biomasi, šoti, mahu in gozdnih tleh (Mavsar, 2005).V okviru vrednotenja storitve uravnavanja podnebnih procesov drevja, šote in mahu se bomo vnadaljevanju osredotočili le na ponor CO 2 .Metoda:Metoda tržnih cen (MPA).Viri podatkov:Kot osnova za izračun so služili podatki o emisijah in podatki o ponorih ogljikovega dioksida v Sloveniji,podatki o predvidenih cenah za nakup potrebnih pravic do izpustov in podatki o okoljski dajatvi zaobremenjevanje okolja s CO 2 , ki so pridobljeni iz ARSO, podatki o absorpciji CO 2 pa so pridobljeni izliterature (Pohleven, 2009).Podatki:Slovenija se je s podpisom Kjotskega protokola zavezala, da bo v obdobju 2008–2012 zmanjšala svojeizpuste za 8% glede na bazno leto 1986. Ciljne letne emisije v obdobju 2008-2012 za Slovenijo znašajo18.726kt v ekvivalentih CO 2 brez uveljavljanja ponorov oziroma 20.046kt v ekvivalentih CO 2 obuveljavljanju ponorov. Pri izpustih toplogrednih plinov (TGP) v letu 2008 ima največji prispevek ogljikovdioksid [CO 2 ] (84,1%), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, sledita metan [CH 4 ] (9,7%) in N 2 O(5,4%), ki večinoma nastajata v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov ter emisije fluoriranihogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6), ki pa sozelo majhne (0,8%), vendar so zaradi njihovega visokega toplogrednega učinka izredno pomembne.Čeprav se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je v letu 2008precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. V letu 2008 so emisije TGP znašale okoli 21.285kt v60

ekvivalentih CO 2 brez uveljavljanja ponorov oziroma 12.753kt v ekvivalentih CO 2 ob uveljavljanjuponorov, kar je 5,2% nad izhodiščnim letom (1986). Največ teh plinov izpušča v okolje področjeenergetike, v katero je zajeta poraba goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji ingradbeništvu, prometu in drugih sektorjih; v letu 2008 je to področje ponovno prispevalo 82% vsehemisij; sledila so mu področja kmetijstvo z 9 %, industrijski procesi s 6% in odpadki s 3% (Pohleven,2009).Tabela 19: Izpusti TGP po kategorijah virov (CO 2 ekvivalent Gg), Slovenija, letno2007 2008Energetika* 16.432 17.473Industrijski procesi 1.311 1.186Uporaba topil in drugih proizvodov 42 28Kmetijstvo 2.092 1.978Sprememba rabe zemljišč in gozdarske dejavnosti -8.509 -8.532Odpadki 694 620SKUPAJ emisije in odbitki 12.061 12.753Vir: ARSO, 2008Les nastaja s procesom fotosinteze ob pomoči sonca in z vezavo CO 2 (1m 3 lesa pa med nastajanjem sfotosintezo absorbira 0,9 tone CO 2 ).Povprečna letna akumulacija (brez upoštevanja letnega poseka) CO 2 v gozdovih v obdobju 1990−2005znaša 9.867kt v ekvivalentih CO 2 na leto, kar predstavlja skoraj 50% letnih izpustov CO 2 . Za Slovenijodovoljena kvota ponorov znaša 1.320kt v ekvivalentih CO 2 .Predvidena cena za nakup potrebnih pravic za preseganje količine izpustov nad ciljno vrednostjoKjotskega protokola (18.726 kt v ekvivalentih CO 2 ) znaša 15€/t CO 2 .Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka s CO 2 se plačuje zaradi onesnaževanja zraka z emisijo CO 2 ,ki nastane pri izgorevanju goriva, ki je bila uvedena že 1. 1. 1997 na podlagi Uredbe o taksi zaobremenjevanje zraka z emisijo CO 2 na podlagi 80. člena Zakona o varstvu okolja. Okoljska dajatev seplačuje zaradi rabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi (za namen pridobivanja toplote ali zapogon), pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugihsnovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogonmotorjev in turbin. Osnova za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO 2 jeseštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enot obremenitve zgorelih gorljivih organskihsnovi. Ceno za enoto obremenitve določi Vlada RS in znaša 12,5€ na enoto obremenitve (t CO 2 ) (OPTGP-1, 2009). Za zagotovitev sredstev za nakup pravic do izpustov TGP je predvidena uvedba okoljskedajatve za obremenjevanje okolja z izpusti CO 2 na pogonska goriva v višini do 0,02€/liter.Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 se plačuje za kurilno olje, utekočinjen naftniplin, zemeljski plin, plavžni plin, naftni plin, koksni plin, antracit, koks, črni in rjavi premog, lignit, etan,odpadna olja in komunalne odpadke. Okoljska dajatev se ne plačuje za uporabo biomase za ogrevanje,uporabo trdnih, tekočih in plinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase, uporabo bioplina, če se pridobivav čistilnih napravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov, ter uporabo predelanih živalskihbeljakovin in maščob.61

Napoved gibanja zalog in cen:Za uveljavitev in ohranitev priznanega ponora CO 2 v slovenskih gozdovih, zaradi načrtnegagospodarjenja z njim, je potrebno v slovenskih gozdovih letno akumulirati najmanj od 10 do 15% letnegaprirastka lesa (bruto 1.000.000m 3 /leto). Vendar je akumulacija CO 2 v gozdu le začasna rešitev, sajzalog ogljika v gozdovih ne bo mogoče povečevati v nedogled. Po izravnanju toka CO 2 v gozd in iznjega lahko gozd v daljšem časovnem obdobju doživi premik od ravnovesne starostne strukture invremenskih pojavov in sam postane vir CO 2 .Predpostavljamo, da bo cena v obravnavanem obdobju rasla zaradi inflacijskih gibanj. V izračunih jeupoštevana rast cen v višini 1,87%.Ocena vrednosti:V obstoječi lesni zalogi 14.500m 3 , ki se nahaja na obravnavanem območju je v sedanjem stanjuvezanega 13.050 t CO 2 , vendar ker te zaloge v scenariju ne izkoriščamo, ne prihaja do dodatnihizpustov CO2 v zrak, kar pomeni, da si v nadaljnjih izračunih pomembni le prirasti oziroma letni možniposek prirasta.Z upoštevanjem dejstva, da je ocenjeni letni prirast 344,98m 3 , kot je prikazano v tabeli v poglavju»Ekosostemska storitev – celuloza in lesna biomasa« in da je možno izkoriščati 50% letnega možnegaposeka, ki znaša skupaj 10,70m 3 , da 1m 3 lesa med nastajanjem s fotosintezo absorbira 0,9t CO 2 , da jepredvidena cena za nakup potrebnih pravic za preseganje količine izpustov nad ciljno vrednostjoKjotskega protokola 15€/t CO 2 , ki bo v predvidenem obdobju 2009-2012 presežena, bo Slovenijamorala po tem scenariju plačati letno za cca 4.513€ manj.Zaradi letnega izkoriščanja vsako leto nastane dodatno za cca 9,6t CO 2 , kar pomeni 144€ plačila zapravice do izpusta.Celotna ocenjena vrednost za leto 2010 po tem scenariju je 4.368€.Scenarij 2:Sproščanje ogljikovega plina v ozračje, je možen vzrok za globalno segrevanje, imenovan tudi kotučinek tople grede. Netrajnostno izkoriščanje šote pospešuje proces razgradnje in posledica je, da seogljik, ki je shranjen v šoti sprosti v ozračje, kot ogljikov dioksid. Vendar razvoj šotišč za vrtnarskoproizvodnjo šote nima pomembnega vpliva na globalnem kroženju ogljika (Issue: Release of carbongases due to peatland development).Napoved gibanja zalog in cen:Po tem scenariju se poleg letnega prirasta izkorišča še petina lesne zaloge, kar pomeni, da se sproščav ozračje še dodatni CO 2 v višini petine izkoriščenih lesnih zalog, po petih letih pa bo Slovenijaprimorana plačevati višjo ceno za nakup potrebnih pravic za preseganje količine izpustov, v višini cca220.000€. Vrednost plačila se bo povečevala skladno z inflacijskimi gibanji.Ocena vrednosti:Ocenjena ekonomska vrednost je po tem scenariju negativna, in znaša v prvem letu (2010) cca -48.675€, v drugem letu cca -92.844€, v tretjem letu -138.648€, v četrtem letu -186.133€ in v petem letu -235.346 €, v naslednjih letih bo najprej celo nekoliko padla, saj ne bo dodatnih izpustov zaradi prirasta(prirasta od šestega leta dalje ni več, torej tudi izpustov ni več), nato pa se vrednost letno viša.Posledica je slabšanje kvalitete vod, zraka, vpliv na podnebne spremembe (globalno segrevanje,nestabilno podnebje), zmanjšanje števila in slabšanje stanja materialnih dobrin.62

3.9.2.3. Uravnavanje vodeEKOSISTEMSKA STORITEV: PUFERSKA SPOSOBNOSTMokrišča lahko sprejmejo velike količine vode, ki jo potem počasi sproščajo in s tem dolvodnopreprečujejo poplave ter erozijo, hkrati pa v sušnih obdobjih zagotavljajo pitno vodo in vodo za rabo vgospodarske namene.Scenarij 1:Koristi:‐ naravni vodni zbiralniki‐ preprečevanje poplavViri podatkov:Podatki o količini šote in o zmožnostih zadrževanja vode so podani v poglavju »Vlakna in gorivo –ekosistemska storitev Šota«.Podatki:Podatki za zadrževanje vode v šotah so zelo različni, saj se šote med seboj prav tako močno razlikujejo.V splošnem je to odvisno od vhodnih rastlinskih ostankov, stopnje primarne anaerobne transformacijekakor tudi sekundarne oksidacije/mineralizacije po oziroma ob umiku vode, ki je lahko trajen ali pa leobčasen.Ocena vrednosti:Ekonomsko je puferske sposobnost ocenjena v poglavju »Voda – pitna voda«.Scenarij 2:Po tem scenariju zalog pitne vode in vode za namakanje ni, saj se šota, ki ima pomembno hidrološkovlogo posrednika med padavinami in končnimi uporabniki, neomejeno izkorišča. Površinska voda potem scenariju prehitro odteče kar lahko povzroča v obdobjih obilnih padavin hudourniške škodenizvodno, v sušnem obdobju pa, zaradi pomanjkanja zalog vode, lahko prihaja do izsušitve vodnih virov.Celotna ocenjena vrednost za leto 2010 po tem scenariju je 0€.63

3.9.3. Kulturne storitve3.9.3.1. Rekreacijske storitveEKOSISTEMSKA STORITEV: TURIZEM IN REKREACIJAScenarij 1:Lovrenška jezera so prav zaradi zanimivih in edinstvenih naravnih lepot zelo priljubljena izletniška točka.Poleg lepega razgleda, pa obiskovalci tu iščejo tudi zdravje, mir, sprostitev, spremembe okolja, stik znaravo in njenim živalskim in rastlinskim svetom. Narava vpliva na človekovo fizično in psihičnorekreacijo s svojimi izravnalnimi mikroklimatskimi razmerami, na razbremenitev od vsakdanjega hrupa,mogoče številne oblike aktivnosti. Z vidika storitva turizma in rekreacije je torej ohranjanjeobravnavanega ekosistema ključno. Pri izračunu smo upoštevali, da sta turizem in rekreacija naLovrenških jezerih trajnostna in da bosta taka ostala tudi še nadaljnjih 50 let in na storitve biodiverzitetein drugih ne vplivata negativno.Metoda:Uporabljena je metoda potnih stroškov (Travel cost method - TCM) – individualna metoda potnihstroškov, ki ocenjuje ekonomsko uporabno vrednost ekosistema oziroma območja, ki se uporabljapredvsem za rekreacijo. Metoda predpostavlja, da je vrednost odvisna od pripravljenosti za plačilo(Willingness to pay – WTP) za stroške potovanja na izbrano območje. Potni stroški vključujejo stroškevozovnic oziroma porabe goriva, vstopnin, izdatke v kraju bivanja in stroške porabljenega časa (Ruzzierin sod., 2010: 19).Viri podatkov:Vprašalniki, zaradi pomankanja časa in denarja niso bili narejeni, statistični podatki o kraju bivanja,zmogljivosti, prihodih, nočitvah so zbrani iz Statističnega urada RS, Unior d.d. Program turizem - RTCRogla in Planiskega društva Paloma – Planinska koča, upoštevane pa so tudi izkustvene ocene gledena značilnosti analiziranega območja.Prihodi:Analizirano območje zavzema zelo majhen del Pohorja, 88,95 ha, zato smo v izračunih v nadaljevanjuupoštevali naslednje predpostavke:• upoštevani so podatki o prihodih turistov, ki so obravnavani v poglavju »turizem«,• ker je bilo v zimski sezoni povprečno za 70% več nočitev kot v letni sezoni, smo od skupnihprihodov upoštevali le 20% tujih turistov in 40% domačih turistov, ki obiščejo Lovrenška jezera, sajzimski turisti prihajajo pretežno zaradi zimskih športov kot so smučanje, tek na smučeh, sankanje …in ne zaradi planinarjenja. Kljub temu se jih nekaj odloči tudi za izlet na Lovrenška jezera.• poleg samih prihodov turistov so upoštevani tudi enodnevni obiskovalci (enodnevnih obiskovalcevRibniške koče v povprečju okoli 5.000 letno od tega jih vsaj 50% obišče Lovrenška jezera);predpostavljeno je, da Lovrenška jezera letno obišče približno 110.000 enodnevnih obiskovalcev.Ocenjeno je, da je v letu 2009 Lovrenška jezera obiskalo okrog 167.653 obiskovalcev, od tega jepribližno 76% domačih obiskovalcev in 24% tujih (podatki o razmerjih med domačimi in tujimiobiskovalci so pridobljeni iz SURSa, ki so jim dodani še enodnevni obiskovalci).Napoved gibanja prihodov:Upoštevano je, da se število prihodov, zaradi povečevanja priljubljenosti planinarjenja, letno povečujeza 0,1%. Število enodnevnih obiskovalcev je možno le v omejenem obsegu in le po brunčanih poteh,64

kajti preveliko število obiskovalcev lahko naredi škodo bodisi v obliki uničevanja šote in drugihrastlinskih vrst ali pa v obliki uničevana življenjskega prostora živali in preprečevanja njihovega gibanja.Potni stroški oziroma pripravljanost za plačilo:Povprečni potni stroški (oz. povprečna poraba) na turističnih potovanjih zajemajo povprečne izdatke zaprevoz na tujega turista iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj, nastanitvene stroške,stroške za hrano, pijačo, nakupe, vstopnine ipd.. V nadaljevanju so izračunani iz:• poprečnih dnevnih izdatkov, pri katerih niso upoštevani stroški nastanitve, izdatki za igre na srečo,zdravstvene storitve ter osebne storitve, ker niso povezani z porabo na obravnavanem območju in• povprečnih izdatkov za prevoz na tujega turista.Tabela 20: Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajevSkupajLjubljanaZdraviliškikrajiObmorskikrajiGorski krajiDrugiturističnikrajiPOVPREČNI IZDATKI (v EUR) 164,01 139,19 120,67 M 115,05 135,11 363,97Struktura izdatkov (%)nastanitev (s hrano ali brez) 48,2 61,2 57,1 M 54,1 66,0 29,3hrana ali pijača v lokalih 11,4 16 8,7 M 18,8 12,7 M 5,4hrana ali pijača v trgovinah 2,3 4,6 M 2,7 M 2,8 M 3,3 M 0,5 Mdrugi nakupi (brez hrane in pijače) 5,5 5,8 M 7,0 M 5,3 M 6,2 M 4,6 Mprevoz (gorivo, parkirnine, cestnine, vozovnice, najem vozil) 7,4 9,0 M 10,5 M 4,7 M 5,0 M 8,0 Mrekreativne, kulturne dejavnosti, zabava, izleti 1,5 2,1 M 2,0 M 1,7 M 1,7 M 1,0 Migre na srečo 19,4 M N N 6,0 M N 49,1 Mzdravstvene storitve 1,5 M N 7,5 M N - Nosebne storitve (npr. frizerski, kozmetični, masažni salon),pošto, telefon, internet in druge storitve 2,7 N 3,7 M 5,6 M 2,9 M 1,4 MVir: SURS, april 2009Povprečni dnevni izdatki 4 na obiskovalca Lovrenških jezer, ki spadajo v skupino obiskovalcev gorskihkrajev, znašanjo okrog 40€.4 Povprečno dnevni izdatki na turista vključuje vse izdatke, ki jih je imel turist med bivanjem v Sloveniji, in sicer zanastanitev, za hrano in pijačo v lokalih in trgovinah, za druge nakupe, za prevoz po Sloveniji, za rekreativne in kulturnedejavnosti, za igre na srečo itd.. Izdatki za prevoz iz kraja bivanja do Slovenije in nazaj so obravnavani posebej in vpovprečno dnevno porabo niso vključeni. Izjema so le turisti, ki so imeli počitniški paket; v tem primeru je v stroškunastanitve upoštevana cena počitniškega paketa in ta pa poleg nastanitve vključuje tudi prevoz.65

Tabela 21: Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista 5 iz države njegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj podržavahSkupaj Avstrija Italija NemčijaZahodneevropskedržaveVzhodneevropskedržaveDržavenekdanjeJugoslavijeDrugedržaveSKUPAJ 165,33 53,90 M 75,41 142,51 M 309,10 M 107,17 M 76,31 M 727,08 Mavto, kombi 77,24 49,45 M 72,18 93,28 M 202,69 M 96,53 M 63,12 M Navtodom N - N N - - - -avtobus N - N N N N N Nmotorno kolo N - N - - - - -letalo 498,88 N N N 377,68 M N N 836,53 Mvlak 103,26 M N N N N N N -Vir: SURS, april 2009Kjer pomeni:- … da ni pojavaM … manj natančno oceno - previdna uporabaN … da je za objavo premalo natančna ocenaPo podatkih SURSa se je od skupnega števila anketiranih turistov 48% turistov v glavnem prehranjevalov nastanitvenem objektu, kjer so bivali. 7% turistov si je samih pripravljalo hrano. Slabih 31% turistov paje jedlo v gostinskih lokalih zunaj nastanitve, skoraj 14% pa je kombiniralo lastno pripravo z obiskomgostinskih lokalov.Tabela 22: Skupni stroški na obiskovalca po državah v letu 2009 (v €)Avstrija 94Italija 115Nemčija 183Zahodne evropske države 349Vzhodne evropske države 147Države nekdanje Jugoslavije 116Druge države 767Slovenija 40Vir: SURS, april 2009Ocena vrednosti:Skupne ekonomske koristi območja za obiskovalce za rekreativne namene v letu 2010 znašajo cca10.244.286€ letno. Povprečna pripravljenost za plačilo je v letu 2010 znašala cca 61,10€/obiskovalca.Scenarij 2:Po tem scenariju ni turizma, saj zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih danosti ni več zanimivih inedinstvenih naravnih lepot, ki bi privabljale turiste oz. bi bila vabljiva rekreacijska destinacija.Ocena vrednosti:Ekonomska vrednost je enaka 0€.5 Tuji turisti, ki so imeli počitniški paket niso upoštevani.66

3.9.3.2. Izobraževalna storitevEKOSISTEMSKA STORITEV: IZOBRAŽEVANJE IN RAZISKOVANJEV kategorijo izobraževanja sodijo učne poti, gozdarski muzeji na prostem, sestoji, kjer so ohranjenestare oblike gospodarjenja, v kategorijo raziskovanja pa sodi gozdni rezervat Lovrenška jezera.Barje z gozdom je ena najprivlačnejših in najučinkovitejših oblik seznanjanja javnosti z naravo gozda invsestranskim značajem gozdarstva kot gospodarsko in okoljevarstveno naravnane dejavnosti (privzetopo Krajnc, 1988: 62).Analizirano območje omogoča dolgoročno raziskovanje naravnih zakonitosti Lovrenškega barja zokolico in ekologije na sploh, kar naj bi bogatilo biološka izhodišča gospodarjenja z gozdom. Služi tudiohranjanju pestrosti avtohtonega genofonda.Ocena vrednosti:Oceno vrednosti izobraževanja in raziskovanja zaradi pomanjkanja časa in finančnih sredstev nismoocenjevali oz. smo ji pripisali vrednost 0€. Kljub temu se zavedamo, da so Lovrenška jezera ena izmednajbolj zanimivih raziskovalnih in izobraževalnih površin.3.9.3.3. Ljudsko-obrambna storitevEKOSISTEMSKA STORITEV: LJUDSKO-OBRAMBNA STORITEVGozd je nepogrešljiv del našega koncepta splošnega ljudskega odpora.V obrambni strategiji je gozd pomemben zlasti kot:‐ kamuflažni element‐ element (ne)prehodnosti‐ rezerva hrane in surovin‐ bivalni prostorOcena vrednosti:Informacije, ki bi omogočale opredelitev gozdov s to storitvijo so praktično nedostopne. To so strogozaupni dokumenti, ki jih ni bilo mogoče pridobiti, zato te vrednosti nismo ocenjevali in zato ocenjena z0€ (Krajnc, 1988: 64).67

3.9.4. Podporne storitvePodporne storitve so naravni procesi, ki podpirajo proizvodnjo vseh drugih ekosistemskih storitev, zatoje njihova vrednost neprecenljiva. Zagotavljajo osnovo, potrebno za razumevanje končnih koristi, ki jihzagotavljajo vse druge ekosistemske storitve (oskrbovalne, uravnalne in kulturne) in so zato vrednotenev povezavi z njimi (O'Gorman, S. and Bann, C. (2008) A Valuation of England's Terrestrial EcosystemServices, a report to Defra). Med podporne storitve uvrščamo:• nastajanje prsti,• primarno produkcijo,• kroženje hranil in vode ter• obstoj biotske raznovrsnosti.Nastajanje prsti je proces, kjer fizikalni, kemijski, biološki in človeški vplivi spreminjajo različne snovi vprst. Prst je tanka rodovitna plast nad kamninami in sedimenti ali v vodi in pomembno vpliva na kroženjeenergije in snovi v ekosistemu. Vsebuje hranila in vodo in je zato pomembna za rastline in živali ter tudičloveka. Voda se filtrira in čisti, ko pronica skozi plast prsti, zato so prsti pomembne tudi za varstvookolja (http://www.globe.gov/fsl/educorn/assessment/soils/soilshome.html).Ekološko je primarna produkcija osnovni proces, pomemben za življenje in presnovo združb. Delsončnega sevanja, ki prispe na zemljo se porabi za fotosintezo. Iz anorganskih snovi se proizvedejoorganske snovi. Organizme, ki so sposobni teh pretvorb, imenujemo primarni producenti (zelenerastline) (http://nic.fnm.uni-mb.si/rpldpe/pdf/UC_Primarna_in_sekundarna_produkcija.pdf).V naravi obstaja kroženje hranil, kjer listje, iglice in drugi nadzemni deli rastlin počasi propadajo, razpadajoin spet hranijo rastline.Kroženje vode je naravni fiziološki pojav, ki je bistvenega pomena za življenje. V hidrološkem ciklusu sevoda spreminja v različna agregatna stanja. S spreminjanjem pa se ob ustreznih razmerah tudi delnofiltrira, se pravi, da se prečiščuje. S tem dobimo čisto, pitno vodo.Biotska raznovrstnost je bogastvo celotne biosfere, ki se odraža v genski raznovrstnosti organizmov, vrazličnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. Vse najpomembnejšeekosistemske storitve so namreč odvisne od raznolikosti in spremenljivosti genov, vrst, populacij inekosistemov. Predstavlja vir hrane, gradbenih in tekstilnih materialov, zdravil, rekreacije in duhovnesprostitve. V poglavju »Rastlinstvo in živalstvo« so naštete najpomembnejše rastlinske in živalske vrste,ki so značilne za analizirano območje barja Lovrenška jezera.Opraševanje, ki v osnovi spada med uravnalne storitve, je v našem primeru obravnavano kot podpornastoritev in je vrednoteno v povezavi z drugimi ekosistemskimi storitvami, ki jih podpira, kot so na primerproizvodnja hrane in surovin ter rekreacija.68

3.10. Rezultati in ugotovitve3.10.1. RezultatiV tabelah v nadaljevanju so predstavljeni rezultati posameznih ekonomskih ocen ekosistemskih storitev,ki jih zagotavljajo Lovrenška jezera scenarija z in brez ohranjanja ter celotna ekonomska vrednost zaleto 2010.Za vsak posamezni scenarij je izračunana tudi neto sedanja vrednost, ki je razlika med diskontiranimtokom vseh koristi in diskontiranim tokom vseh stroškov s pomočjo katere se prikazuje ekonomskoupravičenost investicije. Investicijsko vrednost smo upoštevali v letu 2009, prihodki in stroški soupoštevani od leta 2010 dalje. Ekonomska doba oziroma referenčno obdobje za področje narave je,zaradi specifičnosti naravnih procesov, daljše kot pri ostalih investicijah, zato smo upoštevali obdobje 50let, od leta 2010 do leta 2059. Uporabljena diskontna stopnja za izračun upravičenosti posameznegascenarija je 5%.Scenarij 1Za potrebe ohranjanja je na analiziranem območju potrebno postaviti nove brunčane poti (cca 400m),ograje (cca 150m) in obnoviti razgledni stolp, katerih celotna vrednost je ocenjena na 58.000€. Polegtega je za potrebe ohranjanja habitatnega tipa visokega barja treba izvesti hidrološka dela izgradnjenasipov na umetno narejenih odvodnih jarkih v dolžini cca 100m (približno 3 nasipe) katerih celotnavrednost je ocenjena na 35.000€. Celotna ocenjena vrednost investicij v ohranjanje na analiziranemobmočju tako znaša 93.000€ (podatki temeljijo na projektni prijavi WETMAN).Kot stroški so od leta 2010 do leta 2059 upoštevani stroški vzdrževanja, kamor sodi okoljska dajatev začrpano vodo, stroški vzdrževanja lovskih opazovalnic, stroški za krmljenje živali, stroški odškodnin zakmete, tekoči stroški vzdrževanja brvi, stroški nakupa dovolilnic za izpuste CO 2 , zaradi koriščenjaprirastka, stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja lesenih brvi (tekoči so upoštevani na vsakih 5let v višini 3.000€, investicijski pa na vsakih 20 let v višini celotne vrednosti investicije). Skupni stroškivzdrževanja so v letu 2010 ocenjeni na 12.194€.Investicija v turistične objekte ter stroški vzdrževanja turističnih objektov pri izračunu NSV niupoštevana, saj izračun rekreacijske vrednosti temelji na metodi potnih stroškov oziroma napripravljenosti za plačilo.V spodnji tabeli so vrednosti stroškov in koristi podani za leto 2010, NSV pa je podana za celotnoobdobje 50 let.Pri diskontnem faktorju 5% in vrednosti investicije 93.000€ je NSV 190.663.326€.69

Tabela 23: SCENARIJ 1- TEV z ohranjanjem za leto 2010OSKRBOVALNE STORITVEhrana 5.252pitna voda 130.705vlakna in gorivo 401Skupaj ocena vrednosti oskrbovalnih storitev 136.358REGULACIJSKE STORITVEzaščitna in varovalna storitev 0storitev uravnavanja podnebnih procesov 4.368Skupaj ocena vrednosti regulacijskih storitev 4.368KULTURNE STORITVEturistična in rekreacijska storitev 10.245.812storitev izobraževanja in raziskovanja 0ljudsko-obrambna storitev 0Skupaj ocena vrednosti kulturnih storitev 10.245.812OCENA TEV v letu 2010 10.386.539Scenarij 2Vložek osnovnih sredstev potrebnih za izkoriščanje lesne biomase, celuloze in šote je po scenariju 2ocenjen v višini cca 800.000€ in je pri izračunu upoštevan v letu 2009. Kot stroški so v vseh nadaljnjihletih do 2059 upoštevani stroški vzdrževanja, v višini stroškov za okoljsko dajatev za črpano vodo instroškov nakupa dovolilnic za izpuste CO 2 , zaradi koriščenja prirastka. V letu 2010 ti stroški znašajo60.094€.Pri diskontnem faktorju 5% in vrednosti investicije 800.000€ je NSV scenariju brez ohranjanja 38.850.190€.Tabela 24: SCENARIJ 2 -TEV brez ohranjanja za leto 2010OSKRBOVALNE STORITVEhrana 0pitna voda 123.729vlakna in gorivo 3.076.236Skupaj ocena vrednosti oskrbovalnih storitev 3.199.965REGULACIJSKE STORITVEzaščitna in varovalna storitev 0storitev uravnavanja podnebnih procesov -48.675Skupaj ocena vrednosti regulacijskih storitev -48.675KULTURNE STORITVEturistična in rekreacijska storitev 0storitev izobraževanja in raziskovanja 0ljudsko-obrambna storitev 0Skupaj ocena vrednosti kulturnih storitev 0OCENA TEV v letu 2010 3.151.29070

3.10.2. UgotovitveOd vseh ocenjevanih ekosistemskih storitev (oskrbovalne, regulacijske in kulturne), ki jih zagotavljajoLovrenška jezera je bila po scenariju z ohranjanjem v letu 2010 najbolje ocenjena rekreacijska inturistična storitev (10.245.812€), nato hidrološka storitev v obliki puferske sposobnosti oziromazagotavljanja pitne vode v sušnih obdobjih (130.705€). K celotni ekonomski vrednosti manj prispeva šelov, ponor CO 2 ter izkoriščanje lesne biomase, vse ostale ekosistemske storitve imajo zanemarljivovrednost in v študiji niso ocenjevane.Po scenariju brez ohranjanja je najbolje ocenjena oskrbovalna storitev – prodaja šote (2.984.727€) terlesne biomase in celuloze (91.508€). Zaradi netrajnostnega izkoriščanja pa se zaloge lesa porabijo v 5letih, zaloge šote pa v 20 letih, zato v vseh nadaljnjih letih ne beležimo prihodkov iz tega naslova.Posledice netrajnostnega ravnanja so:• izguba živalskih in rastlinskih vrst,• izguba rekreacijske in turistične vloge,• v obdobju 20 let izguba oskrbovalnih storitev,• izguba puferske sposobnosti in posledično preskrbe s pitno vodo,• izguba uravnavanja podnebja ….Ocenjena ekonomska vrednost ohranjanja v letu 2010 za cca 7.235.248€ presega ocenjeno ekonomkovrednost netrajnostnega intenzivnega izkoriščanja storitev barja. Neto sedanja vrednost po scenariju zohranjanjem znaša 190.663.326€, po scenariju brez ohranjanja pa 38.850.190€.Največja posebnost šotnih barij je gotovo njihova puferska sposobnost. Šota namreč deluje kotnekakšen vodni zbiralec, ki lahko v času padavin vsrka odvečno vodo, da le-ta prehitro ne odteče, podrugi strani pa v sušnih obdobjih oskrbuje vodne vire v širši okolici. Količina vode tako skozi celo leto neniha in ne povzroča škode v obliki poplav, suše, izpad prihodka zaradi slabše vodne pretočnosti v malihidroelektrarni. Zaradi majhnega analiziranega območja ta storitev ni prišla tako močno do izraza (vprimerjavi z rekreacijo in turizmom) vendar lahko na podlagi rezultatov ugotovimo, da bi v primeru večjihobmočij barij v bližini poselitev ta storitev in z njo povezane storitve (npr. zaščitno in varovalno)zagotovo imele bistveno večjo vrednost. Da je vrednost rekreacijske in turistične storitve tako visoka nitini presenetljivo, saj so Lovrenška jezera znana kot ena izmed bolj obiskanih naravovarstvenopomembnih območij v Sloveniji.71

4. ZAKLJUČEKObravnavana študija je prva študija v Sloveniji, v kateri se je poskušalo ovrednotiti celotno ekonomskovrednost ekosistemskih storitev (TEV) naravovarstveno pomembnega območja. Zaradi težav pripridobivanju podatkov, razpoložljivega časa in omejenih finančnih sredstev za izvedbo vrednotenja,rezultati študije niso optimalni, vendar ker je bilo vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljataposamezna scenarija (z in brez ohranjanja) izvedeno z upoštevanjem enakih osnov in predpostavk,dovolj dobro predstavljajo pomembnost samega ohranjanja.Rezultati so v prvi vrsti uporabni zlasti pri oblikovanju politik in ukrepov za obnovo in ohranjanje mokrišč,poleg tega pa nudijo dodatne informacije o širših ekonomskih, socialnih in ekoloških prednostih mokriščter primerjavo le-teh s potrebami in zahtevami lokalnih skupnosti.Tudi številne druge ekonomske študije vrednotenja, v katerih so bili primerjani različni scenariji so vglavnem pripeljale do istega zaključka, in sicer večje ekonomske vrednosti ohranjanja.Lovrenška jezera so zaenkrat dobro ohranjena, ogrožajo jih prekomeren in nenadzorovan obisk, kilahko s hojo mehansko poškodujejo občutljivo vegetacijsko površino barja, zato so na območju urejenebrunčane poti. Poleg tega, lastnosti Lovrenških jezer predvsem v zimskem času ogroža vožnja zmotornimi sanmi. Glede na rezultate študije je njihovo ohranjanje in »pametna« uporaba ekosistemskihstoritev nujna, saj bi nas stroški izgube mokrišča Lovrenških jezer, v primeru intenzivne in netrajnostnerabe, v obdobju 50 let, ob upoštevanju vseh ekosistemskih storitev, ki jih območje nudi, stali151,8 milijonov €.Z namenom ohranjanja mokrišča Lovrenških jezer, njihove ekosistemske vrednosti je ZRSVN s partnerji(ZGS, IzVRS, RTV Slovenija, Občino Ruše) in sofinancerji ter podporniki (MOP, Občinami Zreče,Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Slovenjska Bistrica, Slovenj Gradec, Oplotnica, Maribor, in Skladom zaohranjanje narave Pohorje, ind.) kot nadaljevanje projekta NATREG začel izvajati LIFE+ projektOhranjanja sladkovodnih mokrišč v Sloveniji (akronim WETMAN). V okviru projekta WETMAN se bo naobmočju Pohorja (Lovrenška jezera, Klopnovrška barja, Ribniško jezero) med leti 2010-2015 izboljšalohidrološke razmere, postavilo nove in obnovilo še neobnovljene brunčane poti, postavilo ograje,obnovilo razgledni stolp na Lovrenških jezerih, namestilo števce obiska, itd.Glavni namen pričujoče študije je ozaveščanje javnosti o pomenu naravnih danosti, ki jih nudianalizirano mokrišče – Lovrenška jezera in preveriti upravičenost investicij in aktivnosti (analiza stroškovin koristi - CBA), ki jih bo Slovenija s pomočjo sredstev LIFE + programa preko projekta WETMANinvestirala v to območje.Za namen ozaveščanja javnosti in vladnih inštitucij bo študija predstavljena tako strokovni kot laičnijavnosti na lokalnem, nacionalnem in transnacionalnem nivoju (SEE in EU). Za namen promocije boizdelana zloženka »Lovrenška jezera – Ali se zavedamo vrednosti ohranjene narave?« innadgradnja razstave biotska raznovrstnost iz leta 2010. Gradivo bo na razpolago na internetni straniwww.natreg.eu, platformi Pohorje www.natreg.eu/Pohorje/, spletni strani SEE programawww.southeast-europe.net in drugih virih.72

5. UPORABLJENA LITERATURA1. Baza Dejanska raba kmetijskih zemljišč 2008. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Ljubljana;2. Borec A., Bohak Z., Jež A. 2010. Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje. [Nosilec: BorecA.], Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, [Strokovna študija nastala v sklopuprojekta NATREG - Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable RegionalDevelopment Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnostza trajnostni razvoj], 52 str.;3. Butala V., Turk J. 1998. Lesna biomasa - neizkoriščeni domači vir energije. [Projekt FemopetSlovenija], Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Center za energetske in ekološketehnologije, str. 9.;4. Canadian Sphagnum Peat Moss. A Horticultural Teaching Plan.http://www.peatmoss.com/index.php;5. Cegnar T. 1998. Temperatura zraka. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: 100-101;6. Cenčič L., Cojzer M., Jenčič H., Medved L., Miklašič Z., Ogrizek R., Pisek R., Pristovnik D., TajnikarM. 2010. Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju Pohorje.[Nosilec: Cenčič L.], Maribor, Zavod za Gozdove Slovenije, [Strokovna študija nastala v sklopuprojekta NATREG - Managing Natural Assets and Protected Areas as Sustainable RegionalDevelopment Opportunities / Kako upravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnostza trajnostni razvoj], 56 str. + digitalne priloge;7. Cenik LPN Pohorje za leto 2010, Zavod za gozdove Slovenije;8. Costanza R., D’arge R., De Groot R., Farber S., Grasso M., Hannon B., Limburg K., Naeem S.,O’Neill R. V., Paruelo J., Raskin R. G., Sutton P., Van den Belt M. 1997. The value of the world'secosystem services and natural capital. Nature, 387, 6230: 253-260;9. Culiberg M. 1986. Palinološka raziskovanja na Lovrenškem in Ribniškem barju na Pohorju. Biološkivestnik, 34: 1-14;10. Čokl M. 1975. Gozdarski priročnik. Ljubljana, str. 69;11. De Groot R., Stuip M., Finlayson M., Davidson N. 2006. Valuing wetlands – Guidance for valuingthe benefits derived from wetland ecosystem services. Ramsar Technical Report No. 3, CBDTechnical Serices No. 27; 45 str.;12. Digitalni model ..., 2009. Digitalni model višin / reliefa INSAR DMV 12.5. Geodetska upravaRepublike Slovenije. http//www.gu.gov.si;13. Digitalni ortofoto posnetki Slovenije. 2000-2009. merilo vira: 1:5.000, datum vira: 2008-2011, datumzajema: 2008, Ljubljana, Geodetski zavod Republike Slovenije;14. Direktiva o habitatih (Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih inrastlinskih vrst). The Council Directive 92/43/EEC;15. Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic. Council Directive 79/409/ EEC, OJ C 139, 13.6.197716. Dolgoročni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za obdobje 2007-2016. Zavod zagozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 99. str.;17. Evidenca odvzema divjadi v Lovišču s posebnim namenom Pohorje. Obdobje 2005-2010, zaobmočje Lovrenških jezer. Zavoda za gozdove Slovenije, 2011;18. Gams I. 2008. Geomorphology of the Pohorje Mountain. Acta Geographica Slovenica, 48, 2: 187-254;19. Goodland R., Daly H. 1996. Environmental sustainability: Universal and nonnegotiable. EcologicalApplications 6, 4: 1002-1017;20. Gozdni rezervat Lovrenška jezera in naravna vrednota Lovrenška jezera. Baze Zavoda za gozdoveSlovenije, baze Zavoda RS za varstvo narave 2010/2011;73

21. Hidrometeorološki zavod Slovenije (HMZS) - ročna meteorološka postaja Rogla - prikaz klimatskihparametrov za obdobje 1987-1992;22. Jogan N., Kaligarič M., Leskovar I., Seliškar A., Dobravec J. 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS.Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Agencija Republike Slovenije zaokolje, 63 str.;23. Jogan N., Kotarac M., Lešnik A. (ured.) 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnihhabitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst (končno poročilo), 734 str.;24. Kaligarič M., Seliškar A. 1999. Klasifikacija sekundarnih in naravnih travišč v Sloveniji, delni pregledtravišč Slovenije s kratkim opisom. V: Kartiranje travišč Slovenije, osnutek priročnika, Prirodoslovnodruštvo Slovenije, str. 14-19, 20-45;25. Karta habitatnih tipov na analiziranem območju Lovrenških jezer. Baze Zavoda za gozdoveSlovenije, baze Zavoda RS za varstvo narave 2010/2011;26. Kolar B. 1999. Ekologija živali in varstvo okolja divjadi. Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, str. 22527. Krajnc M. 1988. Valorizacija splošno koristnih funkcij v gozdnogospodarski enoti Lovrenc naPohorju: diplomsko delo. (Biotehnična fakulteta, Oddelek za gozdarstvo). Ljubljana, samozaložba:78 str.;28. Lešnik Štuhec T. 2010. Predstavitev Pohorja in posnetek stanja turizma in s turizmom povezanihdejavnosti. 1. faza študije Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe (naravna in kulturnadediščina) na projektnem območju Pohorje. Projekt NATREG. Šentilj: 126 str.29. Letni načrt za VI. … Letni načrt za VI. Pohorsko lovsko upravljavsko območje za leto 2010. Zavodza gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, 53. str.;30. Martinčič A. 1996. Barja. V: Narava Slovenije, stanje in perspektive. Zbornik prispevkov o naravnidediščini Slovenije, Ljubljana, Društvo ekologov Slovenije, str. 122 –132;31. Martinčič A., Piskernik M. 1985: Die Hochmoore Sloweniens: floristische, vegetationskundliche undökologische Untersuchungen. Biološki vestnik, Vol. extr. 1, 239 str.;32. Mavsar R. 2005. Ekonomsko vrednotenje vlog gozdov: Magistrsko delo. (Ekonomsko-poslovnafakulteta). Maribor, samozaložba: 108-120 str.;33. Mrakič J., Vomer B. 1985. Gozdni rezervati Slovenije : Gozdni rezervat Lovrenška jezera MB 0l SG0l CE 0., Strokovna in znanstvena dela, 83, 81 str.;34. Naravni park Pohorje – koncept razvoja s smernicami za razglasitev. Gozdno gospodarstvoMaribor, Maribor, 1993;35. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru (2007) -http://www.globe.gov/fsl/educorn/assessment/soils/soilshome.html;36. Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče. Ur. l. RS, št. 49/02;37. Ogrin D.1998. Podnebje. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: 110-111;38. Pagiola S., Von Ritter K., Bishop J. 2004. Assessing the Economic Value of EcosystemConservation. The World Bank Environmental department, Environmental department paper No.101: 57 str.;39. Perko D., Orožen Adamič M. 2001. Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735str.;40. Planinsko društvo Paloma. Knjiga obiskovalcev Ribniške koče na Pohorju. Obdobje 2000-2010(december 2010);41. Pohleven F. 2009. S predelavo lesa in uporabo lesnih izdelkov proti podnebnim spremembam. V:Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Ljubljana, Gozdarskiinštitut Slovenije, Humar M, Kraigher H. (ur.), Strokovna in znanstvena dela 135: 143 – 148;42. Poročilo o letnem odvzemu divjadi za LPN Pohorje, Odvzem divjadi za obdobje: 01.01.2010 -31.12.2010, Zavod za gozdove Slovenije43. Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij. Ur. l. RS, št. 64/04 in 5/06;44. Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo. Ur. l. RS, št. 91/2010;74

45. Pravilnik o spremembah ... Pravilnik o spremembah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnihvrednot. Ur.l. RS, št. 93/2010;46. Primarna in sekundarna produkcija - http://nic.fnm.unimb.si/rpldpe/pdf/UC_Primarna_in_sekundarna_produkcija.pdf;47. Prodaja električne energije - www.engis.si, datum;48. Register naravnih vrednot… http://kpv.arso.gov.si/welcome/Metadata_search/ Metadata_ report/report_metadata?DOC_ID=56&NODE_ID=378&L1=302&L2=94;49. Ruzzier M., Žujo J., Marinšek M, Sosič S. 2010. Guidelines for the economic evaluation of naturalassets of the Protected areas. [Strokovna študija nastala v sklopu projekta NATREG - ManagingNatural Assets and Protected Areas as Sustainable Regional Development Opportunities / Kakoupravljati varovana območja narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj], Meritum d.o.o.,56 str.;50. Schuyt K., Brander L. (2004). Living Waters - The economic values of the world wetlands. WWF,SAEFL, 31 str.;51. Spletna aplikacija LISJAK, Lovska zveza Slovenije, analiza narejena za LPN Pohorje, za leto 2010;52. Statistični urad Republike Slovenije (2008) - Demografski kazalci občin, na analiziranem območjuLovrenških jezer;53. Statistični urad Republike Slovenije (2008, 2009) - Zmogljivosti, prihodi in prenočišča turistov poposameznih občinah na Pohorju;54. Statistični urad Republike Slovenije (2009) - Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz državenjegovega prebivališča v Slovenijo in nazaj po državah Statistični urad Republike Slovenije (2009) -Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v hotelu po vrsti krajev;55. Unior d.d. Program turizem - statistika nočitev RTC Rogla – Unior. Obdobje od 2000-2010;56. Uredba o habitatnih ... Uredba o habitatnih tipih. Ur. l. RS, št. 112/03;57. Uredba o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000. Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07in 43/08;58. Uredba o ustanovitvi lovišč ... Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RepublikiSloveniji. Ur. l. RS, št. 117/04;59. Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09in 91/10;60. Uredba o varstvu samoniklih gliv. Ur. l. RS, št. 57/98;61. Vektorska baza funkcij gozdov v Sloveniji – stanje 2010. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije;62. Vektorska baza katastrskih …., 2004. Vektorska baza katastrskih občin – stanje 2004. Ljubljana,Geodetska uprava Republike Slovenije;63. Vektorska baza odsekov gozdov v Sloveniji – stanje 2010. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije;64. Vektorska baza RPE- register prostorskih enot / hišne številke, stanje 2010. Ljubljana, Geodetskauprava Republike Slovenije65. Vektorska baza sestojev gozdov v Sloveniji – stanje 2010. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije;66. Vektorska baza zemljiškega katastra v Sloveniji – stanje 2011. Ljubljana, Geodetski zavodRepublike Slovenije;67. Vsebnost vode v šoti… - www.simetric.co.uk/si_materials (februar 2011);68. Zakon o ohranjanju narave. Ur.l. RS, št. 56/99, 96/04-UPB2;69. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu. Ur.l. RS, št. 17/08;70. Zupančič B. 1998. Padavine. V: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: 98-99;75

6. PRIPOROČENA LITERATURA1. Gams I. 1959. Pohorsko Podravje: razvoj kulturne pokrajine. (Dela SAZU, razred 4, 15). Ljubljana,SAZU: 231 str.;2. Gams, I., 1962. Visokogorska jezera v Sloveniji. Gradivo. Geografski zbornik, Ljubljana 7: 195-262;3. Marolt M. 2009. Okoljski vidiki lova in lovstva v Sloveniji: Diplomsko delo. (Filozofska fakulteta,oddelek za geofgrafijo). Ljubljana, samozaložba: 158 str.;4. Martinčič A. 1994. Združba Caricetum lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia 3: 17-23;5. Martinčič A. 1995. Vegetacija razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 36) R. Tx. 37 vSloveniji. Biološki vestnik, 40, 3/4: 101-111;6. Martinčič A., Maher I, Leskovar I., Kosi G., Skoberne P., Luznar D. 1994. Zasnova rajonizacijeekosistemov Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov). II/2 Nizka barja v Sloveniji, Opisi barij.Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 63 str.;7. Martinčič A., Piskernik M., Batič F., Červek I. S., Tarman K., Kos I., Skoberne P., Luznar D. 1991.Zasnova rajonizacije ekosistemov R. Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov R Slovenije). I.Visoka in prehodna barja v Sloveniji. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza vLjubljani, Ljubljana. 241 str.;8. Philippi G., Görs, S. 1992. Klasse: Scheuchzerio-Caricetea fuscae. – V: Oberdorfer, E.(ur.). Suddeutsche Pflanzengesellschaften, Teil I: Fels- und Mauergesellschaften, alpine Fluren,Wasser-, Verlandungs- und Moorgesellschaften, Gustav Fischer Verlag, Jena, Stuttgart, New York,str. 221-272;9. Rejec Brancelj I. 2010. Voda kot naravna in kulturna vrednota. www.arso.gov.si (november 2010);10. Rejec Brancelj I. 2010. Voda kot naravna in kulturna vrednota. www.arso.gov.si (november 2010)11. Zupančič M. 1982. Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 v Sloveniji. Biološki vestnik, 30, 1: 137-150;12. Zupančič M. 1994. Barjansko smrekovje. V: Zasnova rajonizacije ekosistemov Slovenije – Katasterznačilnih ekosistemov Slovenije (vodja projekta: Martinčič, A.), BF Oddelek za biologijo, Biološkiinštitut ZRC SAZU, Ljubljana, str. 9;13. Zupančič M. 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije. SAZU Razred za naravoslovne vede, Dela 36, str.222;76

7. PRILOGEPriloga 1: Spisek deležnikovlovstvo (Lovišče s posebnim namenom – Pohorje), gozdarstvoneposredni ekstenzivni uporabniki *(lastniki zemljišč, koncesionarji, lokalna skupnost), kmetijstvo(država), raziskovalci, (lokalne) turistične organizacije in podjetjaneposredni intenzivni uporabniki /neposredni izkoriščevalci /kmetijski proizvajalci /uporabniki vode *naselja blizu mokrišč /posredni uporabniki /skupine za ohranjanje narave in naravnihlepot *neuporabniki * /lokalna skupnost (VVO Občina Zreče), hidroelektrarna,planinska društva, izobraževalne ustanove (osnovne šole, srednješole, univerza), turistična društva, društva in (javni) zavodi, kidelujejo na področju varstva okolja, narave, trajnostnega razvojain izobraževanja77

Priloga 2: Revizijski okvir ekosistemskih storitev - po vrstah storitevVrsta ekosistemskestoritveHranaPomembnost znotrajgeografskega območjaTrenutnapomembnostDivjad - jelenjadEkološki pridelkiTrend v časuvrednotenja ESUtemeljitevindokaziOskrbovalne storitveVrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 136 €Scenarij 2 = 0 €Poročilo o letnem odvzemu divjadi zaLPN Pohorje, cena dovolilnice,odkupna cena divjadi, letni načrtodstrela divjadi, stroški vzdrževanjalovskih površin.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 4.900 €Scenaij 2 = 0 €Trend povečanjaSubvencije, ki bi jih lahko dobili zaekološko kmetovanje od Agencije RSza kmetijske trge in razvoj podeželja.Vrstaekosistema inobmočjeekosistemskestoritveGozd in vrstno bogatatraviščaVrstno bogata traviščaNelesni gozdni proizvodi(borovnice, brusnice,gobe, zdravilna zelišča)Vrednotenje ni mogoče, ker nipodatkov o količini nabranih gozdnihproizvodov.Gozd in vrstno bogatatraviščaVlaknaGorivo / energijaGenski viriBio kemikalije, naravnamedicina, farmacevtskiizdelkiOkrasni viriČista vodaLesCeluloza in lesna biomasaŠotaVodni pretoktrofejePitna vodaNi poudarjena lesno proizvodnafunkcija.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 401 €Scenarij 2 = 91.508 €Skupna lesna zaloga drevja ingrmičevja, cena lesnih sekancev,tekoči letni prirast, možni in dejanskiposek.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 0 €Scenarij 2 = 2.984.727 €Količina šote na analiziranemobmočju, vsebnost vode v šoti, težaizkopane šote, cena šote.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 8.800 €Scenarij 2 = 7.920 €Prihodki od prodaje električneenergije, delež vode območja.Ni podatka.Ni podatka.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 216 €Scenarij 2 = 0 €Letni načrt odstrela divjadi, cenalovskih trofej.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 121.905 €Scenarij 2 = 115.809 €Količina šote na analiziranemGozdGozd in aktivna visokabarja (ruševje)Aktivna visoka barjaAktivna visoka barja inbarjanski gozdGozd in vrstno bogatatraviščaAktivna visoka barja inbarjanski gozd78

Vrsta ekosistemskestoritvePomembnost znotrajgeografskega območjaTrenutnapomembnostTrend v časuvrednotenja ESUtemeljitevindokaziobmočju, povprečna količina vode, kijo vsrka m 3 šote, cena vode.Slana voda / / /Novi okoljski proizvodi / / /Uravnalne storitveUravnavanje kakovosti zrakaUravnavanje podnebnihprocesov – vezava CO2Uravnavanje voda -Preprečevanje poplavZaščitna in varovalna storitevUravnavanje kakovosti vodaPreprečevanje bolezniAbsorbcijaonesnaževanja,transpiracija in fotosintezaVezava CO2Puferska sposobnosterozijaKakovost vodeTelesne dejavnosti naprostem, ki spodbujajotelesno zdravje in dobropočutjeNi podatka.Vrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 4.368 €Scenarij 2 = - 48.675 €Podatki o emisijah in podatki oponorih CO2 v Sloveniji, cenanakupnih pravic za izpuste, podatki opovprečni absorpciji CO2.Izračun pri pitni vodi in pretoku vode,saj ima puferska sposobnost v našemprimeru koristi predvsem v oblikistalne preskrbe z vodo.Preprečevanje poplav je drugotnegapomena, saj v bližini ni nepremičnin,kjer bi škoda lahko nastala.Vrednotenje ni mogoče, ker nipodatkov o varovalni funkciji gozdovoziroma je ta zanemarljiva, saj vbližini ni nepremičnin, kjer bi škodalahko nastala.Pravilnik o kriterijih za določitevvodovarstvenih območij - varovanjevodnih teles zaradi preskrbe skakovostno pitno vodo.Kvaliteta pitne vode na samemobmočju vprašljiva zaradi tankepreperinske podlage.Ni podatka o denarni vrednostiuravnavanja kakovosti voda.Ni podatkov.Vrstaekosistema inobmočjeekosistemskestoritveCelotno območjeLovrenških jezer(izračun za gozdnepovršine)Aktivna visoka barja inbarjanski gozdCelotno območjeLovrenških jezerGozdovi in ostali delina J analiziranegaobmočjaNadzorovanje škodljivceOpraševanjeUravnavanje naravnihnevarnosti(ne poplave)OgenjKulturna dediščina -zgodovinaRekreacija in turizemHabitat in hrana za vrste,ki oprašujejoPlazovi/ /Pohodništvo79Ni podatkov.Vrednoteno v povezavi z ostalimi ES,ki jih opraševanje podpira.Zanemarljiva vrednost, ker v bližini ninepremičnin, tako da plazovi nemorejo povzročiti velike škode.Vrednotenje ni mogoče, ker nipodatkov o varovalni funkciji gozdov.Ni podatkov o zaščitni vlogi ES predognjem.Kulturne storitveVrednost ES (leto 2010):Scenarij 1 = 10.244.286 €Celotno območjeLovrenških jezerGozdDel Lovrenških jezer, kije odprt za obiskovalce

Vrsta ekosistemskestoritvePomembnost znotrajgeografskega območjaTrenutnapomembnostTrend v časuvrednotenja ESUtemeljitevindokaziVrstaekosistema inobmočjeekosistemskestoritveEstetska vrednost – naravnadediščina5 NV: Lovrenškobarje, Mulejev vrh,Mislinja, Radoljna inPlaninkaScenarij 2 = 0 €Prihodi turistov, prihodi enodnevnihobiskovalcev, potni stroški (povprečnistroški in povprečni izdatki za prevoz).Državni in lokalni pomen NV.Površina po posamezni naravnivrednoti.Vrednotenje ni mogoče, ker nipodatka o denarni vrednosti naravnedediščine.Celotno območjeLovrenških jezerDirektna zaposlitevNi direktnih zaposlitevZaposlitevIndirektna zaposlitevVrednotenje indirektnih zaposlitev(transport, nastanitve, restavracijeizven ZO) ni mogoče, ker nisoizvedene ankete, kjer bi lahko dobilinatančne podatke o zaposlitvi zaradiobstoja ZO.Celotno območjePohorjaZnanost in raziskovanjeObmočje je opredeljenokot gozdni rezervatLovrenška jezera skategorijo 2 (Uredba ovarovanih gozdovih ingozdovih s posebnimnamenom).Površina gozdnega rezervata.Ankete niso bile izvedene, zato nipodatka o denarni vrednosti prispevkaobmočja k znanosti in raziskovanju.Gozd, barja, jezeraDuhovna vrednost -inspiracija, stik z naravoIzobraževalna storitev –tradicionalno in neformalnoMentalno in fizično zdravje –blaženje stresa, relaksacija,gibanje, kvalitetna izrabačasaSocialni stiki – družina inširša razmerjaObčutek za prostorObčutek zaskupnost/identitetaNeformalna izobraževalnapot/ /Podporne storitveNastajanje zemlje Trenutno se ne meri /Primarna proizvodnja Trenutno se ne meri /Kroženje hranil Trenutno se ne meri /Kroženje vode Trenutno se ne meri /Ankete niso bile izvedene, zato nipodatkov za izračun koristi zaradiduševne stabilnosti.Ankete niso bile izvedene, zato nipodatkov za izračun vrednostiizobraževalnih storitev.Ankete niso bile izvedene, zato nipodatkov za izračun koristi zaradimentalnega in fizičnega zdravja.Ankete niso bile izvedene, zato nipodatkov za izračun koristi zaradisocialnih stikov.80

Vrsta ekosistemskestoritvePomembnost znotrajgeografskega območjaTrenutnapomembnostTrend v časuvrednotenja ESUtemeljitevindokaziVrstaekosistema inobmočjeekosistemskestoritveBiotska raznovrstnost – divježivali – bogato okoljeVarovane in zavarovanerastlinskih in živalskihvrstSpada v ekološko pomembnoobmočje, posebno varovano območjepo direktivi o habitatih in območjevarovano po direktivi o pticah.Spada v lovišče s posebnimnamenom, katerega cilj je opravljanjeposebnih nalog ohranjanja.Celotno območjeLovrenških jezerNatura 2000Površina področja Natura 2000.Ni podatka o denarni vrednostiprispevka območja k znanosti inraziskovanju.Celotno območjeLovrenških jezer81

Priloga 3: Storitve mokriščTabela: Storitve mokriščOSKRBOVALNE STORITVEHranaribolov, lov, sadeži,zrna…shranjevanje inhranjenje vode,Vodazagotavljanje vode zanamakanje in za pitjeVlakna in gorivoBiokemični proizvodiproizvodnja lesa,kuriva, šote, krme,agregatovekstrakcijamaterialov, iz živihorganizmovmedicine, geni zaodpornost naGenski material rastlinski patogeni,okrasnih vrst in takonaprejREGULACIJSKE STORITVEVpliv na regulacijotoplogrednih plinov,temperature, padavinRegulacija klimein drugih podnebnihprocesov, kemičnasestava ozračjaobnavljanje inodvajanje podzemneHidrološki režim vode, skladiščenjevode za kmetijstvo inindustrijoPresihajoče innepresihajočereke in potokiStalnajezera,rezervoarjiPresihajočajezera,močvirjaGozdnatamokrišča,močvirjaAlpskamokrišča inmokriščatundr»Springs andOases«• • • • • •GeotermalnamokriščaPodzemnamokrišča zjamami inpodzemnimivodnimi sistemi• • • • • • •• • • • • •• • ? ? ? ? ? ?• • ? • ? ? ? ?• • • • • • •• • • • • • •82

Omejitevonesnaževanja inrazstrupljanjeZaščita pred erozijoZaščita prednaravnimi nesrečamiKULTURNE STORITVEDuhovne ininspiracijskeRekreacijskehramba, predelava inodstranjevanjeodvečnih hranil inonesnaževalohranitev tal inpreprečevanjestrukturne sprememb(na primer obalneerozije, obrežneerozije,…)Nadzor poplav,varovanje pred neurjiosebna čustva indobro počutje; verskipomenmožnosti za turizemin rekreacijskedejavnosti• • • • • • •• • • • ? • •• • • • • • •• • • • • • • •• • • • • • • •Estetske občudovanje narave • • • • • • • •Izobraževalnemožnosti za formalnoin neformalnoizobraževanje in• • • • • • • •usposabljanjePODPORNE STORITVEhabitat za stalnoBiodiverzitetaživeče ali prehodne• • • • • • • •vrstezadrževanjesnoviFormiranjesedimentov in(rodovitne) zemlje kopičenje organskih• • • • ? ?Kroženje rudninskihsnoviOpraševanjeshranjevanje,recikliranje, obdelavain pridobivanje hranilpodporaopraševalcemVir: Prirejeno po De Groot in sod., 2006: 16• • • • • • ? •83• • • •