Revija 2003/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Alenka Fikfak, Martina Zbašnik-SenegaènikUPORABNOST JAVNOMNENJSKIH RAZISKAVV PLANIRANJU IN NAÈRTOVANJUSTANOVANJSKIH OBMOÈIJThe Use of Public Opinion Surveys in Planning and Design of Residential Areas2oo3 / 1 ARprejeto 27.3.2003povzetekJavno mnenje ima v èasu informacijske drube veliko teo, saj izraa veèinskomišljenje posameznikov, ki so dovolj informirani o konkretnem primeru, dalahko ovrednotijo odnos do njega. V èlanku je predstavljena javnomnenjskaraziskava, ki je bila izvedena v sklopu raziskovalne naloge Povojnestanovanjske soseske v Sloveniji - metodologija vrednotenja in prenove v trehnakljuèno izbranih veèstanovanjskih obmoèij, grajenih med leti 1945 in 1965 vLjubljani. Anketa je kot tehnika javnomnenjskih raziskav pomembenpripomoèek za objektivno opredeljevanje in vrednotenje posegov v prostor in joje potrebno enakovredno vkljuèiti v planiranje in naèrtovanje.summaryIn the information era, public opinion has great influence since it expresses thepredominant attitudes of individuals, who are well informed about a certaindevelopment and can assess their attitudes to it. The article presents a publicopinion survey, which was carried out in three randomly selected multiapartmentareas built between 1945 and 1965 in Ljubljana, within theframework of the research Post-war residential estates in Slovenia methodologyof evaluation and rehabilitation. The survey, as a technique of public opinionresearch, is an important instrument for objective definition and evaluation ofdevelopments and has to be integrated as an equally based constituent part ofplanning and design.kljuène besede:stanovanjska obmoèja, javnomnenjska raziskava, anketakey words:residential area, public opinion research, survey1Zmanjševanje razpololjivega prostora glede na številoprebivalcev, kot tudi vse veèje potrebe po njem(individualizacija), vplivajo na informiranost, tekmovanje inhitro odloèanje uporabnikov.Vsak poseg v prostor ima svoj enkraten pomen s stališèa bivalnekulture, zato ga moramo razumeti in oblikovati kot neponovljivostvaritev, ki je prilagojena trenutnemu uporabniku. Posameznikse pri tem sreèa z dvema dejstvoma. Po eni strani okolje doloèanjegov naèin ivljenja, po drugi strani pa ima tenjo pozadovoljitvi lastnih elja. Istoèasno, ko se zaène zavedati svojihelja in monosti, da jih uresnièi, eli biti vpleten v presojanje in2odloèanje o prostoru, v katerem ivi. Pri odvijanju tega procesasamoodloèanja pa tudi ne odstopi zlahka od svoje premišljenosprejete odloèitve. Na tem nivoju pride do zapletov: eljeposameznika in odloèitve drube (stroke). Uporabnik mora imetimonost odloèanja o posegih v njegovo bivalno okolje. V temoziru so koristne javnomnenjske raziskave, ki predhodno skrbijoza informiranost ljudi, po drugi strani pa iz njih èrpajoindividualne informacije, s èimer je mogoèe ublaiti morebitnatrenja med nasprotujoèimi si eljami prebivalcev in realnemustanju v prostoru.STANOVANJSKAOBMOÈJADANESDanes je v Sloveniji priblino 33% stanovanj v veèstanovanjskihhišah, 63% pa v prostostojeèih enodruinskih hišah (Sendi insod., 2000:17). Številne raziskave javnega mnenja so pokazale,da je predstava povpreènega Slovenca o hiši sredi vrta še vednomoèno prisotna in je ta oblika stanovanja tudi najbolj zaeljena.Osnovna razlika med bivanjem v enodruinski ali veèdruinskihiši je veèja monost neposrednega stika z naravo v prvemprimeru, sicer pa je kvaliteta bivanja bolj odvisna od tehniènihpredpogojev (kvaliteta stanovanja, opremljenost, število2ljudi/m , razporeditev prostorov, osvetlitev itd.) in ne nazadnjetudi od uteèenega vzorca bivanja oz. tradicionalnih predstav.Bivalno okolje vsakega posameznika pa ne pomeni samo izbormed stanovanjsko hišo z vrtom ali bivanje v veènadstropni3blokovski gradnji, temveè tudi odloèitev za bivanje v obstojeèihstarejših veèstanovanjskih objektih, ki so zaradi slabšega stanjacenovno dostopnejša. Ob tem pa se sreèamo z naslednjimproblemom: ali so ti objekti z vidika fiziène pojavnosti in sodobnebivalne kulture dovolj kvalitetni, da vsakemu nudijo primernemonosti bivanja. Èe to niso, grozi nevarnost, da se spremenijo vbivalne enote za socialno ogroene skupine, kjer je stalno prisotnanevarnost rušenja in korišèenja prostora v druge, kapitalsko boljdonosne namene. Velik dele urbaniziranega prostora vslovenskih mestih predstavljajo "povojne organizirano grajeneveèstanovanjske soseske", ki so v èasu izgradnje (1945-1965)pomenile velik preobrat v uteèeni urbani kulturi bivanja. Danesjih pogosto posplošeno vrednotimo kot preivelo, "asocialno"obliko, ki èloveku ne omogoèa prostorsko fleksibilnega naèinabivanja in dela. Vendar jih ne moremo enostavno zbrisati, porušiti,ker pomenijo veèini stanovalcev še vedno edini naèin bivanja inimajo poleg slabosti tudi številne prednosti (Gabrijelèiè, 2002:2).Hkrati ne smemo pozabiti stanovalcev kot lastnikov stanovanj, kiv objekt stalno vlagajo svoja finanèna sredstva, te bivalne enote pajim pomenijo varnost pred zunanjim svetom in najveèjomaterialno dobrino. S strokovnega stališèa je monih veèkonceptov, vendar ni stroka edina, ki odloèa, kaj je za prostor innjegove uporabnike najprimernejše. V tem oziru sluijojavnomnenjske raziskave kot pomoè stroki pri odloèanju inobjektivnem opredeljevanju eljenih ciljev.6

Alenka Fikfak, Martina Zbašnik-SenegaènikUPORABNOST JAVNOMNENJSKIH RAZISKAV V PLANIRANJU IN NAÈRTOVANJU STANOVANJSKIH OBMOÈIJ4JAVNOMNENJSKE RAZISKAVE IN NJIHZNAÈILNOSTIJavnomnenjske raziskave spadajo v podroèje sociološkihraziskovalnih metod, vendar vsebinsko posegajo v vsa podroèjanašega ivljenja. Ker velikokrat obravnavajo problematiko, ki jene moremo racionalno in objektivno ovrednotiti, so rezultatilahko tudi protislovni. Še veè, dvomljivo se zdi tudi seštevanjeindividualnih stališè in mnenj, prav tako tudi "konstrukcija"povpreènega dravljana, ki ga ni mogoèe potipati, kaj šele prijetiza roko ali besedo (Kos, 2002:105). In nenazadnje se sreèamotudi z "iskrenostjo" izjav posameznikov. V poteku tovrstnihraziskav je nemalo zapletov, zato je pomembno, da je vsajmetodologija dela pravilno nastavljena in upošteva temeljneznaèilnosti postopka priprave vprašalnika (glej Kos, 2002:108-112).Pri oblikovanju vprašanj (anketa ali intervju) in posameznihsklopov vprašanj morajo biti upoštevane sledeèe omejitve:- vprašalnik ne sme biti predolg,- vprašanja in izbirni odgovori morajo biti jasni in nedvoumni,- vprašanja ne smejo biti geografsko, nacionalno ali drugaèeomejena,- veèina vprašanj mora tvoriti podlago za vzorèenje razliènihodgovorov,- vprašalnik mora biti anonimen in ne sme zahtevati osebnihpodatkov izpolnjevalca, po katerih bi lahko osebo poimenskolocirali v prostoru.Èeprav javno mnenje ni izrazito stabilen pojav in sta zanj znaèilninjegova vsakokratna situacijska doloèenost ter èasovnaspremenljivost, nam odgovori na vprašanja, torej podatki, kaejona jasno razloèljive trende oz. vzorce mišljenja v doloèenem èasu(Toš et al., 1999:XI). Še najbolj jasna je opredelitev, da je javnomnenje pravzaprav na javnem mestu izraeno zasebno mnenje,tako kot je javnost le skupina zasebnikov, zbranih na javnemprostoru (Habermas, 1969).Pri nastajanju javnega mnenja je v modernih drubah kljuènavloga medijev, ki sledijo celotnemu poteku izvedbe raziskavejavnega mnenja, vse od priprave pa do interpretacije in objavepodatkov. Interpretacija podatkov in rezultatov lahko zapade vpoenostavljanje in prilagajanje eljam posameznikov (naroènik,raziskovalec, vprašanec) kot tudi izkorišèanju medijev za lastnopromocijo. Vendar je pri vseh teh dvomih najpomembnejšedejstvo, da si samo s pomoèjo javnomnenjskih raziskav5pridobimo informacije s strani vprašancev , katerih ne poznamo.Te informacije niso nikoli javno dostopne preko knjiniènegagradiva oz. informacijskih baz.PRIKAZ ANKETE NA APLIKATIVNEM MODELUNa FAje bila v letu 2002 zakljuèena enoletna raziskovalna nalogaPovojne stanovanjske soseske v Sloveniji – metodologijavrednotenja in prenove (Zupanèiè-Strojan, Zbašnik-Senegaènik,Novljan, Fikfak), v kateri je bila opredeljena nujnost prenovestanovanjskih obmoèij, zgrajenih med leti 1945 in 1965. Nanivoju arhitekturnega oblikovanja, uporabe gradbenihmaterialov in kvalitete konstrukcije se ti objekti med seboj nerazlikujejo, zaradi dotrajanosti in neustreznosti današnjimtehniènim, demografskim, ekološkim… standardom pa semorajo temeljito spremeniti. Strokovna analiza je pokazalapotrebne posege tako na urbanistiènem, kot arhitekturnemnivoju. Izdelana je bila tudi aproksimativna ocena stroškov naizbranem modelu, ki je pokazala finanèno upravièenostpotrebnih posegov. Rušenje teh degradiranih stanovanjskihobmoèij bi bila namreè zaradi velikega števila objektov najslabšamona rešitev.V sklopu raziskovalnega dela je bila opravljena javnomnenjskaraziskava "Anketa o prenovi stanovanjske soseske", ki jeomogoèila objektiven vpogled v kvalitete in nekvalitete s stališèaspreminjanja bivalne kulture in uporabe prostora. Metodaraziskovalnega dela je temeljila na deskriptivni metodi. Zuporabo javnomnenjske raziskave z anketo in uporabokvantitativne - statistiène tehnike, je bilo delo usmerjeno vobjektiven odnos do raziskovanja kvalitet in nekvalitet s stališèaspreminjanja bivalne kulture in uporabe prostora. Gradnjastanovanjskih obmoèij se je po vojni zaradi industrializacije in stem velikih preselitev v mesta zelo poveèala, v novozgrajenastanovanja v soseskah pa so se vselile mlade druine. V polstoletja, kolikor jih šteje veèina tovrstnih objektov, so sespremenile bivalne navade, standard… in ne nazadnje tudipopulacija stanovalcev.Za anketo so bila nakljuèno izbrana tri stanovanjska obmoèja vLjubljani: obmoèje Rakovnik med Dolenjsko cesto, dolenjskoeleznico, Orlovo cesto in Galjevico, Litostrojski bloki in Savskonaselje.Vsa tri obmoèja so bila izvedena v enaki tehnologijigradnje med leti 1945 in 1965.Anketni vprašalnik je bil naravnan tako, da so bili dobljeniodgovori primerni za nadaljnjo obdelavo. Vkljuèena so bilarazlièna vprašanja, s pomoèjo katerih je bilo mogoèe zaobjeti tudisociološki vidik oziroma bivalno kulturo in navade prebivajoèihv stanovanjskih soseskah. Pri pripravi postopka je bilauporabljena metoda vzorèenja v statistiènem pomenu (izbordoloèene populacije v vzorec).Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz šestih sklopov:1. Osnovni podatki o anketirancu (starost anketiranca,izobrazba, število let bivanja v soseski, lastniški odnos,število èlanov gospodinjstva, etaa bivanja), ki so priobdelavi podatkov sluili za raziskovanje bivalne kulture innudili monost za ugotavljanje doloèenih korelacij medodgovori.2. Vprašanja o splošnih problemih, ki so se pojavila v širšemkontekstu bivanja v soseski – o zunanji okolici (prometnepovršine, zelene površine, skupni prostori, dodatne servisnedejavnosti). Zastavljena so bila neodvisno, ne pod prizvokom"prenove", kar bi lahko na anketiranca vplivalo negativno.Vprašanega so sistematièno uvajala v obravnavanoproblematiko.3. Vprašanja o konkretnem objektu bivanja, iz katerega je bilomogoèe razbrati odnos do celotne zgradbe, ki je hkrati tudiširše obmoèje stanovanja in se nanj navezuje (skupni prostori,dostop za invalide, ustreznost vhodnega dela...).4. Vprašanja o stanovanju, v katerem je anketiranec lahko izbralmoteèe dejavnike (razporeditev prostorov, osvetlitev,notranji hrup...).5. Vprašanja o eljenih spremembah so se e nanašala naspremembe, ki naj bi jih vkljuèevala prenova objekta inokolice. Po predhodnih "uvajalnih" vprašanjih so se tukajprviè pojavila mnenjska vprašanja o moteèih dejavnikih naobjektu in v stanovanju.6. Zakljuèni del vprašalnika je obsegal pripravljenost povkljuèevanju v prenovo in komentarje anketiranca na moteèedejavnike, ki jih je zaznal iz prejšnjih sklopov.Vprašalnik je bil sestavljen iz kumulativnih vprašanj, ki so bilazasnovana kot skrajni odgovori, anketiranec pa je lahko izbiralmed veè ponujenimi odgovori.Anketa je bila izvedena s klasièno pisemsko pošto. V vsakiizbrani soseski je bilo razdeljenih 300 anketnih vprašalnikov, kiniso bili direktno naslovljeni, ampak nakljuèno, nepoimensko7

Alenka Fikfak, Martina Zbašnik-SenegaènikUPORABNOST JAVNOMNENJSKIH RAZISKAV V PLANIRANJU IN NAÈRTOVANJU STANOVANJSKIH OBMOÈIJ403530RAKOVNIKLITOSTROJSAVSKOvrednosti v %2520151050cesta ploèniki parkirišèa garae kolesarskestezeSlika 1: UREJENOST PROMETNIH POVRŠINpešpotidovozi doobjektovdrugoV vseh treh soseskah se zavedajoproblematike neizoblikovanosti zunanjihpovršin, predvsem s stališèa uporabnika, koni zagotovljenih dovolj parkirišè in nemotenofunkcioniranje prometa. Soseske so bilezgrajene v letih, ko še ni bilo tolikoavtomobilov in tako velike potrebe poparkiranju. Pa tudi èlovek je bil v tistemobdobju bolj prizanesljiv do parkiranja vblinji okolici. Današnji posameznik binajraje parkiral èimblije vhodu v objekt,tako da veèina ljudi parkira zraven vhodov vblok, èetudi so te površine namenjenezelenicam. Pri tem odpade vsakršen konceptoblikovanja zunanjih površin.vrednosti v %5045403530252015105047,337,531,319,414,53,4RAKOVNIKLITOSTROJSAVSKO26,120,018,216,413,411,99,1 9,17,34,5 4,53,01,81,10,0stopnice vrata razsvetljava nadstrešek ograje domofon drugoSlika 2: PRIMERNOST VHODNIH PROSTOROVPosamezniki so bili e zelo konkretni v svojihodgovorih in potrebah. Pri odgovarjanju jebilo èutiti postopno stopnjevanje zanimanja,saj je anketa prehaja v tisti del, ko je zadevalaproblematiko vsakega posameznika.Problematika je bila deloma vezana nalokacijo, zato so se odgovori po posameznihsoseskah tu e bolj razlikovali.70vrednosti v %605040302010059,643,540,731,527,826,115,4hrup inštalacij hrup slabih tal drugoSlika 3: NOTRANJI HRUP V STANOVANJURAKOVNIKLITOSTROJSAVSKO30,425,0Anketiranci se zavedajo tehniènihpomanjkljivosti na objektu, ki so bili zgrajeniv obdobju, ko še ni bilo zagotovljene dobreizolativnosti na vseh nivojih (med stenami,tla, v stanovanju, med posameznimistanovanji, izolacije inštalacij, itd.). Izraaliso neugodje, ki onemogoèa kvalitetno bivanjev stanovanjih. Vsak posameznik e zelo jasnove, kaj ga moti v njegovem vsakdanjiku - toje dobro razvidno iz pisnih pripomb, ne samopod kategorijo "drugo", temveè so pripombevpisovali tudi poleg ostalih monihodgovorov.8

Alenka Fikfak, Martina Zbašnik-SenegaènikUPORABNOST JAVNOMNENJSKIH RAZISKAV V PLANIRANJU IN NAÈRTOVANJU STANOVANJSKIH OBMOÈIJ302528,027,324,2RAKOVNIKLITOSTROJVeèina anketirancev se je zavedala predvsemnujnosti energetske prenove objekta(vgraditev toplotne izolacije, zamenjavaoken, zamenjava strehe). Odgovori so se pososeskah razlikovali glede na to, kolikoposegov so posamezni uporabniki e opravili.V veliki meri so se zavedali tudi potrebneprotipotresne sanacije. V tej kategoriji je bilazanimiva dokajšnja homogenost v številuodgovorov po posameznih soseskah, ki vdrugih kategorijah ni bila tako izrazita.Problema so se zavedali bolj osvešèeni inizobraeni uporabniki. Dokaj velika je bilatudi zainteresiranost za popravila balkonov.Zašèita proti vlagi in vodi se je izkazala kotnajbolj potrebna na barjanskih tleh naRakovniku.vrednosti v %2015105017,010,214,0popravilabalkonov14,3 14,713,9protipotresnasanacija18,1zamenjavaokenSlika 4: PRENOVA OBJEKTA6,615,319,3zamenjavastrehe13,09,3toplotnoizoliranjefasade12,18,8SAVSKO4,0zašèita protivlagi in vodi7,711,610,7drugoPrenove komunalne infrastrukture so seanketiranci zelo dobro zavedali. Odgovori sobili deloma prilagojeni e izvedenimprenovitvenim posegom. Zanimiv je bilpodatek, da se bolj zavedajo potrebnostiprenove "hrupnih" inštalacij kot so: vodovod,kanalizacija, toplovod kot pa "tihe" elektrike.vrednosti v %30252015105028,223,121,3 21,320,420,019,419,418,517,615,313,012,0RAKOVNIKLITOSTROJSAVSKO6,57,16,56,54,74,73,72,8 2,8 2,82,4vodovod kanalizacija toplovod elektrika plinovod kabelska TV telefon drugoSlika 5: PRENOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE35302525,931,930,132,928,130,1RAKOVNIKLITOSTROJSAVSKOV veliki meri je pomenila anketirancem"zunanja" prenova obnovitev fasadnegaplašèa, s katerim bi spremenili pomanjkanjeenotnosti in posebnosti "videza"posameznega objekta in celotne soseske.Zanimiv podatek, saj je pokazal na pripadnostsoseski in eljo po veèji zunanji urejenostiobjektov.vrednosti v %2015105020,318,5 18,616,316,811,211,15,62,7vhod okna balkoni, loe barvitost drugoSlika 6: PRENOVA ZUNANJOSTI OBJEKTA9

Alenka Fikfak, Martina Zbašnik-SenegaènikUPORABNOST JAVNOMNENJSKIH RAZISKAV V PLANIRANJU IN NAÈRTOVANJU STANOVANJSKIH OBMOÈIJizbrano dostavljeni v poštne nabiralnike. Na ta naèin je bila vmetodo dela vkljuèena anonimnost s strani prebivalcev.Anketa jebila poslana konec novembra 2001, upoštevani pa so bili vsiodgovori, ki so prispeli do 20.12.2001. Glede na kratek èaspridobivanja odgovorov je bil odziv na anketo nad prièakovanjiin zelo zadovoljiv.- Iz obmoèja Rakovnik je prispelo 96 odgovorov od 300raznošenih anketnih vprašalnikov, kar je 32 % od vsehmonih;- iz Litostrojskih blokov 85 odgovorov od 300, kar je 28,3 %vseh monih;- iz Savskega naselja pa 81 odgovorov od 300, kar je 27 %.Od 900 vroèenih anketnih vprašalnikov se je vrnilo 262odgovorov, kar je 29,1 %.ODGOVORI NA ANKETNE VPRAŠALNIKEVrnjeni anketni listi so bili obdelani po statistièni metodi.Vzorèenje se je izkazalo kot ustrezno, odgovori po posameznihsoseskah niso bistveno odstopali med seboj. Vsa tri stanovanjskaobmoèja imajo podobno demografsko strukturo, tehniènaprimernost zgradb je na podobnem kvalitativnem nivoju.Rezultati so bili obdelani po posameznih sklopih vprašalnika.1. Osnovni podatki o odgovarjajoèem na anketo – podatki ovelikosti stanovanja in številu stanovalcev v stanovanjskienoti so pokazali, da se obmoèja razlikujejo v bivalnemstandardu. Najveèkrat ivi po eden prebivalec v trisobnihstanovanjih na Rakovniku, v Litostrojskih blokih je najveèjidele garsonjer z veè kot štirimi stanovalci. Izobrazbenastruktura je v vseh treh anketiranih obmoèjih podobna(priblino polovico anketirancev ima srednjo izobrazbo,okrog tretjina pa visoko). Dele lastniških stanovanj je naRakovniku in v Savskem naselju zelo visok (92%), vLitostrojskih blokih pa le 56%, kar je precej pod republiškim6povpreèjem (88%).2. Vprašanja o zunanji okolici – v vseh treh soseskah sostanovalci poudarili predvsem veliko pomanjkanje parkirišè(slika 1), ostale kategorije so bile zastopane bolj ali manjenakovredno. Zavedajo se problematike neizoblikovanihzelenic, pomanjkanja kolesarskih stez, ploènikov, gara,pešpoti, dovozov do objektov. Zanimivo je vprašanje o oskrbiz dopolnilnimi dejavnostmi, ki bi stanovalce najveèkratmotile. Zaeljene so na obrobju stanovanjskega obmoèja, nepa v neposredni bliini. Vsa tri obdelana stanovanjskaobmoèja so obremenjena s hrupom, prometom inonesnaenim zrakom, èesar se stanovalci zavedajo, ne gledena socialno ali izobrazbeno strukturo. Stanovalci so tudiopozorili na pomanjkljivo opremljenost z urbano opremo kotnpr. klopi, smetnjaki, igrala, javna razsvetljava in drugo.3. Vprašanja o konkretnem objektu bivanja - v tem sklopu stabili zanimivi vprašanji o ustreznosti vhoda (slika 2) inzadostnosti skupnih prostorov, pri katerih je bilo mogoèezaèutiti stopnjevanje zanimanja, saj je anketa zaèela prehajativ tisti del, ki je zadeval vsakega posameznika. Posameznikiso tu bili e zelo konkretni v svojih odgovorih. Izraali sonezadovoljstvo z vhodno partijo in kategorièno zavraèaliservisne dejavnosti v svojem objektu.4. Vprašanja o stanju, v katerem je stanovanje, so anketirancirazumeli kot stopnjo vzdrevanosti, zato so jihnesamokritièno ovrednotili kot dobro vzdrevana, èeprav sopotem v nadaljevanju ankete navajali pomanjkljivosti.Razporeditev prostorov in osvetlitev stanovanj je s stališèauporabnikov ustrezna. Stanovalci so navajali moteè hrup(slika 3) zaradi neustrezne konstrukcije zgradbe in zunanjegaprometa (vsa tri obravnavana obmoèja so ob glavnihprometnicah). Celoten sklop vprašanj je opozoril na nekajpomembnih dejstev v zvezi z eljami bivanja v organiziranihstanovanjskih obmoèjih in je pomemben za vkljuèevanje vprihodnji proces planiranja in naèrtovanja.5. Sklop vprašanj o eljenih spremembah je pokazal visokostopnjo razumevanja problematike. Anketiranci se zavedajoproblema protipotresne (ne)varnosti objektov (slika 4) , ki sodejansko potrebni celovite prenove in temeljite obnovefasadnega plašèa, ki vkljuèuje vgradnjo toplotne izolacije,zamenjavo oken in zasteklitev balkonov. Veèina objektov šenima obnovljene komunalne infrastrukture (slika 5) , zato soanketiranci navajali potrebno prenovo kanalizacije,vodovoda, plinovoda, toplovoda itd. Stanovalci si elijo tudipreoblikovanje likovne podobe objektov (slika 6) , s èimer bieleli poudariti identiteto posameznega objekta v odnosu docelotnega veèstanovanjskega obmoèja.6. Na vprašanje o vkljuèenosti stanovalcev v prenovo se je kardve tretjini anketirancev bilo pripravljenih vkljuèiti tudi zlastnimi mnenji in predlogi. Tretjina bi odloèanje prepustilastrokovnjakom, sodelovati pa so bili pripravljeni samo sfinanènimi sredstvi. S tem je bilo dokaj jasno izraenomnenje, da je minilo obdobje, ko je bil vsak posameznikobvešèen o dogajanju samo preko "polonice".Anketni vprašalnik je dal veè, kot je bilo naèrtovano. Ni prineselle odgovorov, ki so bili v pomoè pri raziskovalni nalogi. Izopisnih komentarjev, ki so jih anketiranci vpisovali podposamezne sklope vprašanj, je bilo mono razbrati, da je anketasluila tudi kot informacija o monosti prenove soseske.REZULTATI ANKETE KOT SMERNICE ZAPRIHODNJE NAÈRTOVANJENajznaèilnejša mnenja, ki so jih posamezniki podali v okviruanketnega vprašalnika, so pokazala na visoko stopnjo zavedanjao nujnosti prenove obravnavanih obmoèij. Kriteriji, ki so rezultatizvedene javnomnenjske raziskave, so veljavni za prenovo vsehsosesk, zgrajenih med leti 1945-65:- Promet (hrup in zavzemanje površine soseske) in parkirišèaso najveèji problem (tudi s stališèa dodatnih prostorov, npr.garaa).- Stanovalci hoèejo v svoji neposredni okolici mir, vendar tudidopolnilne dejavnosti ne smejo biti preveè oddaljene( trgovske, servisne ipd).- Pri zelenih površinah je bolj pomembna funkcionalnost ternamembnost le-teh, kot zgolj likovna vrednost v oblikovanjuzunanjega ambienta.- Na nivoju urbane opreme je najpomembnejša èistoèa in z njopovezani smetnjaki za loèeno odlaganje smeti - steklo, papir,organski odpadki, itd.- Na nivoju objekta je potrebna prenova konstrukcije objektovs stališèa toplotne zašèite in protipotresne varnosti, sanacija inprenova komunalne infrastrukture, manj se anketirancizavedajo nujnosti prenove "tihih inštalacij".- Pri izoblikovanosti zunanjih površin objektov je potrebnousmeriti pozornost na preoblikovanje in iskanje likovnepodobe fasadnega plašèa, ki mora vsaki soseski nuditi "lastnopodobo".- Preoblikovanje stanovanj in prerazporeditev prostorov jekriterij, ki je vezan na konkreten tip zgradbe in konstrukcijskemonosti, ki jih ta objekt nudi. To pa je del, na katerega bodomorali v posameznih primerih odgovoriti strokovnjaki.10

Alenka Fikfak, Martina Zbašnik-SenegaènikUPORABNOST JAVNOMNENJSKIH RAZISKAV V PLANIRANJU IN NAÈRTOVANJU STANOVANJSKIH OBMOÈIJZAKLJUÈEK: POMEN REZULTATOVIz javnomnenjske raziskave, ki je izhajala iz "Ankete o prenovistanovanjske soseske" je bilo mono povzeti veè zakljuèkov.Stanovalci se zavedajo nujnosti prenove objektov in neopozarjajo na monosti rušenja. Zavedajo se tudi dejstva, dastanovanja, kjer danes bivajo, omogoèajo njim dosegljiv bivalnistandard. Prav tako so bili pomembni podatki iz zaèetnih splošnihvprašanj, ki zadevajo osebne podatke. Iz njih je bilo mogoèepovzeti, da se bo struktura prebivalcev v teh soseskah vnaslednjem desetletju zelo spremenila, saj priblino polovicadanes iveèih stanuje tukaj e vse od izgradnje objektov. Prihajado menjave generacij. "Novim" prebivalcem bo moralo bitiokolje prilagojeno (mlade druine, priseljenci iz drugih krajev indrav v okviru Evropske unije).Vendar ni pomembno samo to, kar se odvija v tovrstni grajenistrukturi. Problem je mnogo širši in zadeva pri posegih v prostordrubeno razslojevanje na manjšinske skupine. Javnomnenjskeraziskave bi lahko predstavljale instrumentarij, ki slui kotpripomoèek pri legitimnosti urejanja raznolikih procesov vprostoru. Predstavljale naj bi "objektivno pomoè" privrednotenju prostora pri novih posegih v obstojeèih innaèrtovanih prihodnjih stanovanjskih obmoèjih in sicer odsosesk do najmanjših enot, ki predstavljajo individualnonaèrtovane enodruinske hiše. Pri tem se moramo zavedati, da vprimeru raziskovanja mnenja doloèene populacije vedno sledimodogajanju v prostoru, ki se e odvija.V procesu dela javnomnenjskih raziskav se moramo sooèiti tudi steavami pri izvajanju. Najveèji problem predstavlja dolgotrajenpostopek priprave in izvajanja ter urejanja in raziskovanjazbranega gradiva, kot tudi neposredno informiranje okolice sstrani raziskovalne skupine. Pri vrednotenju prostorskihproblemov se moramo zavedati, da tovrstna raziskava pomeniprej omejitev kot dobro izhodišèe (v obdobju enega leta se lahkoprostorski problemi in izhodišèa bistveno spremenijo). Vprimeru, da bi se javnomnenjske raziskave po doloèenem èasu poizgradnji in vselitvi v istem prostoru ponovile, bi lahko rezultatsluil kot izhodišèe za izvajanje planiranja in naèrtovanja vdrugem, podobnem primeru.OPOMBE:1 Zmanjšuje se velikost parcel, poveèuje število razliènih rezervatov, ki nisodostopni za splošno uporabo, poveèuje se gostota naseljenosti posameznihdrav ipd. (Mlinar, 1994:34)2 V planerskih postopkih (npr. dolgoroèni plani obèin, lokacijski naèrti,...) sopo izdelavi osnutka dokumenta vedno, kot obvezujoèi del sprejemanja inpotrditve naèrta, javne razgrnitve in razprave, ki bi jih lahko primerjali stehniko intervjuja. Vendar je ta del za prebivalstvo neobvezujoè in zaradi tegaje mnogokrat odziv posameznikov vprašljiv. S strani stroke pa prevelik odzivhkrati predstavlja veliko novega dela in napora.3 Mednarodna izhodišèa, ki so vezana na stanovanja in kvaliteto bivanja,govorijo predvsem o dveh temah: ustrezno stanovanje za vse ljudi intrajnostni razvoj naselij (Staniè I. et. al., 2000).4 Raziskovanje javnega mnenja v Sloveniji ima e kar dolgo tradicijo. Vendarse javnomnenjske raziskave o prostorskih in razvojnih vprašanjih, kljub temuda so bile nekatere izvedene e v šestdesetih letih, še vedno niso uveljavilekot standardna analitièna priprava posegov v prostor. Upravljalci innaèrtovalci prostora veèinoma pokaejo interes za javnomnenjske raziskavele, kadar naletijo na odprt konflikt interesov, torej takrat, ko zaradi moèneganasprotovanja javnosti grozi zaustavitev predvidenega projekta. (Kos D.,2002:112-13)5 Glavno vlogo pa pri tem igra komunikacijsko sodelovanje med vsemivkljuèenimi v proces raziskave. Komunikacija je socialni proces, ki imasvojo lastno, ne povsem obvladljivo dinamiko. Proces komuniciranja npr.vedno razpade na formalni in neformalni del, ki sta sicer povezana, vendar panikoli povsem skladna (Kos, 2002:125). Prav zaradi tega je anketa (kottehnika dela) laje obvladljiva in so posamezni odgovori bolj primerljivi medseboj kot pa tehnika intervjuja.6 Ur.l. RS, št. 43/2000.LITERATURA:FIKFAK, A., ZBAŠNIK-SENEGAÈNIK, M., 2002. Preobrati v organiziraniveèstanovanjski gradnji - koncepti, tehnologija, financiranje = Transformationsin organised multi-apartment housing - concepts, technology, financing; revijaUrbani izziv, let. 13, št. 1, str. 34-48 in 113-121.GABRIJELÈIÈ, P., 2002. Stanovanjsko obmoèje - prihodnost v sedanjosti :celovita prenova organiziranega veèstanovanjskega obmoèja na Rakovniku =Residental area - future in the present : a complete refurnishment of theorganised multi-residental area at Rakovnik; v: FIKFAK A. (ur.), ZBAŠNIK-SENEGAÈNIK M. (ur.), 2002. Prenova povojnih stanovanjskih sosesk :[veèstanovanjsko obmoèje na Rakovniku], Fak. za arhit., Ljubljana, str. 2-3.GULIÈ, A., 1994. Kvaliteta ivljenja in kvaliteta bivalnega okolja Ljubljane;raziskovalna naloga, poroèilo 1. faze projekta, UI RS, UL - Inštitut zageografijo, Ljubljana.HABERMAS, J., 1969. Javno mnenje: istraivanje u oblasti jedne kategorijegraðanskog društva; Kultura, Beograd.IVANŠEK, F., 1988. Druina, stanovanje in naselje, Anketna raziskava 195stanovanj v Savskem naselju v Ljubljani iz leta 1961, Ljubljana.KOS, D., 1984. Neizkorišèeni potenciali soseske Fuine; Ljubljana - RSS.KOS, D., 2002. Praktièna sociologija za naèrtovalce in urejevalce prostora;Knjina zbirka Teorija in praksa, Ljubljana.LEŠNIK, R., 1977. Anketa in intervju (èlanek). Metodologija pedagoškegaraziskovanja, Ljubljana.MLINAR, Z., 1983. Humanizacija mesta, Sociološka in politološka knjiica;Zaloba obzorja, Maribor.MLINAR, Z., 1994. Individualizacija in globalizacija v prostoru; Slovenskaakademija znanosti in umetnosti, razred za zgodovinske in drubene vede,Ljubljana.PUST, V., BREZAR, V., ŠTEFE, T., 1985. Humanizacija tipologijestanovanjske gradnje z ozirom na spreminjajoèe se potrebe druine, ekonomskein prostorske monosti ter metodologija naèrtovanja; Univerza EdvardaKardelja v Ljubljani, VTOZD Arhitektura, VDO FAGG, Zveza stanovanjskihskupnosti Slovenije, Ljubljana.SENDI, R., ÈERNIÈ-MALI, B., JAKOŠ, A., KUZMIN, F., MANDIÈ, S.,PUST, V., et al., 2000. Stanovanja, kvaliteta bivanja in razvoj poselitve:prostorSI 2020; Urbanistièni inštitut RS, Ljubljana.STANIÈ, I. et. al., 2000. Bivalne navade Slovencev in njihov vpliv na prostor -obèasna bivališèa; raziskovalna študija za potrebe prostorskega planaSlovenije: Slovenski prostor 2020, UI RS, MOP - Urad RS za prostorskoplaniranje, Ljubljana.TOŠ, N., HAFNER-FINK, M., 1998. Metode druboslovnega raziskovanja;Univerza v Ljubljani, Fakulteta za drubene vede, Ljubljana.TOŠ, N., KLINAR, P., ROTER, Z., MARKIÈ, B., MLINAR, Z., TRAMPU,C., HAFNER FINK, M., KURDIJA, S., MALNAR, B., MIHELJAK, V.,ŠTEBE, J., ŠVARA, S., UHAN, S., 1999. Vrednote v prehodu II. Slovenskojavno mnenje 1990-1998; IDV – CJMMK, Ljubljana.ZUPANÈIÈ STROJAN, T., ZBAŠNIK-SENEGAÈNIK, M., NOVLJAN, T.,FIKFAK, A., 2002. Povojne stanovanjske soseske v Sloveniji : metodologijavrednotenja in prenove = Post-war housing estates in Slovenia : methodologyof evaluation and renewal; raziskovalna naloga, Fakulteta za arhitekturo;Dunaj: Technische Universität Wien, Ljubljana.mag Alenka Fikfakdoc dr Martina ZbašnikUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoalenka.fikfak@arh.uni-lj.simartina.zbasnik@arh.uni-lj.si11

Peter FisterPRENOVA ALI REURBANIZACIJA MESTNIH JEDERARHITEKTURNO-PLANERSKI VIDIKIRevitalisation or Reurbanisation of City Cores -Viewpoints of Architecture and Urban Planning2oo3 / 1 ARprejeto 30.3.2003povzetekOsnovni cilji celostne prenove mestnih središè so tako splošni kot posebni.Splošni principi izhajajo iz strategije fiziènega urejanja in razvoja mestnegaprostora, medtem ko so posebni cilji usmerjeni v specifiènosti kot delpozitivnega gospodarjenja za razpololjivim prostorom in obstojeèo naselbinskoter stavbo dedišèino ne glede na njeno pozitivno ali negativno vrednost. Zaradidemografskih, socialnih in ekonomskih nesorazmerij med eljami inmonostmi, je v mestnih središèih nastala potreba po njihovi "reurbanizaciji",kar predstavlja novost tako v raziskovalni kot v naèrtovalski in izvedbenimetodologiji urejanja mest. Da bi uskladili nove metode, cilje, in monostinaèrtovanja, so v okviru interdisciplinarnega raziskovalnega projekta raziskaniposebni problemi: cilji hkratnega varovanja in razvoja kvalitetne arhitekturnededišèine, monosti novih metod za naèrtovanje in s tem povezanega sistemainterdisciplinarnih indikatorjev ter osnovni prièakovani problemi.summaryThe basic aims of a comprehensive revitalisation of city centres are both generaland specific. The general principles concern the overarching strategy for thephysical organisation and development of the urban space, while the specificones are focused on particular issues as a part of positive management of theavailable space and the existing settlement and building heritage, irrespect oftheir positive or negative value. Because of demographic, social and economicdisproportions between requests and possibilities, in city centres originated theneed for "reurbanisation" as a novelty from the point of view of research as wellas of planning and implementation of the urban development. To adjust newmethods, aims and planning, specific problems have been researched: thesimultaneous protection and new use of architectural heritage, the possibilitiesfor new methods of planning, a new system of interdisciplinary indicators andbasic expected problems.kljuène besede:arhitektura, urbanizem, mestno jedro, socio demografske spremembe, varovanjein razvoj stavbne dedišèine, indikatorji in problemi metodologije planiranjakey words:architecture, urban planning, city core, socio-demographic changes, protectionand development of architectural heritage, indicators and problems of planningmethodsNOVE HIPOTEZE HKRATNEGA VAROVANJAKULTURNE DEDIŠÈINE IN RAZVOJA MESTNEGAJEDRAPojem "prenova" (revitalizacija) starega mestnega jedra je bildoslej vedno uporabljan kot razširitev ciljev revitalizacije invarstva tistih delov mest ali drugih naselij, ki so v svojih jedrihohranila pomembno kulturno in identitetno stavbno dedišèino.Tako so ga doslej razumevali tudi številni mednarodni dokumenti1 2od svetovnega merila kot so to Unescove listine ,Agende Habitatitd. do regionalnih ali nacionalnih strateških in zakonskih ciljev3ter doloèil .V zadnjih letih pa se je zaradi izjemno hitrih socialnih,demografskih, ekonomskih in tudi politiènih sprememb zlasti vEvropi zaèel uveljavljati nov pojem "reurbanizacija". Ta naj biprejšnjim ciljem dodal še tenjo po izrazito razvojno razumljeninaèrtni prenovi in hkratnem ohranjanju pomenske, kulturne insimbolne vrednosti naselbinskih jeder, ki naj bi svojo vrednostizraala tudi z ekonomsko upravièenostjo tako naèrtovane4aktivne in celostne prenove .Temeljni cilji reurbanizacije (celostne prenove) so splošni inposebni. Splošni pomenijo izhodišèa za krovno strategijourejanja in razvoja prostora, posebni so kot del pozitivnegagospodarjenja z razpololjivim prostorom in obstojeèonaselbinsko in stavbno dedišèino ne glede na njihovo pozitivnoali negativno vrednost usmerjeni v reševanje specifiènihproblemov.Reurbanizacija širših obmoèij mestnih jeder naj bi dosedanjepredvsem varstveno razumljene cilje prenove zaokroila vnaslednje nove in povezane cilje:- Reurbanizacija jedra postane strateški del prostorskeganaèrtovanja, urejanja, varovanja in razvoja celotnega mesta:nujna je njena vkljuèitev v dolgoroène razvojne plane.- Strategija "prenove/reurbanizacije" vkljuèuje temeljno oblikovarstva celovite kulturne dedišèine mesta: tudi v vsehrazvojnih planih je potrebno upoštevati varstvene pogojezašèitene in identitetno pomembne kulturne dedišèine na vsehravneh od arhitekturnih do naselbinskih, krajinskih inokoljskih vrednot.- Dosedanje cilje prenove kot temeljne oblike revitalizacije inbodoèe kvalitetne reurbanizacije je potrebno razširiti tudi nadegradirane dele mesta.- Reurbanizacija ni le prenova varovane kulturne dedišèineampak tudi, "recikliranje" (usposobitev za novo rabo)obstojeèih kvalitetno zgrajenih in oblikovanih struktur terskrbno nadzorovan "marketing" ugotovljenih naselbinskih inarhitekturnih rednot.- Metodologija obvezno izhaja iz uvedbe dvostopenjskeganaèrtovanja, ki mora zaradi posebnih pogojev obsegati:adolgoroèni plan (strategija) celovite mestne prenove kotprvo stopnjo, ki zahteva splošni konsenz (v evropskipraksi: "master plan"),b fazne (podrobne) naèrte izvedbe celovite prenovezakljuèenih obmoèij, ki upoštevajo tako splošno strategijoin nujnost posegov kot tudi realne zahteve in monostiuporabnikov.Gornji cilji so prvi rezultati široke raziskovalne naloge v okviru 5.evropskega programa pod naslovom Re Urban Mobil (MobilisingReurbanisation on condition of demographic change), v kateremsodeluje Fakulteta za arhitekturo kot nosilka raziskovalnegapoglavja "Arhitektura in urbanistièno naèrtovanje" ("WP4architecture and urban planning"). To je ena od štirih osnovnih12

Peter FisterPRENOVA ALI REURBANIZACIJA MESTNIH JEDER ARHITEKTURNO-PLANERSKI VIDIKItem raziskave (Sociologija in demografija, Arhitektura inplaniranje, Ekonomika in zakonodaja, Urbana ekologija), ki bozakljuèena do leta 2005 in naj bi utemeljila nov naèin naèrtovanjatrajnostnega razvoja mest. V raziskavi, ki jo podpira EU kot enood pomembnih "mrenih" (usklajevalnih) raziskav, sodeluje 14raziskovalnih inštitucij iz vse Evrope, štirim mestom (Leipzigu,Bologni, Leonu in Ljubljani) pa so namenili posebno vlogo5vzorènih ali pilotnih izdelav naèrtov reurbanizacije.METODA PLANIRANJA REURBANIZACIJEPOSAMEZNIH SESTAVINKer je bilo doslej planiranje razvoja mest izrazito usmerjeno le vsamostojno naèrtovanje rasti novih mestnih delov ali v specifikovarovanja kulturne dedišèine, še niso razvite potrebne enotnemetode analiz, planiranja in izvedbe reurbanizacije s cilji,opredeljenimi v zaèetku. Še veè, dosedanje najbolj podrobneanalize vzrokov, ki utemeljujejo potrebo po novi oblikiplaniranja, izhajajo skoraj izkljuèno iz ugotovitev socioloških indemografskih študij, manj s stališèa ekonomike in zakonodaje,6najmanj s ciljem izdelave novih metod planiranja.Po definiciji iz srede 90. let naj bi bila potrebna "regeneracija"mestnih jeder v smeri socialne, ekonomske, strukturne inekološke prenove opušèanih ali degradiranih urbanih predelov ne7glede na njihovo istoèasno visoko vrednost kulturne dedišèine(Kletzander 1995). Vzroki za to naj bi bili v znaèilnisuburbanizaciji evropskih mest (selitvi na mestna obrobja), vposledièni deurbanizaciji mestnih jeder in vzporednem krèenju8mest ("shrinking cities") ter nato v ponovnem naseljevanju znovimi strukturami prebivalcev. Tako nastajajo problemi, kidanes zahtevajo izdelavo novih metod raziskav, naèrtovanja inpredvsem interdisciplinarno ter z uporabniki povezanegaplaniranja in izvajanja bodoèe reurbanizacije. Obenem so prveanalize pokazale, da za naèrtovanje reurbanizacije ni mogoèeneposredno uporabljati dosedanjih metod urbanistièneganaèrtovanja (nove) gradnje mest, kar posredno navezuje tudi nanujnost sprememb obstojeèe zakonodaje in morda tudinormativizma.Da bi vgradili nove cilje prenove v celoviti (integralni) prostorskiplan mesta, je potrebno zaradi spremenjenih zahtev opredelititudi nekatere nove sestavine strategije razvoja in metode dela:a) Kriteriji splošnih usmeritev reurbanizacije (razvojne prenove)postanejo del enotne strategije varstva in upoštevanja posebnihvrednot. Te sestavine so:- varstvo zašèitenih obmoèij in delov zašèitene nepremiènededišèine,- prenova tistih degradiranih urbanih obmoèij, ki so vezana nakvalitetne (karakteristiène) mestne predele,- ker so poleg nevedenih splošnih skoraj za vsako naseljepomembne tudi zanj znaèilne posebnosti (identitetnevrednote), zato naj te postanejo izhodišèno merilo tudi zakvaliteto bivanja in ekonomsko upravièenost reurbanizacije.- uveljavitev smotrnosti in prednostne vloge prenove prednovogradnjami za celotno grajeno strukturo.b) Opredelitev obmoèij za prenovo se doloèi po fiziènem obsegu,vrednostnih kriterijih, prièakovanih problemih in monihrezultatih.c) Vgradi se razmerja med prenovo in novogradnjami v meriluizvedbenih naèrtov.è) Splošne cilje opredeli interdisciplinarna skupina, ki jokoordinirajo ustrezne slube mestne uprave.d) Kot splošna zahteva se uvede participacijo prebivalcev,lastnikov in uporabnikov za potrebe promocije in kot nujnasestavina naèrtovanja in izvedbe prenove.Izdelava usmeritev in pogojev celovitega varstva kvalitetnih(karakteristiènih) obmoèij mesta in kulturne dedišèine mora obsplošnih pogojih varstvenih postopkov zajeti tudi dodatnesestavine:- Analizo vrednot, podobe in strukture znaèilnih(karakteristiènih) obmoèij mesta ter postavitev oblikovalskihusmeritev zanje.- Izdelavo "strokovnih osnov" za integralno varstvo zašèitenenepremiène dedišèine mesta, ki mora biti dopolnjena zaktualiziranjem stanja, doloèitvijo vplivnih obmoèij,postavitvijo novih varstvenih pogojev, ki omogoèajo tudirazvoj.Prenova degradiranih delov zahteva naslednje dejavnosti:- analizo in doloèitev degradiranih delov glede na prostorskozasnovo, stavbno tkivo, vsebino (obstojeèe študije indokumentirano stanje je potrebno dopolniti zinterdisciplinarno dogovorjenimi kazalci/indikatorji),- izdelavo predlogov za smotrno rabo nekvalitetnouporabljanega prostora, za ekološke, vsebinske inkvalitativne sanacije ali nadgradnje degradiranih delovmestnega centra, za ekonomsko ugodne rešitve pridobivanjanovih kapacitet v degradiranih delih,- nujno vzpostavitev stalne povezave z drugimi deli planaprenove in s strategijo razvoja mesta kot celote!Razvoj obstojeèih grajenih struktur ("recikliranje") in usmerjanjev kvalitetno rabo ter hkratno varovanje tistega dela, ki gaovrednotimo kot obstojeèe kulturno dedišèino, naj bi bilousmerjeno v naslednje cilje:- Predhodno mora nastati ustrezna "banka podatkov" za vsekategorije prostora in stavb, za vsebine, za sociodemografskeznaèilnosti in ekonomske okvire, nato se doloèistrategijo razvoja in šele kot zadnjo stopnjo naèrtovanja tudirazvojne dokumente.- Izdelati je potrebno kolièinsko opredeljene scenarije zarazvoj: celovita strategija prenove mestnega jedra (centra…)se povezuje s posameznimi smotrno izbranimi predeli gledena njihove fiziène, vsebinske ali pomenske znaèilnosti.Postopna izdelava naèrta celovite prenove je potrebna zaradidveh osnovnih vzrokov. Obvezno je namreè naèrtovati izdejanskega stanja in ne iz zastarelih ali iz medsebojnoneprimerljivih podatkov, obenem pa ustvariti aktivnosodelovanje s prebivalci in uporabniki mestnega obmoèja, zakaterega naèrtujemo pogoje za "reurbanizacijo".Glede na vzporedne raziskave in izkušnje evropskih mest potekanaèrtovanje v naslednjih štirih zaporednih stopnjah:1 V prvi fazi poteka poenotenje in aktualiziranje doslej zbranihali izdelanih gradiv, študij, analiz, naèrtov za prenovo invarstvo, kar omogoèa skrajšanje roka izdelave naèrtov inveèje monosti za usklajevanje zahtev.2 Iz gradiv se v nadaljevanju pripravi osnovno informacijskobazo za naèrtovanje in monitoring procesa prenove, izhodišèa(ali pomoè pri postavljanju izhodišè) za dolgoroènostrategijo, doloèi se hierarhijo nujnosti posameznih akcij,potrebnih za izdelavo naèrta in za izvedbo celovite prenove.3 Sledi konèna izdelava dolgoroènega naèrta "reurbanizacije"13

Peter FisterPRENOVA ALI REURBANIZACIJA MESTNIH JEDER ARHITEKTURNO-PLANERSKI VIDIKI(celovite prenove) centra mesta. Naèrt je kot sestavinamestnega plana razèlenjen po vsebinskih in prostorskihsegmentih.- Za uveljavitev naèrta na ravni "master plana" je potrebnozagotoviti ustrezno interdisciplinarno ekipo, dovoljmoène aktivnosti na ravni mesta (vkljuèevanje javnosti)in pripravljenost politike mestnih oblasti! Pred vsemizakljuèki je pomembna njihova utemeljitev z ustreznimidemografskimi, sociološkimi in ekonomskimi kazalci terscenariji!- Osnovni naèrt reurbanizacije mestnega jedra ("masterplan" prenove) je mogoèe sprejeti kot del prostorskihdokumentov mesta ali povsem samostojno. Vzporedno sezagotovi stalen monitoring (ustrezne slube), oblikovanjedovolj aktivnih iniciativ (z usmeritvijo v zagotavljanjekvalitet javne dobrine in v ustrezno razvojno iniciativo =management) in povezavo s ciljno strategijo na dravni alicelo internacionalni ravni.4 Izdelava in zaèetek realizacije postopnih (faznih) detajlnihnaèrtov celovitega strateškega naèrta reurbanizacijeizbranega mestnega jedra pomeni zadnjo, dolgoroèno stopnjoin je hkrati e del realizacije.- Pri tem mora biti upoštevana monost prednostne izbireposameznih obmoèij za izdelavo podrobnih naèrtov zaizvedbo. Po obsegu so to lahko zakljuèeni deli mestnestrukture, znaèilni kompleksi ali posamezni (zlastizašèiteni) deli arhitekturne dedišèine. Izbor tehprednostnih izvedbenih stopenj izhaja iz celovitega naèrtaprenove, aktualnosti in monosti za izvedbo.- Izbrani predeli, ki so dovolj homogeni tako z oblikovnegakot vsebinskega in razvojnega stališèa, se lahko zaènoobravnavati e med nastajanjem celovitega strateškegaplana prenove - zlasti so koristni kot pilotni primeri.- Takoj je mogoèe zaèeti izdelovati vzorèni (pilotni) naèrt inizvedbo reurbanizacije za tak izbrani del mesta, ki imadobre razvojne monosti, ali ki je izrazito degradiranoobmoèje, ali kjer arhitektura ne predstavlja velikihtehnoloških problemov.- Za uveljavitev in kvalitetno izvedbo delnih naèrtovcelovite prenove je potrebno zagotoviti njihovo ustreznovlogo v razvojnih naèrtih mesta ter aktivno vkljuèitevlastnikov, uporabnikov in potencialnih investitorjev vobliki formiranja posebnih iniciativnih skupin.Podrobne sestavine so doloèene glede na specifiko posameznihobmoèij ali sestavin. Èas priprave je odvisen od stopnjerazpololjive dokumentacije: zlasti je pomembna dovoljpodrobna arhitekturna analiza dejanskega stanja, ne samopregled starih naèrtov...Gornja zasnova postopkov za reurbanizacijo jedra mesta oziromanjegovih kvalitetnih znaèilnih (karakteristiènih) delov je osnovniokvir, ki ga je mogoèe uveljaviti èe bi takoj izvedli naslednjeukrepe:a vgraditev prenove kot strategije v razvojni naèrt mesta,b zbiranje, poenotenje in aktualizacijo dosedanjih gradiv(oblikovanje "banke podatkov" in kvalitetnega monitoringa),c koordinacijo izdelave osnovnega naèrt prenove ("masterplan"),d dogovor o pilotnem projektu celovite prenove izbranegavzorca,e oblikovanje ustreznih strokovnih, koordinacijskih in civilnihskupin za omogoèanje sodelovanja javnosti in za promocijozamisli o prenovi mestnega centra.INDIKATORJI REURBANIZACIJE KOT IZHODIŠÈEZA NAÈRTOVANJEIndikatorji (kazalci) reurbanizacije so tisti znaèilni problemi alistanja, ki kaejo na doloèene lastnosti v razpoznavanju vzrokovza spremembe. Pridobimo jih z ustreznim sistemomdokumentiranja, analiz in vrednotenja in morajo omogoèiti takointerdisciplinarno primerljivost vrednosti kot objektivnimonitoring stanja. Zato je potreben predhoden konsenz o izboru,naèinu pridobivanja in analizi ter o prièakovanih ciljih takopridobljenega sistema kazalcev.Izbor indikatorjev izhaja iz osnovne naloge usklajevanjanaèrtovanja reurbanizacije in vkljuèevanja prenove v integralnirazvoj ojega in širšega prostora. Osnovni nabor indikatorjev,kakor jih razume posamezna stroka ali kot so vkljuèeni vusmeritvene cilje posameznih problemskih sklopov v okvirunaèrtovanja in izvajanja prenove, morajo biti podani za vsakoodloèitev posebej. Za raven medsebojnega usklajevanja inprimerljivosti indikatorjev pa naj bi se opravile uvodne delneraziskave ter izdelalo usklajena merila. Posebej za ekonomske insociodemografske indikatorje se prièakujejo vzporednaizhodišèa, ki so sestavni del splošne strategije razvoja regije inlokalne skupnosti. Indikatorji naj ne bi sluili le raziskovalnimrezultatom ampak naj bi bilo obvezno opredeljeni tudi s stališèanjihove uporabnosti za strateško in neposredno naèrtovanje, zamonitoring in za rabo v procesu prenove.V okviru predloga nove metodologije naèrtovanja reurbanizacije(celovite prenove) mestnih jeder je mogoèe kazalce razèleniti vnekaj osnovnih skupin. Te so delno samostojne in jih obdelujejoza to usposobljene skupine specialistov, v konènem rezultatu panaj bi sluile naèrtovanju, spremljanju in izvajanju procesareurbanizacije. Zato je mogoèe s stališèa naèrtovalcev izlušèitinajznaèilnejše sestavine posameznih skupin. Te sicer ne zajemajocelotnega obsega indikatorjev, potrebnih za ustrezno analizo sstališèa posamezne stroke ali specifiène skupine problemov, sopa za naèrtovalce kljuèni in prièakovani rezultati vzporednopripravljanih analiz.Za èim veèjo stopnjo medsebojne primerljivosti in obenemneposredne uporabnosti za odloèitve v okviru naèrtovanjareurbanizacije, je mogoèe izpostaviti naslednjih 5 skupinindikatorjev:1. Posebni kazalci prostora in infrastrukture:- pogoji, ki so in ki danes ustvarjajo posebno vlogo in razmerjaizbranega dela mesta in njegove infrastrukture do mesta inregije v fiziènem pomenu ocena mora biti opravljena z vidikanaravnih in grajenih pogojev;- kazalci vloge in razmerja izbranega dela mesta do strateškihizhodišè razvoja - vrednotenje naj bi bilo analizirano v okviruobstojeèih strateških naèrtov na ravni upravne enote, mesta,regije, drave ali širšega (evropskega…) prostora;- kazalci stanja splošnih ekonomskih, socio-demografskih,tehniènih, fiziènih, ekoloških (…) pogojev geomorfoloških ingrajenih struktur; ovrednotenje poteka na ravni mesta,izbranega obmoèja, stavbnih karejev, infrastrukturnih enot (toje: od trgovine, šolstva, rekreacije, transporta do energije,komunikacij itd.) in v posebnem razmerju do posebnostiokoljskih, geoloških in geomorfoloških struktur;- kazalci vpliva zašèitenih obmoèij, spomenikov in posebnihsestavin, vezanih na izbrano obmoèje (kulturno, simbolno,semantièno, estetsko, socialno, demografsko itd.) -vrednotenje naj izkae prièakovano vlogo (vpliv) teh14

Peter FisterPRENOVA ALI REURBANIZACIJA MESTNIH JEDER ARHITEKTURNO-PLANERSKI VIDIKIkazalcev v bodoèem planiranju in izvedbi prenovereurbanizacije.2. Kazalci tehniènih pogojev:- tehnièno stanje, znaèilnosti in vrednote osnovnih mestnihsestavin vrednotenje vplivov je opravljeno znotraj izbranegaprostora (komunikacije, vse vrste oskrbnih dejavnosti instruktur…), vrednosti morajo biti primerljive z osnovnimiznaèilnostmi širšega okolja, mesta kot celote;- tehnièno stanje grajenih sestavin (struktur) - konèni cilj jepodrobna baza podatkov vsake grajene sestavine; prvi cilj jepridobiti podatke o znaèilnih (tipiènih) skupinah grajenihsestavin, kar naj omogoèa tudi predvidevanja o zahtevah zafinanène vloke in funkcionalne monosti;- tehniène posebnosti znaèilnih grajenih sestavin - zbirpodatkov in ovrednotenje posebnih znanj in izkušenj (vokviru izbranega dela mesta in v regiji);- posebni kazalci znaèilnih gradiv in tehnologij - pregled inovrednotenje historiènih, sedanjih in prièakovanih posebnostiuporabe gradiv ali tehnologij (v okviru izbranega dela naselja,posebnih skupin stavb in v povezavi z znaèilnostmi širšeregije);- posebni kazalci tehniènih pogojev zašèitene stavbnededišèine in degradiranih delov izbranega obmoèja naselja izpodatkov izhaja nujnost in monost ohranitve te dedišèine vokviru reurbanizacijskega procesa.3. Ekonomski kazalci v planiranju, upoštevani kot delniusmerjevalci predloga novih vsebin):- splošni kazalci trenutnega ekonomskega stanja izbranegaobmoèja - v razmerju do mesta, regije ali posebnih upravnihenot;- posebni kazalci znaèilnih ekonomskih sestavin (struktur) -znotraj izbranega dela naselja in v razmerju do posebnostigrajenih sestavin na mikro in makro ravni (stavba in skupinastavb - izbrano obmoèje in mesto ter regija);- ekonomski kazalci pozitivnih ali negativnih procesov razvoja- prièakovanja ali izkušnje, ki so vezane na izbrano obmoèjeali na grajeno enoto (ki je bila grajena za posebne potrebe:bivanje, trgovino, proizvodnjo, šolstvo, kulturo, turizemipd.);- ekonomski kazalci monosti pozitivnega razvoja izbranegaobmoèja - v razmeju do razvojne strategije mesta ali posebihadministrativnih enot in ob upoštevanju socio-demografskihin prostorskih kazalcev.4. Kazalci socio-demografskih pogojev upoštevani so kot delniusmerjevalci predloga novih vsebin:- kazalci stanja pozitivnih in negativnih socio-demografskihpogojev - v razmerju med izbranim obmoèjem in mestom aliregijo in v razmerju do posebnosti (tipologije) obstojeèihgrajenih sestavin;- socio-demografski kazalci stanja - izbor posebnih kriterijevza vsako skupino z monostjo dokumentiranja, spremljanja invrednotenja stanja socio-demografskih pogojev v izbranemdelu mesta, v èasovnem prerezu, v okviru socialnerazslojenosti ali posebnih problemov, skupin itd.;- kazalci predvidevanja socio-demografskih procesov - izborposebnih kriterijev in/ali metod za vsako specifièno okolje.5. Kazalci kulturnih pogojev:- kazalci vpliva vrednosti kvalitetne grajene kulturne dedišèinena njihovo bodoèo vlogo - v razmerju med izbranimobmoèjem in mestom/regijo, v razmerju med posebnimi(zašèitenimi…) stavbnimi kompleksi, javnimi prostori itd.;- kazalci kulture bivanja - posebnosti in vrednote drubenega,kullturnega, vsakodnevega ivljenja, ki je vezano na posebnedele mesta, stavbe ali skupine stavb - vrednotenje naj bipodalo tudi razmerja med stanjem in prièakovanimispremembami;- kazalci vloge ali pomena kulturnih dejavnosti - znotrajizbranega obmoèja v medsebojnem razmerju med njegovimiposebnimi deli in v razmerju med izbranim delom in mestom;- kazalci splošne kulturne vrednosti (pomena) izbranegaobmoèja - v primerjavi in ovrednotenju z ravnijo mesta,upravne enote, regije, drave itd.PRIÈAKOVANI PROBLEMI OB NAÈRTOVANJUNaèrtovanje reurbanizacije naj bi v okviru nove metodologijezagotovilo ne le splošne pogoje urbanega razvoja, ampak naj bireševalo hkrati posebne skupine problemov: ekonomike,zakonodaje, sociologije, demografije, ekologije, tehnologije,kulturne in naravne dedišèine itd. Prièakovati je, da bo skušalovsako okolje izhajati iz svojih posebnih meril in izkušenj alidravnih oziroma lokalnih zakonov, norm, predpisov. Da biuskladili to heterogenost pristopov in s tem ne le razvili novoteorijo naèrtovanja, ampak tudi primerljivost med posameznimipristopi, je potrebno najprej razpoznati nekatera vprašanja inprièakovane lokalne posebnosti.Ko je bilo postavljeno vprašanje o prednostni lestvici kazalcev zareurbanizacijo, se je v evropski praksi - še bolj pa bi se najbr vslovenski - pokazalo, da so sedanja merila povsem neprimerljiva,saj izhajajo povsod iz predsodka, da naj bi bila ista kot za dosedajuveljavljeno naèrtovanje gradnje novih delov mest ali ozko9omejeno varstvo kulturnih spomenikov . Podobno kot planerjitudi ekonomisti, sociologi in demografi izhajajo iz metod,uporabnih le za teoretièno doloèene cilje bez upoštevanjaposebnosti reurbanizacije, ki vsebuje posebej moèan povratnivpliv e zgrajenega bivalnega okolja na monosti in posebnostibivanja ter dela v njem in ne obratno. Èe je morda tako zoenpogled na prednostno vlogo indikatorjev (kazalcev) šeopravièljiv za posamezne strokovne študije ali za èasovno ozkepolitiène odloèitve, je povsem neuporaben za sintezo v okvirunaèrtovanja dolgoroènega procesa reurbanizacije!Da bi prepoznali ovire in monosti, ki jih moramo upoštevati vizhodišèu za metodologijo planiranja, analiz in sintez, je pokazalaanaliza nekaterih prvih poskusov naèrtovanja in realizacijereurbanizacije nekatere osnovne probleme. Najpogostejšanegativna izkušnja je bila v naporih veèine mest s kvalitetnostavbno dedišèino, da so v njeno likovno in fizièno varstvo vloiliizjemne napore, ob hkratnem zanemarjanju njene vsebine,prebivalcev, ekonomiènosti, razvojnih monosti. To so sicerznana dejstva, ki izhajajo iz pomembne in s strani javnosti moènonadzorovane naloge varstva kulturne dedišèine, vendar sorezultati marsikje vodili v praznjenje mestnih jeder (Leipzig,Leon itd. - tudi Ljubljana…). Povsem nasprotni so podobnonegativni primeri, ko je bila kvalitetna kulturna dedišèinarazvrednotena in unièena s ciljem, da bi pridobili hitreekonomske ali socialne rezultate z neustrezno vsebinoarhitekturne dedišèine ali preprosto z rušenjem innadomešèanjem s ceneno novo gradnjo (obroè okrog jedraLondona po drugi svetovni vojni, Bukarešta v èasu Ceusescujaitd. v manjši meri tudi nekatera slovenska mesta in to celo vzadnjem obdobju…).15

Peter FisterPRENOVA ALI REURBANIZACIJA MESTNIH JEDER ARHITEKTURNO-PLANERSKI VIDIKIPo pravilu so bili naèrti za take posege izdelani in uresnièeniloèeno od mnogih posebnih analiz, ki so jih pripravili avtonomniposamezniki ali inštitucije, razlog pa je bil pogosto prav vpomanjkanju koordinacije med naèrtovalci, oblastmi inuporabniki. Najpogostejše probleme je mogoèe zdruiti v nekajskupin. Ko so razpoznani, jih lahko z ustreznim pristopomspremenimo tudi v spodbude za kvalitetnejše reševanjereurbanizacije.SKUPINA PROBLEMOV: SPLOŠNE OVIRE IN MONESPODBUDE:Obstojeèi lokalni, regionalni ali dravni strateški razvojni naèrtiso lahko prva mona ovira ali stimulacija za procesreurbanizacije.Ker so lahko strategije predvsem rezultat politiènih odloèitev aliciljev, ki nadomešèajo strokovne predloge in analize bodoèereurbanizacije, je pomembno vedeti, do katere mere imajo splohlahko interdisciplinarno naèrtovani cilji reurbanizacije povratenvpliv na vnaprej doloèene strateške cilje (ki se še niso pripravljalina temelju spoznanj o monostih reurbanizacije).Èe splošni strateški dokumenti e predpostavljajo celovitoizvajanje reurbanizacije, so lahko preveè podrobni arhitekturni inurbanistièni pogoji izvajani kot prepovedi in ne kot stimulacija zauporabnike v tem primeru je pomembno vedeti kakšnestimulacije ali destimulacije bodo uporabljene v okviru izvajanjareurbanizacijskega procesa, pa tudi do kakšne mere bo imelacivilna iniciativa povraten vpliv na to.Èe strateški naèrt predvideva vzporedno naèrtovanje (hkratenrazvoj mesta in prenovo), je metodologija naèrtovanjareurbanizacije pogosto podrejena doloèenim prednostnim ciljemali pogojem za izbrani del naselja v tem primeru je pomembno,da se doloèi naèin predhodnega soglasja o vlogi (hierarhiji)posameznih problemskih sklopov v procesu prenove.Gornji primeri so lahko najbolj nezaelene ovire v planiranjureurbanizacije, saj ovirajo e sam zaèetek procesa. V mnogihdravah imajo na videz podobni zakoni in vsakodnevna praksaveèji ali manjši vpliv na monost reurbanizacije. Vendar je kljubnavidezni podobnosti njihovo razumevanje in s tem raba zauporabnike, lastnike, investitorje in odredbodajalce povsemrazlièno. Zato prièakujemo, da bo eden od rezultatov raziskavetudi pobuda za razvoj ali prilagoditev zakonodaj povsod tam, kjerte niso primerne ali kjer so celo ovira za reurbanizacijske procese.SKUPINA PROBLEMOV: RAZLIÈNA IZHODIŠÈAIzvedbo naèrta reurbanizacije in adaptacije ali varstvoposameznih stavb v izbranem obmoèju si razlièno razlagajouprava, naèrtovalci, investitorji in izvajalci. To je ugotovitev, ki jepovzeta iz izkušenj tistih mest, kjer so doslej izvajali prenovo zaobmoèja, kjer je tudi kvalitetna stavbna dedišèina (velja za veèinomestnih jeder v Sloveniji, pa tudi za Leipzig, Bologno, Leon itd.ki so bili izbrani kot vzorci v evropskem prostoru za raziskavo ReUrban Mobil). Vzroke za to je povsod mogoèe odkriti zlasti vneustreznih naèinih odloèanja in tudi naèrtovanja.- Konène odloèitve o prednostnih rešitvah so v dejanskemprocesu izvajanja reurbanizacije pogosto razliène od tistih vplanskih dokumentih. Vzrok temu je neustrezna povezanostmed krajevnimi slubami (=obèinski in drugiodredbodajalci), investitorji (=lastniki…) in "developperji"(razvojnimi managerji, politiènimi strategi…) na eni strani terraziskovalci, naèrtovalci in strokovnimi svetovalci na drugistrani. To se ne dogaja le po zakljuèenemn naèrtovanju in medizvedbo ampak pogosto tudi e med naèrtovanjem samim.Dokler ni uveljavljenih posebnih pravil o obveznemsodelovanju je zato táko zaprtost odloèanja mogoèe vsajzaèasno na lokalni ravni preseèi s predstavitvijo slabih indobrih zgledov ter njihovih posledic javnosti.- Pogosto so predlagani splošni strateški in realni podrobni ciljireurbenizacije brez resniènega poznavanja monosti inposledic v obravnavanem urbanem okolju. Nekaterenajveèkrat ponovljene napake so naslednje:- predlogi za ohranitev kulturne in naravne dedišèine so podanibrez upoštevanja tehnoloških in socio-demografskih pogojevin brez resniènega poznavanja stanja spomenikov indedišèine,- nove dejavnosti in nov ekonomski razvoj so pogostopredlagani brez predhodnega izraèuna nujnih bodoèihvlaganj v obstojeèe stavbe, infrastrukturo ali v obveznorestavriranje spomenikov,- razvoj (vsebinske spremembe) posameznih delov mesta aliskupin stavb se napaèno naèrtuje le glede na njihoveprostorske in fiziène monosti in brez upoštevanja obstojeèihsocialnih ali demografskih posebnosti znani so tudi primerinaèrtovanja socialnih sprememb brez upoštevanja fiziènihlastnosti stavb.V procesu izvajanja reurbanizacije lahko postanejo rezultati zelonegativni takrat, ko niso hkrati upoštevane monosti, zahteve inposledice. Problemi se zaèno najveèkrat šele po zakljuèenemnaèrtovalskem procesu, ko ni veè formalne potrebe posodelovanju med raziskovalci, naèrtovalci upravnimi slubami inizvajalci. Zato lahko predpostavljamo, da bi zahteva po stalnem(kontinuiranem) sodelovanju kot obvezni sestavini naèrtareurbanizacije postala pomembna oblika stimulacije zlasti zaprebivalce in lastnike.Da bi v procesu reurbanizacije uvedli pozitivno prakso inprepreèili nesporazume med teoretiènim naèrtovanjem terdejansko izvedbo, moramo razviti ustrezne sisteme stalnegapreverjanja indikatorjev obenem pa tudi sodelovanja inusklajevanja vseh sodelujoèih tako v teoriji metodološkegapristopa kot dodatno za vsak primer posebej. To bo poprièakovanju vodilo v novo obliko organiziranja procesanaèrtovanja in izvedbe reurbanizacije. Ena od predhodnih oblikje bila e predlagana tudi v slovenskem prostoru kot "odprto10naèrtovanje" , kar v drugih dravah nadomešèajo ali z uvedbocivilne iniciative ali z lokalno bolj ali manj prilagojenimioblikami obveznega in stalnega povezovanja javnosti, stroke inpolitike.SKUPINA MONIH PROBLEMOV: NEUSTREZNAVZGOJA IN NEPRIMERNO ZNANJEEden od rezultatov analize uspešnosti dosedanjih naèrtovprenove je pokazal, da so bili številni med njimi neuspešni zaradipomanjkljive usposobljenosti naèrtovalcev ali nezadostneizobraenosti in informiranosti investitorjev, izvajalcev,upravnih slub in tudi javnosti. Zato se postavlja vprašanje: ali jeizobraevanje pomemben del reurbanizacije ali pa le vzporednicaformalnim oblikam informiranja o naèrtih, kar je bila dosedanjapraksa?16

Peter FisterPRENOVA ALI REURBANIZACIJA MESTNIH JEDER ARHITEKTURNO-PLANERSKI VIDIKIKer je reurbanizacija nova metoda (nova sestavina)urbanistiènega naèrtovanja z novimi problemi in novimi pogledina interdisciplinarnost pristopa, veèina naèrtovalcev in njihovihstrokovnih sodelavcv za tako delo ni bila izšolana ali si (še) nipridobila ustreznih izkušenj in znanj. To je lahko pomembenvzrok za neustrezno naèrtovanje in za negativne rezultate. Zatomorda lahko prièakujemo, da bodo na zaèetku vodili izdelavoreurbanizacijskih naèrtov le naèrtovalci z najveè izkušnjami inizbrani strokovnjaki, istoèasno pa bodo sodelovali pri vzgojinovih generacij naèrtovalcev in raziskovalcev.Cilji reurbanizacije so gotovo razlièni od ciljev doslej znane"revitalizacije" (prenove) historiènih mestnih jeder in od ciljevgradnje (= urbanistiènega razvoja…) novih ali rastoèih mest,seveda pa tudi od tako imenovanega "politiènega" ali"estetskega" (tudi avtorskega!) urbanizma. Posledièno novemetode in prièakovane rezultate teko razume in sprejme veèinauporabnikov, investitorjev, politikov in celo naèrtovalcev, èe znovimi cilji ni pravoèasno in ustrezno seznanjena. Zato se morae pred naèrtovanjem zaèeti z razliènimi oblikami informiranja inuèenja, nadaljevati pa se mora tudi po zakljuèku naèrtovanja, kopoteka proces izvedbe. To je namreè edini mogoè naèin kakouveljaviti resnièno in koristno sodelovanje med naèrtovalci inuporabniki s ciljem "odprtega naèrtovanja".Informiranje in vzgoja obeh skupin naèrtovalcev in uporabnikovlahko postane kot posebna sestavina procesa reurbanizacije odnaèrtovanja do realizacije edini naèin za celovito upoštevanjepotreb v strategiji trajnostne reurbanizacije mestnih jeder,obenem pa pomembna oblika stimulacije za prebivalce.VIRI1. Doktrina 1, Mednarodne listine ICOMOS, Zdruenje ICOMOS/SI,Ljubljana 20032. Agenda Habitat Carigrajska deklaracija, II konferenca ZN o èlovekovihnaseljih, Carigrad 19963. Zlasti listine Sveta Evrope in priporoèila ter listine EU (Forward planningthe function of cultural heritage in a changing Europe, Council of Europe,Brussel 20004. Pickard, Robert: Management of Historic Centres, Council of Europe,London, New York 20015. Osnovni program in izhodišèa ter podatki o sodelujoèih institucijah,raziskovalcih in poteku raziskave so objavljeni na spletni strani www.reurban.com6 Haase, Annegret - Steinfuehrer, Annet: Understanding and Key indicatorsof Reurbanisation with Reference to Demographic Change, UFZ Leipzig-Halle, Lepizig 2003.7. Kletzander, A.: Urbane Regeneration in Nordengland, Augsburg 1995.8. Power, A., Mumford, K.: The slow death of great cities? Urbanabandonment or urban renaissance, Layerthorp 1995.9. Fister, P.: Comparative disciplinary analysis for architecture and planning,referat, Leipzig 2002, www.re-urban.com/home ( WP4)10. Fister, Peter: The experiment of “Open Planning” in the revitalisation ofhistoric centre, v: Urban conservation in Europe and America, Planning,Conflict and Participation in the Inner City, European regional conferenceof Fulbright comissions, Rome, 1975.Sliki:shema procesa reurbanizacije kot jo utemeljujejo socio demografski problemi(A. Haase, Leipzig 2003)prof dr Peter FisterUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturopeter.fister@arh.uni-lj.si17

Borut Juvanec2oo3 / 1 ARPANJSKE KONÈNICE IN NJIH POSLIKAVAprejeto 12.3.2003Beehive Boards Significance and Content: Is Illumination Really Necessary?povzetekPanjska konènica je sprednji del panja. Ob tem se postavlja vprašanje ali staposlikava in barvanje namenjena èebelam ali èloveku.Res je, da ima vstop v panj le domaèa èebela in da je tujka takoj pokonèana,èetudi tja le zaide. Zato je razpoznavnost zelo pomembna: na videz temu sluijopredvsem moène barve. Dejstvo pa je, da je barvni spekter èebele zelo omejen, vprimeri s èlovekom celo premaknjen. Zato je bolj gotova razlaga, da gre zaizpoved èloveka, èebelarja. Gre za sanjarjenje, ki je plod znaèilnostièebelarjenja: strpnost, poèasnost, previdnost. Èebelarji so predvsem moški.Tako nastopajo v risbah predvsem enske in to v prispodobah. Prispodobe soodraz zatajevanja in zavrtih strasti: gre predvsem za kaznovanje. Cvetliènihvzorcev, krajin ali tihoitij skorajda ne najdemo. Èebele se jih nauijejo v naravi,res. Po drugi strani pa èebele pol vseh slik ne vidijo: torej so slike namenjeneèloveku.Poslikava panjskih konènic je razvita pri nas v visoko kulturo. Kako pa jedrugje?Panj se je razvil iz besede "panj" ali "duplo", ki ga je èlovek le prilagodil.Obstajajo panji v glini, v slami in v lesu. Èebelnjak kot arhitektura, ki zdruujeveè panjev v funkcionalno celoto, je lahko vklesan v skalo, sestavljen iz kamnovali pa je lesen. Mone so izvedbe tudi v zidu, premièni panji pa so sestavljeni vohišje voza ali danes avtomobila, pa še ta ideja je stara vsaj sto let.Èebelnjak, kot ga poznamo pri nas, je izjemna arhitektura, a še zdaleè ne najboljzanimiva. Poslikave pa so znaèilnost: èlanek jih navaja in daje iztoènice drugimstrokam, ki morajo nekatere ideje o tem potrditi ali zavreèi.kljuène besede:sat, panj, èebelnjak, panjska konènica, estetika, arhitekturasummaryThe beehive board is the central part of the beehive. Here one wonders, whetherillumination or painting is needed for bees or humans.It is true that entry to a beehive is allowed only for resident bees, alien bees areimmediately killed, even if they venture there by accident. Distinctiveness istherefore very important: apparently provided predominantly by strong colours.The fact stands, that the colour spectre of bees is very limited, when compared tohumans it is actually even shifted. Therefore a more veritable explanation is thatit is a form of human expression of the beekeeper. It is all about dreams, aproduct of the beekeepers nature: patience, slowness and prudence. Beekeepersare most often men. Thus the illuminations usually depict women, often asallegories. Allegories are an expression of denied and suppressed passions: theyare about punishing women. Can we explain them as psychological tests forvisitors: an overzealous viewer can induce reactions in bees, who willunderstand waving or swift movements as endangerment and react withpunishing stings?The Slovenian word for beehive developed from the word “panj”, meaning treestump, which humans adapted for their own use.The bee house, as we know it in Slovenia, is exceptional architecture, but by farnot the most interesting one. Illuminations are nevertheless typical: the articlepresents them and provides starting points for other professions, which couldconfirm some of the stated ideas.key words:honeycomb, beehive, beehive board, bee house, aesthetics, architectureOb vprašanju ali je poslikava panjskih konènic namenjenaèloveku ali èebelam pridemo do kar nekaj protislovnih dejstev.Velja mnenje, da je zelo pomembno, da najde èebela svoj panj. Kovstopi v tujega, jo prepoznajo kot tujko in kot vsiljivko, zato joubijejo. To ne velja za mlado èebelo, ki jo sprejmejo in vzamejokot delavko. Mlada èebela še ne diši po svojem panju, stara paima duh, ki nedvomno govori o njenem izvoru. Zato jerazlikovanje panja kljuènega pomena. To je res.VIDNOSTDruga plat medalje je, da ima èebela premaknjen spekter barv: vprimerjavi s èlovekom vidi nekatere barve zunaj èlovekovegavidnega polja, ne vidi pa na primer zelene ali rdeèe, ki ju enaèi sèrno.Rastline se temu prilagajajo povsem logièno: osnovno polje, kjerèebela izbira svoj plen, je èrn, torej nevtralen. Rdeèi cvetoviimajo vedno kontrast: v beli, rumeni barvi in to posebej tam,kamor mora sesti uelka, da jo oplodi.Cvetlica ne nudi medu zastonj: od uelke zahteva plaèilo -oploditev. Zato je trava zelena in ni zanimiva za uelke. Belabarva je najbolj kontrastna na èrni (tako jo vidi èebela), zato jepreteno najveè belih cvetov. Vidni so še rumeni, potem pa jekmalu konec izbora: oranna sega e v èrno, modra ji je še blie.Seveda pa je treba raèunati, da ne oplajajo le èebele, paè pa tudidruge uelke in metulji, ki imajo spet drugaène znaèilnosti.Nekateri cvetovi vabijo tudi z udobnostjo: uelka varno prileti inse spet spusti, udobno posesa med.Nekatere rastline z obliko in z barvami cvetov posnemajo uelkesame: ampak te so namenjene drugim, bolj agresivnim ivalim.Za èloveka je zelo pomembno, da so cvetovi, ki mu zagotavljajopredvsem C vitamin (sadje), bele barve, torej so èebelam zelovidni. Vidnost pomeni veèjo monost oploditve. Jablane, naprimer, so e take, in za èloveka povsem nevpadljiva ajda v beloronati barvi predstavlja èebeli moèan kontrast in s tem velikovidnost in opaznost.POSTAVITEV ÈEBELNJAKA V PROSTORDosegljivost in postavitev èebelnjaka bi sodila pravzaprav nakonec, po opisu panja in èebelnjaka kot objekta, a sta vezani nadoseg èebel samih. Pomembno je, da èebele doseejo cvetove (dokakih pet kilometrov), še pomembneje pa je, da se varno vrnejo:otovorjene in utrujene. Nemalokrat se zgodi, da èebela tako toènoizraèuna svoj doseg, da se zruši na pragu svojega panja ali celopade na relo spodnjega. "Posebno mlade èebele, ko prviè izlete,padejo veèkrat zovljo nezmonosti v letanju, še preden svoj panjdobro zapazijo, na brado spodnjega, smatrajo tega za svojega,gredo, kadar se zopet vrnejo, vanj, in ker jih druge èebele radenoter spuste, ostanejo tudi potem tu" (Rojina 1906, 29).Rojina povzema po Janši monost, ki jo ponuja pravokotni lesenipanj: sestavljanje, vezanje in premik z vozom.ÈEBELNJAKPo Janši je definicija èebelnjaka taka: "Panjovi morajo biti predsolnènimi arki, pred dejem in drugim hudim vremenomzavarovani ter varno in mirno stati. Tak prostor imenujemoèebelnjak" (Rojina 1906, 25).Èebelnjak je objekt, ki omogoèa sestavu panjev, da funkcionira,konstrukciji da nosi, strehi da šèiti z vertikalne smeri, zodstavitvijo od tal pa šèiti pred vhodom neprijaznih ivali. Janšaomenja trdnost èebelnjaka, uporabnost za èloveka, varnost predzunanjimi vplivi, celo varovanje pred tatovi (Rojina 1906, 26).18

Borut JuvanecPANJSKE KONÈNICE IN NJIH POSLIKAVASlika 1: Mali èebelnjak po Janši: ima stene, streho in je odmaknjen od tal(Rojina 1906)Zanimivo je, da predlaga "cenejši èebelnjak" v obliki enegasamega panja, ki pa ima vse elemente èebelnjaka samega. To soa odmik od talb lesen, pravokoten panjc strehaOdmik varuje pred plenilci s tal (pri tem je mogoèe tudi kako višjemesto), oglat panj je preprosto postaviti in pritrditi, streha varujepred vertikalnimi vplivi (de, sonce, vroèina, delno mraz), pa šezaradi enostavnega odstranjevanja omogoèa kontrolo.Pri èebelnjaku predlaga "strmo streho", ki pa je ne nariše. Mordazaradi preprostosti izvedbe ali zaradi cene ali zaradi modnostipredlaga enokapno streho (Rojina 1906, tabla V). Take strehenaši èebelnjaki ne poznajo.Enako ne omenja kritine: nedvomno najboljša je slamnatakritina, saj odvaja vodo, šèiti pred toploto in pred mrazom, jedosegljiva in nedvomno najcenejša. Morda je ne omenja, ker bi stem posegal na podroèje oblikovnja arhitekture, ki je na vsaknaèin odraz lokalnih monosti, znanja in potreb. Slamnata strehaje bila nevarna predvsem v vaseh in v mestih, kjer se je ogenj hitroširil in unièeval cela naselja. Èebelnjak e praviloma stoji nasamem, odmaknjen od hiše, èeprav na dosegu pogleda. Tako sezdi, da je risba najverjetneje odraz novih hotenj v luèiekonomizacije in morda celo poenotenja v avstroogrskimonarhiji. Današnja globalizacija je temu sumljivo podobna,èeprav ima zaradi ekonomskih uèinkov mnogo veè monosti nauspeh.O porisavi in o barvanju konènic pa niè.PANJKonèno o tistem, ki definira èebelnjak: o panju.Beseda panj izhaja iz "dupla" ali "panja", kar poudarja tudi Rojina(20): "Naravno prebivališèe èebel so v divjavi votla drevesa,skalne razpoke, luknje in špranje...Posodo, kjer èebele zdruno ive, delajo in se mnoe, imenujemopanj, košnico, pleter i.dr." (Rojina 1906, 20).Slika 2: Vertikalno duplo, naravni panj, je èlovek uredil v bolj uporabno obliko vhorizontalni smeri. Iz lièkanja pleten vertikalni panj po Rojini ima veè elementov.Glinasti panj, ki izhaja še iz èasov Fenièanov, še danes uporabljajo na Malti(Juvanec 2oo2)panjpodaljšek (po potrebi)Najboj naravna oblika je torej vertikalno duplo, ki si ga je èlovekprilagodil v horizontalno lego. Nekatere oblike panjev pa soobdrale tudi vertikalnost, odvisno od materiala, ki je narazpolago: plutovinast panj v Španiji (Juvanec 2002) drevesnodeblo dobesedno posnema.Okrogli tloris panja iz prepleta (iz mehkih, upogljivih vrbovihvej, ki so vèasih tudi na pol prerezane, da jih lae upognejo) ali izslamnate "kaèe", ki jo spiralno uvijajo vse do temena, sonormalne, naravne in edine mone oblike preproste konstrukcije.Preplet je zatesnjen z glino, ki je ojaèana s kravjakom, slamnatizvitki so poviti. Obe izvedbi imata na vrhu nekak roèaj, saj lahkosluita tudi za lov na pobegle roje.Anton Janša je v sredini osemnajstega stoletja (rojen 1734, umrl1773) postal cesarsko kraljevi èebelar na Dunaju in je uvedeloglat, lesen panj, ki ga je moè sestavljati ("nakladni panj") inkontrolirati njegovo vsebino (satje). To je zaèetek modernegaèebelarstva.VSEBINE POSLIKAVZanimivo je, da je izbor poslikav panjskih konènic razmeromamajhen: gre za prizore iz preprostega ivljenja, za epske,pripovedne prizore ter za imenitne prikaze predstav preprostegaèloveka o pravici in krivici, o enski, hudièu in še o èem.Malo je krajin in narave: kolikor obstaja ta tematika, je vezana naizjemne elemente - grad na visokem grièu, cerkev z visokimzvonikom ali s kakim èudeem (najveè s svetlobo), naravanastopa le, èe je povezana s kakim dogodkom (obešenje, poroka,krst).Zgodbe so vedno znane: ni nove in ni novih, neznanih oseb. Greseveda za enodejanko, za zgodbo v eni sliki, kjer morajo bitistvari jasne in poznane - varianta na znano temo je le v risarskitehniki in seveda v naboju, ki ga avtor izareva.Liriène vsebine malone ni, vse mora biti z vsebino, ki se lahkopripoveduje, zato skoraj ne najdemo cvetic, ne v detajlu, ne všopku, ne kot vzorec.Zanimivo je, da je vzorec izjemno moèan etnološki motiv,predvsem v vezenju in v poslikavah lonèenine.Na panjskih konènicah tega preprosto ni. Premalo zanimivo je.Narava nastopa le kot ozadje za zgodbo, ki je v prvem planu.Verskih podob je malo, kolikor obstajajo, so to manj znani alilokalni svetniki, pri èemer je poudarek na dejanju samem: èude,pomoè, pokora. Pogosto nastopa le hudiè, pa še ta tedaj, ko delared: najveè med enskami. Lahko se tudi pripravlja na dejanje -brušenje krempljev na primer - kar predstavlja gronjo ali namenkaznovanja.Zelo redke so slike portreta: e zaradi formata, ki je izrazitopanoramski.Nasploh na konènicah ni detajla, ker je premalo izpoveden.Najbolj pogostna vsebina je enska.Pri tem ne gre za lepoto, za povelièevanje ljubezni. Nikoli nenastopa spolnost.Najveèkrat so prikazane enske slabosti, tako v dejanju kotsmiselno.Neèimrnost in lepotièenje nastopata redko, pa saj v kmeèkemivljenju zanju ni bilo prostora. Edina izjema je mlin mladosti,kjer na eni strani vstopajo grde, stare babe in na drugi izstopajolepe mladenke.Najbolj pogosten motiv je kaznovanje: za jezikanje rezanjepredolgega jezika, za druge prestopke palica po riti, tlaèenje vmlin.Posebna izvedba panjskih konènic je barvanje prve stene panjabrez vzorca, risbe ali vsebine. Pri tem panjska konènica ni veè19

Borut JuvanecPANJSKE KONÈNICE IN NJIH POSLIKAVApodolgasta, paè pa je bolj visoka in se ravna po odnosu širine protivišiniA panja, kot se paè najveè uporablja.NAMEN BARV IN RISBPANJI DRUGJE, DRUGI MATERIALIPanji so lahko iz lonèenine, iz slame, vejevja ali iz lesa.Prepoznavnost je prvi namen, ki nastopa v èebelnjaku. Èebelamje treba omogoèiti preglednost panjev in èimbolj olajšati izbor,kadar je panjev v èebelnjaku veliko. e Janša je navajal, da jetreba panje postavljati èimbolj vsaksebi in da je sestavljanjepanjev v èebelnjaku v vrste in celo v višino, slabo (Rojina 1906,30), "nepripravno in škodljivo".Slika 4: Panji raznih oblik: iz šibja pleten panj, zamazan s kombinacijo blata inkravjaka (za tesnjenje in za izolacijo). Iz lièkanja pleten panj je okrogel, oglatlesen panj pa e ima lastnosti modernega panja: sestavljanje. (Juvanec 2oo2)Slika 3: Barve današnjih panjskih konènic: èebele tako rdeèo kot zeleno vidijo kotèrno, tako da je efekt tega barvanja za èebele bolj jalov.Prepoznavnost je tudi namen barvanja prvih strani panjev danes:a barvanje v rdeèi in v zeleni barvi je pomota èebelarja, ki nepozna lastnosti svojih èebel.Kolikor so barve take, da jih èebele zares loèijo, pomagajoprepoznavnosti in so dosegle namen, ki ga panjskim konènicampripisujemo.Risbe na konènicah so prviè manj intenzivne in od daleè manjprepoznavne, zato je ta namen kot celota vprašljiv. Ker pri risbahnastopajo predvsem rdeèe barve, ki jo èebele zamenjajo s èrno,enaka pa je tudi zelena, je prepoznavnost slikarij na panjih vsemanjša.Popolnoma razumljivo je, da iz istega razloga ne nastopajomonohromatske, enobarvne risbe ali risbe, narisane z eno barvo.Predvsem ni èrtnih risb. To govori v prid temu, da so slikarijenamenjene raznobarvnosti in s tem èebelam.Barvne slike z zmanjšano vrednostjo prepoznavnosti so za èebelemanj pomembne. Barvne slike z moènimi vsebinami so boljzanimive za èloveka, manj èebelam.Namen teh slik je ugajati èloveku. Kdo je ta èlovek? Je èebelarsam ali so njegovi gostje ali celo samo mimoidoèi?Namen slik z epsko, pripovedno vsebino, je nedvomnovzpodbujanje k razmišljanju, je vzpodbujanje domišljije,sanjarjenje. Poseben problem je privošèljivost, mašèevanje inkazen: vse to veje iz slik, ki krasijo èebelnjak.Najstarejši panji izhajajo iz Punskih èasov (Jaccarini 2oo1) in jihnajdemo najveè na Malti, pa tudi na Cipru in v Maroku. To soèebelnjaki, vrezani v skalo, takorekoè jamski èebelnjaki, ki imajopredvsem glinaste panje. Ti so okrogli, z ojim vratom zodprtinami, podaljšujejo se s segmenti in se konèajo s plošèatimkamnom.Slamnate panje omenja e Janša, ki je narisal vertikalni panj spodaljški. Narejen je iz slamnate kite, ki je prevezana in teèespiralno od zaèetka do konca oboda (Rojina 1906, tabla III).Janševih panjev ne poznam, paè pa so do nedavna uporabljalipanje, ki so nekaki obrnjeni koši. Na drugi strani odprtine (ki joveeta dve povezani palici) ima roèaj, ki slui, kadar je panjnamenjen za lovljenje roja na vejah. Na Štajerskem so postavljalite panje pod napušè domaèe hiše, na Ptujskem polju, v Markovcihso bili taki panji na treh nogah in pokriti z otepom slame. Enakopokrite panje navaja literatura tudi v Španiji (Galicija).Panj iz prepleta ima nekoliko posebno obliko: predvsemzakljuèek je drugaèen. Gre za preplet iz vrbovih vej, ki se konèa vnekak stoec, ta pa slui kot roèaj. Preplet ni tako tesen kot slama,zato so jih premazali s kombinacijo blata (gline) in kravjaka, karni le zapiralo odprtin, paè pa predvsem šèitilo predtemperaturnimi razlikami.V Španiji (Valenciana, La Mancha) imajo drevesa plutovce.Deblo zareejo dvakrat okrog in okrog, potem pa dvakrat povišini, nato drevo sleèejo. Obe polovici "zašijejo" z velikimivbodi, panj postavijo na leseno plošèo in ga pokrijejo s plutastimovalom. Zgoraj je okrogla odprtina za zraèenje (pa tudi zaprijem), spodaj je podolgasto relo za èebele. Arquitecturavernacular v svojem tretjem zvezku priobèuje slike takih panjev,ki so pokriti s lamnatim otepom. reè izgleda identièno našim sPtujskega polja.Slika 5: Bistvo oglatih panjev je monost sestavljanja: tako v vertikalni kot vhorizontalni smeri. Element oglatega panja je sprednja stranica, ki je za vsak panjlahko znaèilna.20

Borut JuvanecPANJSKE KONÈNICE IN NJIH POSLIKAVAS pojavom oglatega lesenega panja se zaène monost barvanja inopreme èelne plošèe, a se tega navadno nikjer ne posluujejo.Panji so razpostavljeni v bolj ali manj ravnih linijah (na Malti naprimer v ogradi kamnitih èebelnjakov, v Španiji pa na terasahpred jamami v strmih breinah), brez znaèilnih barv, kar èebeloèitno prav niè ne moti.Slika 6: Èebelnjaki na Malti so vrezani v skalo ali pa sestavljani iz kamnitihzidakov, postavljeni so vedno v breino, da imajo izhode za èebele proti jugu, predvetrom pa so zavarovani z zidcem. Razlikovanja med panji ne poznajo, èeprav jihje vèasih v enem èebelnjaku po sedemdeset in veè.zatoèišèe skrito. Oba elementa - umik pred svetlobo in predpogledi imata pravzaprav identiène sestavne dele - skrivanje.Doseg ima isti namen, varovanje pred plenilci. Tako bi naj bilosatje oddaljeno od zunanjosti vsaj za doseg plenilca, pa naj bo tomedved ali èlovek.Ne glede na to, da je skrivanje en element postavitve v prostor, jedrugi prav obraten: preglednost in vidnost.Èebela se nameri e prav zgodaj direktno v odprtino svojegapanja, zato ga mora pravoèasno opaziti. Nedvomno je, da sonaravni panji zaradi varnosti, ki predstavlja preivetje, vnasprotju s tem dejstvom.Èlovekovi panji, še tako naravne barve in oblike, so zatopostavljeni na izpostavljena mesta, a èimbolj varno. Na domaèihiši so to dvignjeni prostori (zaradi dostopa malih ivali, zaradivarnosti èloveka, da ne pride v linijo leta èebele, pa zaradi èimlajega doleta otovorjenih èebel). Idealna mesta so podnapušèem, kjer je tudi monosti veliko - predvsem štrleèekonstrukcijske konzole so idealne za namešèanje desak, na katerepridejo panji. Prepoznavnost je v tem primeru lokacija sama.Poseben problem predstavljajo leseni oglati panji, ki jih je uvedelJanša. Njihova prednost je v funkciji, v varnosti, v monostisestavljanja. Vse to so pozitivni elementi. Negativno pri tem paje, da je niz panjev povsem enak in da je treba vendarle zadetipravo odprtino.Veè: najstarejši še obstojeèi èebelnjaki na Malti so vklesani vskalo - odprtine so navadno v treh vertikalnih vrstah,horizontalno pa jih je kakih petnajst. Vse odprtine so enake, pokakih petinštirideset v èelni plošèi devetdeset centimetrov kratpet metrov. In èebele so našle pravo odprtino (Juvanec 2002).VPRAŠANJE IZVORA IN NAMENABarvaZ ozirom na materiale prvih panjev in pa na dejstvo, da je naravnookolje za èebele povsem obièajna narava, dupla, razpoke inluknje pa so predvsem temnejši elementi, barva kot prepoznavani obièajen naèin.Prvi panji so iz naravnih materialov, neobarvani, pa tudi s èasomso potemneli in s tem izgubili prepoznavnost.Kasnejše oblike panjev in èebelnjakov ne uvajajo barve, soprimarno obarvani, skladni z naravo, predvsem v rjavih odtenkih,tako v lesu kot v kamnu.OblikaMorda bi lahko bila znaèilna oblika, a še ta je amorfna,neeksaktna in nikakor ni tipièna, prej obratno. Razpoke, odprtine,napušèi so predvsem neopazni elementi naravnega okolja: e posvoji naravi so skriti, s temno barvo. Sence so kljuèni elementizarez, krušijo ali odbijajo se ostareli materiali, ki so e zaradi tegatemnejši. Neeksaktne oblike se stapljajo z naravo in zavajajopogled.Postavitev v prostorLokacije varnih zatoèišè so e po svoji naravi skrite predsvetlobo, soncem, pogledi in dosegom.Svetloba in sonce: vosek, ki je gradivo za satje, je povsem belebarve in na svetlobi potemni do povsem èrne barve (Rojina 1906,17). Po svoje je treba e zaradi barve satja panj skriti, èas pa to šepospešuje.Pogledi privabljajo roparje, zato je naravno, da mora bitiSlika 7: Rojina prikazuje sestav mnogih panjev na vozu (za iskanje paše), a je takapostavitev v sklope e zametek modernega èebelnjaka. Èeprav ga Janša (Rojina1906) odsvetuje, se je velik èebelnjak razvil prav v tej smeri.Janša opozarja, da ni dobro namešèati panjev preveè skupaj inposebej ne v nadstropja, a uporabna vrednost je prav pri temveèja.Oèitno pa je, da se Janši ni zdelo vredno omenjati prepoznavnosti,tudi ko je predlagal sestav mnoice panjev v sklop. Oèitno soèebele to prepreko premagale s svojim izostrenim orientacijskimèutom in s pomoèjo vonja domaèega roja.Barvanje in slikarija panjaBarvanje in poslikava panja je èlovekovo delo.Na prvi pogledslui prepoznavi, razlikovanju panjev med sabo, torej jenamenjeno èebelam.Po drugi strani pa so slikarije pisane in uporabljajo barve, ki jihèebele ne prepoznajo, zato mnogokje barvanje ni efektno.21

Borut JuvanecPANJSKE KONÈNICE IN NJIH POSLIKAVASlika 8: Tudi ivalski motivi so prav pogostni: pa èeprav se obnaša medved prav èloveško (èebelnjak pri Jurèièevi domaèiji na Muljavi)Slika 9: elje osamelega èebelarja: mlin lepote, ko na eni strani vloijo staro, grdo ensko in jo na drugi dobijo lepo, mlado (èebel. na Jurèièevi domaèiji, Muljava)Slika 10: Babo agajo na dvoje: priljubljen motiv mašèevalnega èloveka (Jurèièeva domaèija na Muljavi)22

Borut JuvanecPANJSKE KONÈNICE IN NJIH POSLIKAVAPripovedSlikarije in motivi panjskih konènic so definitivno epske narave,z vsebino. Vzorcev ali enakomernih likov praktièno ni, celodetajlov ne. Vse je v velikem planu, kjer je mogoèe èimveèpovedati. Gre torej prvenstveno za pripoved, za zgodbo.Pri tem je efekt predvsem burjenje domišljije, zadovoljstvo, kovedno zmaga pravica, ko krivce ujamejo, jih definirajo inkaznujejo.Dejstvo je, da je èebelarjenje moški poklic, zato je tudi izbor temtemu ustrezen.Zanimivo je, da v èebelarstvu ni golih deklet in ne spolnosti, karpoznamo vse od grške kulture in celo v Egiptu. Odgovor bi lahkobil: ker gre za epske pripovedi, ker gre za èas razsvetljenstva zrastjo kulture in ker v kmeèkem ivljenju nikoli ni šlo za udobje,uitek, paè pa za delo in za njegov efekt.SKLEPBarvanje panjskih konènic nedvomno pripomore k njihoviprepoznavnosti, a le delno in v omejenem smislu, saj èebelevidijo drugaèen spekter barv od èloveka. Barvanje v barvah, ki jihèebele ne vidijo, je torej jalov posel, brez smisla.Enako je z vsebinami slikarij: èebele jih ne razumejo in torej nepripomorejo k njihovi orientaciji.Logièen sklep je, da so slikarije in barvanje panjev namenjeneèloveku.Posebnih znakov razlikovanja, kot jih poznamo v pastirskemivljenju, pri èebelarjih ni.Vèasih pismenost ni bila sama po sebi umevna, zato oznaèevanjas èrkami, napisi ali s številkami ni.Determinacija z motivi je torej logièna.Namenjena je èebelarju. Ne èebelarki.VIRIJaccarini,C: Girna and Mgiebah,Mellieha Council, Mellieha Malta 2001Juvanec,B: Mighba, èebelnjak, ResearchUniversita ta'Malta, Msida Malta 2002Juvanec,B: Arhitektura panja, raziskovalna nalogaFak. za arhitekturo, Ljubljana 2002Juvanec,B: Arquitectura en piedra secca,Documentacion, Universitat Politecnica Valencia 2002Lakmayer,F: Umni èebelar, Mohorjeva druba, Celovec 1907Rojina, F: Antona Janša POPOLNI NAUK OÈEBELARSTVU* I.N.Babnik, Ljubljana 1906* Anton Janša, rojen v Breznici na Gorenjskem 1734, je bilcesarsko kraljevi èebelar na Dunaju. Napisal je "Razpravo orojenju" in pripravil splošni nauk o èebelarstvu, predvsemgrafièni del, a je 1773 še pred izidom umrl. F. Rojina je znjegovim materialom izdal knjigo, ki je izšla pri zalobi I.N.Babnik, Ljubljana leta 1906.Za to govori izbor motivov, kjer so na kljuènem mestu pravenske.Ne gre le za burjenje domišljije, za razmišljanje in zazapolnjevanje èasa.Psihološki profil èebelarja je po tej logiki: umirjen, a pod silogronje.Ta prisila je naravna: èebela vsak sunkovit gib èloveka na svojipoti kaznuje, pa èeprav to plaèa z lastnim ivljenjem. Pod temvplivom se razvije èlovekova domišljija in se usmerja predvsemv iskanje krivca. Krivec je navadno tisti, ki ga ni zraven. In èe jeèebelar moški, èe je pri èebelnjaku sam, je lahko tisti, ki "spadazraven, a ni prisoten", le enska.V tem kontekstu je treba iskati vsebine motivov panjskihkonènic. Èebela uèi, da je treba krivca kaznovati. Torej naj boenska kaznovana.Ker pa èebelar ni rabelj, vera pa ponuja deurnega eksekutorja,izvrševalca: hudièa, zlodeja, vraga, je to idealna oseba. Zato torejnajveè konènic s tem motivom.Pa še nekaj je: èebelar ni slikar in ni avtor panjskih konènic. Lepostavlja se z njimi.Toda - èe se postavlja z bahavostjo kot so panjske konènice, ki sopri nas postale še nekaj veè: identiteta, mu tega ne gre zameriti.Panjske konènice predstavljajo enega viškov naše preprostelikovne kulture, so naša prepoznavnost. Èe bi jih bolj poznali, bibile tudi naš ponos.prof dr Borut JuvanecUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoborut.juvanec@uni-lj.si23

Igor KalèièIDENTITETA SLOVENSKESTANOVANJSKE ARHITEKTUREIdentity of Slovenian Residential Architecture2oo3 / 1 ARprejeto 30.3.2003povzetekBivalna kultura je del splošne kulture vsakega naroda. Bivalno kulturosestavljajo razlièni elementi kot: naèin ivljenja, navade, ideali, razmerje medindividualnimi in splošnimi vrednotami, elje in prednosti, celo statusni simboli,zunanji vplivi, podedovane lokalne in tradicionalne poteze. Vsi ti elementi, vsakpo svoje, izhajajo iz podedovanih naèel, navad in potreb in so z vsemi ostalimielementi kot: uporaba novih materialov, novih tehnologij, tehniènih standardov,nove opreme, rezultat narodove kulture skozi njegovo ivljenje, ali drugaèepovedano, povezujejo sedanjost s preteklostjo. Nekateri elementi slovenskebivalne kulture so bili razkriti, nekateri so ostali skriti, pa se še lahko razkrijejo vprihodnosti, èe se bo to podroèje raziskovalo naprej. Razkriti so omogoèili, da seje definirala slovenska bivalna kultura, da ima nekatere poteze, ki jo izrazitoloèijo od bivalnih kultur drugih narodov s tem pa se je dokazala tudi njena lastnanacionalna identiteta.summaryLiving culture is a part of any nation's general culture. Living culture consists ofvarious elements, such as: way of life, habits, ideals, relationships betweenindividual and common values, desires and esteem, even status symbols,external effects, inherited local and traditional actions. All these elements, eachin their own right, stem from inherited principles, habits and needs and togetherwith other elements, such as: use of new materials, new technologies, technicalstandards, new facilities, are the result of a nations culture through life. Putdifferently, it ties the present with the past. Certain elements of Slovenian livingculture were disclosed, some remained hidden, but can be researched in thefuture, if this direction of research continues. The disclosed elements enabled thedefinition of Slovenian living culture, which has certain features that distinguishit from the living culture of other nations, thus simultaneously proving its' ownnational identity.kljuène besede:arhitektura, identiteta, bivalna kultura, tradicija, stanovanjska hišakey words:architecture, identity, living culture, tradition, homeBivalna kultura je eden najpomembnejših fenomenov vnaèrtovanju, projektiranju in realiziranju stanovanjskearhitekture. Zabeleke in testiranja nekaterih posebnih lastnostislovenske bivalne kulture lahko pomagajo pri poskusudefiniranja identitete slovenske stanovanjske arhitekture, s tempa tudi slovenske arhitekture nasploh. Analize za dosego tegacilja bi morale vsebovati elemente kot: naèini ivljenja, navade,ideali, splošne in individualne vrednote, elje, prednosti, zunanjivplivi, celo statusni simboli, pa tudi in morda še bolj: podedovanelokalne in tradicionalne poteze, ki povezujejo sedanjost spreteklostjo. Vplivajo pa tudi povsem drugaèni elementi, ki jih nesmemo zanemariti: novi materiali, nove tehnologije, novitehnièni standardi, novi naèrti, nove tipologije itd. Vse te potezedefinirajo identiteto stanovanjske arhitekture, elemente inkarakteristike, po katerih se ta naša stanovanjska arhitekturaprepozna med drugimi stanovanjskimi arhitekturami.Kriza identitete je vse bolj prisotna zaradi teenj pointernacionalizaciji in globalizaciji sveta, ki naj bi zbrisale mejemed deelami, narodnostmi ter kulturami in nazadnje tudiidentitetami. Vprašanje je, kako hitro se lahko to zgodi?Ali je slovenska bivalna kultura, ali je identiteta slovenskestanovanjske arhitekture in ali je vse to zraslo tudi iz dedišèine, bopokazala prihodnost in naša prizadevanja za raziskovanje tegafenomena.Bivalna kulturaBivalna kultura kot del splošne kulture je samo nekakšen okvir zaznanstveno raziskovanje, metoda za analiziranje elementov, ki josestavljajo, koristna in uspešna metoda za študij identitete varhitekturi.Globalizacija in internacionalizacijaÈas v katerem ivimo ni veè tako preprost, kot je bil vèasih. Svetkae moène nagibe do priblievanja k procesom globalizacije ininternacionalizacije. Kibernetièna druba, kot rezultat svetovnihtrendov in naporov, bo skušala zbrisati meje med deelami,narodi, kulturami in identitetami. Pesimistièni scenarij ponujarešitve, da ne bo veè narodnosti, nacionalne arhitekture,nacionalne kulture in nacionalne identitete. Optimistiènapredvidevanja trdijo, da ni resno in popularno verjeti v skorajšnjouresnièitev pesimistiènega scenarija. Ali smo Slovencipripravljeni, da postanemo èlani mednarodne zdrube? Odgovorna to vprašanje je mnogo bolj zapleten, kot smo si samipripravljeni priznati. Pa vendar je vkljuèevanje v globalno(Evropsko) skupnost neizogobno.Arhitekturna, kulturna in narodna identitetaZa definiranje razliènih vrst identitet moram najprej definiratitermin "identiteta", ki ima vsaj dva povsem nasprotna pomena:Relativna identiteta (Sliki 1,2), ki pomeni najširše, splošne,enotne lastnosti, ki doloèajo, da sta primerjana objektapovsem enaka, ista (istost, enakost, univerzalnost,generalnost). Relativna identiteta je torej nekakšana metoda,ki omogoèa branje prostorskih struktur, kot npr.: mesto, vas,hiša, cerkev, gora, reka, cesta, trg ...Absolutna identiteta (Slike 3-6), ki pomeni ozke,individualne, razpoznavne lastnosti, ki doloèajo, da je vsakobjekt lahko enak samo sebi (enkratnost, individualnost,"vedno razlièen od drugih"). Absolutna identiteta je torejmetoda, ki omogoèa prepoznavanje povsem jasno definiranih,enkratnih prostorskih struktur, kot npr.: Eifflov stolp v Parizu,Trg sv. Marka v Benetkah, Empire State Building v NewYorku ...24

Igor KalèièIDENTITETA SLOVENSKE STANOVANJSKE ARHITEKTURERelativna identitetaAbsolutna in relativna identiteta sta pravzaprav edini naèin inmetoda za iskanje in definiranje karakteristik in lastnosti narodneidentitete v arhitekturi. Nacionalna identiteta je potemtakemistost, enakost in univerzalnost na eni strani in enkratnost,individualnost ter "vedno razlièen od drugih na drugi strani"(pripadajoè doloèenemu narodu ali nacionalnosti). Narodnaidentiteta je po vseh teh definicijah predvsem nepogrešljiva inpomembna za majhne narode, ki so se v svoji zgodovini borili zasvobodo, narodne pravice, za materin jezik, nacionalno kulturo indruge nacionalne atribute.Metoda delaSlika 1: mestoBivalna kultura je zelo zamotan in konpleksen pojav, saj vsebujepojme kot naèin ivljenja, potrošništvo, modo, statusne simbole,vprašanje individualnosti in skupnosti, individualnih in skupnihvrednot, vprašanje potreb in elja, umetnosti in kièa... toda tudi,ne nazadnje, intenzivnost pronicanja zunanjih vplivov.Slika 2: hišaAbsolutna identitetaSlika 6: mošeja Masjid al Madinah v MediniSlika 3: španske stopnice v RimuSlika 4: most Golden Gate v San FranciscuSlika 5: Eifflov stolp v Parizu25

Igor KalèièIDENTITETA SLOVENSKE STANOVANJSKE ARHITEKTUREAnaliza omenjenih elementov s pomoèjo metode primerjave pae lahko uspe najti in definirati nekatere posebne poteze, ki binedvoumno konstituirale bivalno kulturo v Sloveniji in s tem tudina zadnji stopnji nacionalno identiteto "Slovenske arhitekture".O BIVALNI KULTURI V SLOVENIJIIndividualnost in skupnost ter individualne in skupne vrednoteOpazovanje reprezentativnih vzorcev stanovalcev glede na 4zgoraj omenjene kategorije vedenja in naèina ivljenja so seprièela daleè nazaj, v zgodnjih 80-ih letih, z veè raziskavami narazliènih podroèjih znanstvenega pristopa do stanovanjskih inbivalnih problemov. Rezultati teh raziskav izkazujejo, da jevelika veèina udeleencev postavila individualne vrednote inindividualnost daleè pred obe bolj drubeni kategoriji. Lahko biizpostavili številne razloge za to, prevladuje pa brez dvomadejstvo, da je individualnost lastna veèini Slovencev. Posledicatega je, da za stvari v skupni lasti ni treba skrbeti z razlago: "Saj nimoje". Rezultat tega je, da je povsod prisotno pomanjkanjevzdrevanja, neprimerna uporaba skupnih površin in prostorov,parkiranje na zelenih površinah itd. In še ena poteza, ki potrjujeprejšnjo ugotovitev; da je veèina Slovencev sreènih ob nesreèahsosedov, znancev in celo prijateljev.Ta slovenska individualnost ima tudi druge opazne pojavnosti,recimo v in na takoimenovani samograditeljski, masovnienodruinski stanovanjski gradnji, pa tudi na vsem drugemgrajenem okolju, kot tudi na sami naravni krajinski sliki. Tevidne manifestacije individualnosti zlahka izsledimo inregistriramo na številnih poljih zanimanja in aktivnosti, pravposebej pa okrog "ustvarjanja novega doma". Pri ustvarjanjunovega doma je veèina pomembnih odloèitev e sprejeta: tipzgradbe, tlorisna rešitev, arhitekturni elementi na lupini ... vse toje e vnaprej doloèeno z izbiro tipskega projekta (izdelal ga jearhitekt). Kaj sploh še ostane investitorju, bodoèemu lastnikunovega doma ? Spremembe prvotnega projekta, izbira dodatnihmaterialov, barv, oblog in modnih dodatkov, dekoracije in vrtnihureditev..., vse v smislu iskanja cenenih nadomestkov za dosegoedinega, najvišjega cilja, biti drugaèen od vseh ostalih(individualnost z vsemi razpololjivimi sredstvi).Mnoièna stanovanjska gradnja v samograditeljski praksiizkazuje še eno pomembno znaèilnost. Èeprav je bila naèrtovanain projektirana v arhitekturnih birojih, je bila zasnovana brezambicij po "dobri arhitekturi", bila je sprojektirana profesionalnotoda brez poznavanja bodoèih stanovalcev, pravzaprav zastereotipnega èloveka, ki pa al seveda ne obstaja. Projekti so bilitemeljito spremenjeni med gradnjo zaradi prej omenjenihrazlogov, pa tudi zaradi resniènih potreb investitorja, bodoèegastanovalca.Današnje stanje je bolj optimistièno. Po kakšnih 20 do 30 letih,kar je doba ene generacije, so se moèno dvignili ivljenjski pogojiin standardi. Drevesa okrog hiš so zrasla in prerasla grajeno,pojavlja se zanimanje za skupne interese, izginja nevzdrevaniprostor med objekti, zelenje postaja organsko tkivo grajenegaokolja. Stanovalci se vse bolj identificirajo s svojimi domovi innjihovim okoljem, delno zaradi "korenin" kot tudi zaradi drugihrazlogov, ki so konèno spremenili njihov odnos dostanovanjskega in bivalnega okolja.Individualnost ima še eno znaèilnost, ki pa ne izhaja iz mnoiènegradnje. Redki bodoèi lastniki se odloèajo najeti arhitekta zaprojekt nove hiše, avtorske hiše, s profesionalno, umetniškoindividualnostjo in enkratnim izgledom. Ta praksa narašèazadnjih nekaj let in pokaemo lahko kar nekaj zanimivihprimerov takih unikatnih objektov tudi v stanovanjski gradnji.Avtorska arhitektura v tistem najvišjem umetniškem in estetskemsmislu predstavlja zelo majhen delèek nacionalne arhitekture, ane nepomemben, ker je uspešen model za generacije bodoèihgraditeljev (v novi, drugaèni obliki samograditeljske prakse).Dobri modeli za bodoèo mnoièno gradnjo so dobrodošli, a le dotiste toèke, kjer je enostavno posnemanje prepovedano, kreativnoposnemanje pa dovoljeno in priporoèljivo.Avtorska arhitekturaSlika 7: arh. Nande Korpnik: Hiša Acman v GriahSlika 8: arh. Nande Korpnik: Hiša Acman v GriahSlika 9: arh. Nande Korpnik: Hiša izhaja iz dvojnega kozolca26

Igor KalèièIDENTITETA SLOVENSKE STANOVANJSKE ARHITEKTUREAvtorska arhitekturaAvtorska arhitektura, hišaAcman arhitekta NandetaKorpnika (Slike 7, 8, 9, in10) je znaèilen primerestetskega in umetniškegaprojekta z moènimnabojem individualnosti inabsolutne identitete.Projekt enodruinskestanovanjske hiše izhaja izdvojnega kozolca polegobjekta, tako dimenzijskokot proporcionalno. V temprimeru je bil jeziktradicionalne arhitekturepreoblikovan in interpretiranv nov, modern,visokotehnološki jezik.Slika 10: arh. Nande Korpnik: Hiša izhajaiz dvojnega kozolcaSlika 12: tretja faza je konèanaSamograditeljska arhitektruraSamograditeljska praksa na podlagi tipskega projekta je znaèilenprimer tako imenovanih "sprememb", ne samo pri izbiridodatkov in dekoracije, ampak tudi pri izbiri tipa zgradbe, izbirivertikalnih in horizontalnih gabaritov, vmestitvi dodatnihprizidkov ter sprememb v splošnem izgledu novogradnje.Stanovanjske površine so nad nivojem terena, tako da ni nobenedirektne povazave z vrtom. Slab nadomestek te povezave jevelika terasa. Volumen te zgradbe je neskladen in izven meriladruinske hiše.Ta hiša po tipskem projektu (Slike: 11, 12, 14, 15 in 16) je prava"enciklopedija" napak in motenj, tako znaèilnih za mnoiènogradnjo na samograditeljski osnovi:---------nesimetrièna strehastanovanje na dveh nivojih s samo štirimi stopnicami višinskerazlikestanovanjska površina nad nivojem terena, ni povezave zvrtomgaraa v kleti pod nivojem terenamajhni in povsem neuporabni balkoniterasa je nad nivojem terena, ni povezave s parceloneprimerna in napaèna uporaba materialovrazna dekoracija za poudarek individualnosti in identiteteuporaba "dodatkov" kot cilj za tekmovanje s sosedi,"razkazovanjSlika 14: tipski projekt: tloris, prerez, fasadaSliki 15 in 16: ista hiše 30 let pozneje, ko so adaptacije in zelenjespremenili njeno podoboPrefabricirana hišaPrefabricirana hiša (Slike 17, 18 in 19) je še en primer mnoiènestanovanjske gradnje (zaenkrat samo v razvitih deelah in še ne vSloveniji) z nekaj pomanjkljivostmi: ne more biti narejena nasamograditeljski naèim, je veliko predraga, investicijskipostopek pa je prehiter. Nove ponudbe pri projektiranju in gradnjiprefabriciranih hiš omogoèajo celo avtorsko, unikatnopripravljene projekte in njihove izvedbe (individualnost protimnoiènosti)Slika 11: prièetek gradnjeSlika 17: prefabricirana hiša RIKO, 1. faza27

Igor KalèièIDENTITETA SLOVENSKE STANOVANJSKE ARHITEKTURESlika 18: prefabricirana hiša, 3. fazain Dalmaciji na Hrvaškem. Poèitniška hiša je povsem obrnilanaèin ivljenja vseh tistih ljudi, ki so bili vpleteni v ta proces. Vsakkonec tedna utrujajoèa vonja v kilometrskih kolonah tja in nazaj.Izguba èasa, napetost, stres, vse skupaj samo za izpolnitev iluzijedrugega doma, ki je "drugaèen" od tistega, kar je bilo ideološko indrubeno dosegljivo. Dejstva mnoiène stanovanjske gradnje sose al ponovila tudi na teh poèitniških lokacijah, manj akutno, avseeno opazno. Tudi tukaj je zelena scena z drevesi preraslagrajeno okolje in tako zmehèala sliko poèitniških naselij.Posamezne poèitniške hiše so bile obièajno zgrajene poregionalnih in tradicionalnih naèelih, z uporabo razpololjivihtradicionalnih materialov. Vsa nesreèa se priène pravzaprav šelepri izvedbi dodatne dekoracije in drugih elementov identifikacije,ki pa niso veè iz tradicionalnega in lokalnega repertoarja. Tielementi so bili pripeljani iz domaèega okolja (primarni dom) alicelo uvoeni iz tujine kot modni dodatki, nadomestki, kiè, a tudikot novi, sodobni materiali, izolacije, barve za les, opeko, jeklo,beton itd. Spominjamo se še zelo temne lazure za les Sadolin, ki sojo Slovenci uvedli v Istri na lesenih elementih svojih poèitniškihhiš. V Istri se je v ta namen avtohtono uporabljala oljna barva vnenih rumenih, zelenih ali modrih odtenkih. Ta nepravilnauporaba barve za les je temeljito spremenila izgled teh hiš innaselij.Primer te slovenske poèitniške hiše (Sl. 20 in 21) v Istri je v bistvuadaptacija obstojeèe, zapušèene, a po vseh naèelih avtohtonozgrajene stanovanjske hiše, namenjene primarnemu bivanju. Kotpoèitniška hiša je uspela spoštovati podedovani naèin bivanja, a jeSlika 19: konèni izgled prefabricirane hišePoèitniška hiša (weekend hiša)Nemogoèe je predstaviti slovensko bivalno kulturo brez navedbepoèitniške hiše, ki ima poleg "poèitniške hiše" še veliko imen:"weekend hiša" ali samo "weekend", hiša za poèitek, hiša namorju, hiša v hribih, hiša na deeli, tudi drugi "dom " ... itd.Poèitniška hiša (Sliki 20 in 21) je slovenski model preivljanjaprostega èasa, koncev tedna, poèitnic, praznikov, predvsem zato,ker je ta pojav tako mnoièen. Tudi v drugih evropskih deelahlahko zasledimo te pojave, vendar v veliko manjšem obsegu. Vseskupaj ima svoje razloge, ker se dogaja v doloèenih okolišèinahkot rezultat:Slika 20: poèitniška hiša v obstojeèem, avtohtonem objektu--nezadovoljstva nad bivalnimi pogoji v primarnemstanovanjskem okolju, v stanovanju, hiši, sosedstvu, mestu,zaradi klimatskih pogojev itd.iskanja idealov (pogosto nepravih, lanih) v vraèanju knaravi, podeelskemu in zdravemu ivljenju, èistemu zraku,pristnemu okolju in k drugim kvalitetam, ki niso dosegljive v"prvem domu".Poèitniške hiše so bile naèrtovane in izvedene v veèini primerovob morju, v gozdu, na reènih bregovih, v gorah, z eno besedo nanajboljših in najbolj atraktivnih lokacijah. Veèina teh nepremièninje ostalo zunaj Slovenije po odcepitvi od Jugoslavije, najveè v IstriSlika 21: poèitniška hiša v obstojeèem, avtohtonem objektu28

Igor KalèièIDENTITETA SLOVENSKE STANOVANJSKE ARHITEKTUREdodala in vmestila vse tisto, kar danes èlovek potrebuje in zahtevaza normalno bivalno raven. Pri podrobnem pregledu ni bistvenihnapak, razen zelo temne barve dekorativnih in tudi zašèitnihpremazov stavbno mizarskih izdelkov (tipièno, e prejomenjeno).Obièajna raziskava pokae, da je veèina arhitekturnih elementovuporabljena pravilno in v skladu s tradicionalnimi pravili, pa tudiv skladu z natanènimi in strogimi zakoni urbanistiènih institucijter arhitekturnih slub. Bolj natanèen pregled ne more veèzadovoljiti strokovnih pogledov na istrsko arhitekturo. Posebejopazni so oboki na vseh zgradbah, vsepovsod, razne vrste obokov,razliènih razpetin in oblik, izvedeni v razliènih materialih,preteno armiranobetonsko in obloeni s kamnito oblogo. Obok nibil nikoli tradicionalen, avtentièen arhitekturni element istrskearhitekture. Ali so ga tja izvozili Slovenci? Dejstvo je, da se jenajprej pojavil na slovenskih poèitniških hišah, hitro so ga osvojilitudi domaèini in ga privzeli za svojega. Z veliko fantazije in eljapo izvirnosti so izumili najrazliènejše oblike, povsem okrogle dobolj splošèenih in skoraj ravnih, razliènih razpetin in materialneobdelave. Bolj podroben pregled teh hiš pokae tudi neavtohtonouporabo temnih zašèitnih in dekorativnih premazov lesenihelementov in lesenih oblog, kar vsekakor ni znaèilnost Istre aliDalmacije.Druge pomembne poteze slovenske bivalne kultureToèna analiza in natanèno opazovanje moreta izpostaviti nekateredruge poteze, ki na prvi pogled ne izgledajo pomembne. Todanadaljnji študij ponuja druge in drugaène razlage o pomembnostitako odkritih potez in znaèilnosti slovenske bivalne kulture. Tumoram najprej omeniti dejstvo, da so Slovenci "zbiralci stvari".Zbiranje stvari je navada; celo veè, zbiranje vsakovrstne navlakeje obsedenost, ki se z leti še stopnjuje. To ni zbiranje znamk alistarih kovancev. To je zbiranje in shranjevanje starih, neuporabnihoblek, starega pohištva, starih biciklov, celo starih avtomobilov.Zbiralci imajo razlago za svojo strast:"Nikoli ne veš, kdaj kaj pravpride". Ta poteza vpliva na zasnovo in izvedbo stanovanjske hiše,ki je zaradi tega polna omar, zabojev, polic, velikih kleti inpodstrešij. Nekatere hiše imajo celo loèene odlagalne sobe za vsevrste stare šare. Tlorisi slovenskih stanovanjskih hiš so sespremenili, da so omogoèili realizacijo teh novih in èudnih strasti.Druga pomembna poteza je takoimenovana "kmeèkamentaliteta". Strah pred zimo je povezan z lakoto ali razlog zazbiranje hrane za obdobje, ko zemlja poèiva. Zbiranje hrane je tudipovezano s preteklostjo, ko hrana ni bila na razpolago tako kotdanes v velikih super in hipermarketih ter hlajenih shrambah. Alizbiranje hrane tudi zato, ker je bila na razpolago v omejenihkolièinah. V preteklosti so bili ljudje pogosto laèni. Tako je tudi vsedanjem èasu in mnogo ljudi mora kupovati hrano takrat, ko jenajcenejša. Nekateri ljudje tako tudi danes zbirajo sadje, krompir ,meso za zimo, to kar danes imenujemo z eno besedo ozimnica. Tezaloge zahtevajo spet veliko prostora v stanovanjski enoti, pavendar ne morejo nikoli ustvariti enakovrednih pogojev, kot jihima hrana v modernih, idealno hlajenih skladišèih. Tudi tozbiranje hrane ima za posledico veèje spremembe v tlorisnihrešitvah stanovanj in stanovanjskih hiš.Èe vzamemo v premislek, da se slovenske hiše in tudi hiše drugihnarodov stalno spreminjajo s faktorjem èasa, moramo priznati, daso spremembe dobrodošle, kadar izpolnjujejo in zadovoljujejoresniène potrebe, elje in prièakovanja stanovalcev. Razen sevedakadar so rezultat pomanjkanja obèutka za prave vrednote, kadar sorezultat iskanja zunanje podobe, ki ni niè drugega kot tekmovanjes sosedi zaradi prestia, ali pa iskanje statusnih simbolov namestoiskanja resniènih kvalitet in umetnosti. Bojim se, da je tista zadnjaa vseeno zelo pomembna poteza slovenske bivalne kulture zajetav sloganu: "Manj biti in veè imeti".Viri in literatura1 Bezan,M., Brezar,V. (1984) Dwelling culture in state directed masshousing last twenty years in Slovenia, Faculty of Architecture, Ljubljana,2 Brezar,V. (1999) IAHS, Ephemerality of housing architecture in future(The future of Slovenian housing fund), 27. IAHS world housing congress,San Francisco, USA3 Brezar,V. (2000) IAHS, Banal as element of mass housing culture, 28.IAHS world housing congress, Abu Dhabi, United Arab Emirates4 Kalèiè,I., Perossa, M. (1982) Housing, University of Ljubljana, Faculty ofArchitecture, Ljubljana5 Kalèiè,I. (1992) National identity in postwar housing in Slovenia, Facultyof Architecture, Ljubljana6 Kalèiè,I. (1998) ENHR, Rehabilitation of multiflat housing in differenttypes of ownership, 9. Congress of European network for housingresearch, Housing in transition, Portoroz, Slovenia7 Kalèiè,I. (2000) IAHS, From local culture and tradition to good modernhousing design, 28. IAHS world housing congress, Abu Dhabi, UnitedArab Emirates8 Schultz,C.N. (1985), The concept of dwelling, Electa-Rizzoli, New York,USA9 Sejima,K. (1999) Another environment, The Berlage Institute Report,Amsterdamdoc dr Igor KalèièUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoigor.kalcic@arh.uni-lj.si29

Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIHKONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH2oo3 / 1 ARConceptual Design of Reinforced Concrete and Masonry Structures in Earthquake Prone Areasprejeto 18.3.2003povzetekIzkušnje iz minulih potresov dokazujejo, da ustrezno zasnovane in solidnograjene stavbe z zadostno horizontalno odpornostjo in s kvalitetnoprojektiranimi in izvedenimi detajli veèinoma zelo dobro prenašajo moènejšepotrese, ne glede na leto izgradnje in v tem èasu uporabljane predpise o potresnoodporni gradnji. Po drugi strani pa lahko opazimo tudi, da noben statik ne morezagotoviti, da se bo slabo zasnovana konstrukcija dobro obnašala med moènimipotresi. To dokazujejo številna katastrofalna rušenja neustrezno zasnovanihstavb, na primer stavb z mehkimi etaami ali izrazito nesimetriènih stavb pripotresih po vsem svetu. Za "dobro" zasnovo konstrukcije sta odgovorna takoarhitekt-projektant, kot tudi statik-konstrukter, ki izvaja numerièni dokazvarnosti konstrukcije. Zakonsko obvezujoèa doloèila za gradnjo stavb napotresnih obmoèjih so zbrana v prepisih; najnovejši med njimi je Eurocode 8, kije e v uporabi tudi v Sloveniji. Ta predpis je v precejšnji meri prilagojenpotrebam statikov-projektantov in v precej manjši meri potrebam in uporabiarhitektov, ki se v praksi praviloma prvi lotijo zasnove konstrukcije in torejpotrebujejo èim veè konstrukcijskega znanja in razumevanja splošnih pravildobre potresno varne gradnje. Iz tega razloga smo v okviru raziskovalnega delana FA sestavili èim bolj enostaven in razumljiv povzetek najvanejših zahtev inpriporoèil Eurocode 8, ki bo v pomoè arhitektom pri zasnovi konstrukcij napotresnih obmoèjih. Na ta naèin se lahko e v osnovi izognemo slabimkonstrukcijam in definiramo potrebe za sodelovanje med arhitekti in gradbenikiv razliènih fazah projekta.kljuène besede:konstrukcije v arhitekturi, zasnova konstrukcij stavb, potresno odpornekonstrukcije, projektiranje konstrukcij, armirano-betonske konstrukcije, zidanekonstrukcijeV Sloveniji je potresna obteba, za razliko od mnogih drugihsevernejših drav Evropske skupnosti, pomemben dejavnik, kivpliva na zasnovo stavb. Z opazovanjem poškodb razliènihkonstrukcij po moènih potresih, pa tudi z numeriènimisimulacijami in testi v laboratorijih, je bilo nesporno ugotovljeno,da zasnova konstrukcije pomembno vpliva na potresnoodpornost objektov. Ob podrobnem pregledu tistih doloèilpredpisa Eurocode 8, ki so vezana na zasnovo konstrukcije, lahkougotovimo naslednje:A) Pojem dobro zasnovane konstrukcije predpis razlaga zenostavnimi in med seboj neodvisnimi opisnimi pravili zakonstruiranje stavb. Precej teje pa je ta pravila izraziti vkonsistentni numerièni obliki. Iz tega razloga pravila v predpisihza potresno odporno gradnjo veèinoma nastopajo v oblikipriporoèil, katerih izpolnjevanje je do precejšnje mereprepušèeno presoji in izkušnjam projektantov. Novi predpisEurocode 8 podaja pravila za potresno odporno gradnjoveèinoma v obliki priporoèil, deloma pa tudi v obliki analitiènihizrazov, ki pa nemalokrat zahtevajo dodatne statiène izraèune.Kriteriji za tako zaeleno "pravilno zasnovano" konstrukcijo so vpredpisu EC8 torej podani premalo ali pa preveè natanèno.Nekatera naèela so podana le kot opisna priporoèila (npr. zahtevapo enostavnosti konstrukcije ter jasnem in neposrednem prenosusil v temelje), tako da je njihovo izpolnjevanje odvisno odrazumevanja in izkušenj arhitekta in/ali statika. Spet druga sopodana v obliki analitiènih izrazov (npr. za minimalno torzijskotogost etae) za katere pa je potrebno izvesti doloèene predhodneanalize konstrukcije, ki v fazi idejne zasnove objekta pogostoniso izvedljive.B) Na dobro zasnovo konstrukcije in uèinkovit konstrukcijskisistem je potrebno praviloma misliti e v prvih fazah zasnovesummaryExperience from earthquakes in Slovenia prove that suitably designed andconstructed buildings with adequate horizontal resistance, as well as welldesignedand executed details, can in most cases endure stronger earthquakes,regardless of year of construction and contemporary regulations concerningearthquake resistant construction valid at the time. On the other hand we canalso observe that no engineer can ensure adequate resistance of badly designedconstructions in strong earthquakes. Proof can be found in numerouscatastrophic collapses of badly designed buildings in recent earthquakes worldwide, for example buildings with soft stories or extremely asymmetrical layouts.“Well-designed” constructions are therefore the responsibility of the architectdesigner,but also the static engineer-constructor, whereby the latter presentscalculated proof of the constructions' safety. Legally binding obligationsconcerning construction of buildings in earthquake prone areas are stated inregulations, the newest one being Eurocode 8, already being used in Slovenia.This regulation is largely adapted for use by static engineers and to a lesserdegree for the needs and uses of architects, who are in practice usually the firstto tackle construction design and therefore need more knowledge aboutconstruction and understanding of general rules of proper earthquake resistantbuilding. The main intent of the research carried out at the Faculty ofarchitecture was to prepare a simple and understandable summary of the mostimportant demands and recommendations of Eurocode 8, which could be usedby architects when designing constructions in earthquake prone areas. Thuspoor constructions can be avoided right from the start and necessarycooperation defined between architects and civil engineers in various projectphases.key words:structures in architcture, conceptual design of structures, construction,earthquake resistant structure, construction design, reinforced concretestructure, masonry structurezgradbe. Kasnejše umešèanje konstrukcije v e izdelani konceptarhitekture bo morda delovalo pri statièno nezahtevnihkonstrukcijah, pri vseh zahtevnejših zgradbah pa se ta naèinpokae kot neustrezen. Iz tega razloga je potrebno predvsemnaslednje:- Vkljuèiti statika konstruktorja v projekt v èim zgodnejši fazizasnove konstrukcije, še posebej pri projektiranju zahtevnejšihkonstrukcij (kar je v današnji praksi v Sloveniji prej izjema kotpravilo);- Spodbujati sodelovanje med arhitektom in statikom v vsehfazah projekta;- Razširiti znanje in poglobiti razumevanje arhitektovprojektantov s podroèja potresno odporne gradnje in- Pripraviti enostaven in razumljiv povzetek tistega delapredpisov, ki se nanaša na dobro zasnovo konstrukcij ter ga èimbolj prilagoditi potrebam projektantov.VLOGA ARHITEKTA, GRADBENIKA IN ZASNOVAKONSTRUKCIJEOsnovna zamisel konstrukcije je obièajno v rokah arhitekta, kiposkuša funkcionalnost objekta ter obseg in razporeditevprostorov èimbolj prilagoditi tako dani lokaciji, kot potrebam ineljam investitorja. Ob tem pa mora zasnovati prepoznavnokonstrukcijo, ki bo izpolnjevala tudi arhitekturno-umetniškekriterije pri kreiranju prostora. Takšne osnove arhitekta vodijo doidejne zasnove objekta, v kateri je konstrukcijski sistem v grobeme doloèen in pogosto tudi e potrjen/dogovorjen z investitorjem.Šele kasneje, v fazi raèunskega dokaza varnosti, ko statik mordaugotovi doloèene pomanjkljivosti, lahko sledi faza popravljanjain usklajevanja projekta. V tem trenutku smo pred nehvalenonalogo usklajevanja funkcionalnih zahtev in elja/prièakovanj30

Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHinvestitorja z zahtevami statika, strojnika in elektro inenirja (kise pogosto tudi prekrivajo). Omenjena faza usklajevanja je izvorštevilnih nasprotij med arhitekturno in gradbeno stroko, do trenjprihaja predvsem med arhitektom s pomanjkanjem obèutka inposluha za konstrukcijo ter pomanjkljivim znanjem s podroèjakonstruiranja in neprilagodljivim gradbenikom, ki nimarazumevanja za kompleksnost arhitektovega inenirskega dela innjegovega umetniškega poslanstva pri ustvarjanju prostora. Prigradnji objekta se pogosto premalo poudarja nujnost sodelovanjavseh udeleencev v procesu naèrtovanja in gradnje objekta.Današnje stanje sodelovanja, ko je vse prepogosto izbirakonstrukcije prepušèena izkljuèno arhitektu, dokaz njenevarnosti pa izkljuèno gradbeniku, je zastarela in neuèinkovita.Vedno bolj kompleksne in zahtevne arhitekturne stvaritve, ki jimbomo oèitno prièa tudi v prihodnje, zahtevajo bolj dinamiènointerdisciplinarno sodelovanje med strokama. Najustreznejšeoziroma nujno je, da se to sodelovanje zaène e v fazi zasnovekonstrukcije, še posebej pri obravnavi zahtevnejših konstrukcijpotresno odpornih objektov. Neupoštevanje nujnosti dobregasodelovanja in odnosa med gradbenikom in arhitektom jenajpogostejši vzrok konfliktov in nerazumevanja s strani obehstrok.FILOZOFIJA PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ NAPOTRESNIH OBMOÈJIHRušilna moè energije, ki jo moèan potres dovede v konstrukcijoje izjemno velika. Veèine konstrukcij iz ekonomskih razlogov nimono narediti dovolj moènih, da bi lahko prevzele vso toenergijo, ne da bi se material pri tem plastièno deformiral. Èe pase na primer armatura veèkrat zaporedoma moèno raztegne daleèv plastièno obmoèje, se lahko pri tem velik del dovedene potresneenergije pretvori (sipa) v druge vrste energije (predvsemtoplotno), s tem pa se zmanjša rušni potencial potresa. Zato lahkonaredimo konstrukcijo ustrezno šibkejšo, oziroma joprojektiramo na ustrezno zmanjšane (reducirane) raèunskepotresne sile. Raèunske potresne sile (redukcijski faktor q) sodoloèene v predpisih. Obnašanje konstrukcije pod vplivomraèunskih horizontalnih sil in vertikalne obtebe mora biti brezpoškodb (elastièno). Med dejanskim potresom so lahko sileprecej veèje od raèunskih in konstrukcija se bo poškodovala, nebi pa se smela porušiti. Izredno pomembno je razumeti, da soraèunske sile v predpisih reducirane (t.j. zmanjšane) inprilagojene stavbam s "povpreèno" dobro zasnovo, predpisaniukrepi pa zagotavljajo le minimalno potresno odpornost. Iz tegarazloga zadostitev predpisom za slabo zasnovano konstrukcijo šene pomeni nikakršnega zagotovila, da je konstrukcija tudipotresno dovolj varna. Za konstrukcije, ki ne izpolnjujejokriterijev regularnosti v predpisih, je v splošnem zahtevanbistveno natanènejši dokaz varnosti s pomoèjo nelinearnihraèunskih metod, ki so sposobne slediti tudi razvoju poškodb vkonstrukciji. Med moènimi potresi, ko so lahko dejanske sile, ki vnaprej seveda niso znane, tudi nekajkrat veèje od raèunskihpotresnih sil, je zato dodatna varnost, ki jo lahko zagotovimo le zustrezno dobro zasnovo, še kako dobrodošla. Raèunske potresnesile se doloèijo tako, da elastiène potresne sile delimo zredukcijskim faktorjem q. Faktor q je odvisen od materiala inkonstrukcijskega sistema in znaša od 1 do najveè 6. Za betonskeokvirne in/ali stenaste konstrukcije se pogosto uporabljajovrednosti redukcijskega faktorja med 4 in 5 (raèunski dokaz jetorej predpisan za štiri do petkrat manjše sile!).Po EC 8 lahko projektant v odvisnosti od stavbe in zahtevinvestitorja izbira med tremi stopnjami ravnovesja med dopušèenoredukcijo potresne obtebe in zahtevnostjo projektiranja terizvedbe konstrukcijskih detajlov. Tako imenovane stopnjeduktilnosti so nizka ( DC/Low) , srednja (DC/Medium) in visoka(DC/High), pri èemer nizka stopnja duktilnosti predpisuje veèjeraèunske potresne sile v kombinaciji z manj zahtevno izvedbodetajlov, visoka pa manjše potresne sile v kombinaciji z visokokvaliteto izvedbe detajlov in uporabo natanènejših raèunskihmetod. Pri zasnovi novih sodobnih konstrukcij je priporoèljivaizbira visoka stopnje duktilnosti (DC/High).NAMEN IN OSNOVNE ZAHTEVE PREDPISA(IZVLEÈEK IZ EC8)Zaradi omejitve doline èlanka so posamezne najvanejšezahteve le naštete, podani pa so le kratki komentarji zahtev brezslikovnega gradiva, ki bo vkljuèeno v priroènik za potresno varnozasnovo konstrukcij, ki je v pripravi.Splošna pravilaNamenNamen predpisov EC8 v primeru potresa je obvarovati èloveškaivljenja, omejiti škodo in zagotoviti, da ostanejo pomembniobjekti po potresu uporabni.Osnovne zahteveZahteva po neporušitvi: Konstrukcija mora biti projektirana inzgrajena tako, da prenese projektni potresni vpliv, ne da bi se pritem porušil njen del ali celota. Po projektnem potresnem dogodkune sme biti okrnjena integriteta konstrukcije ali ustrezna preostalanosilnost konstrukcije.Zahteva po omejitvi poškodb:Ta kriterij zahteva, da v primerupotresa, za katerega obstaja velika verjetnost, da se bo pojavil vivljenjski dobi objekta, ostane konstrukcija brez veèjih poškodbin z njimi povezanih omejitev uporabe. Zahteva po omejitvipoškodb prepreèuje tudi primere, ko bi bili stroški popravilanesorazmerno veliki v primerjavi s ceno nove konstrukcije.Zahteva po globalni stabilnosti:Preverjati je treba tudi stabilnostcelotne konstrukcije proti prevrnitvi in proti zdrsu. Prav tako jetreba preverjati ali so temelji in temeljna tla sposobni prenašatipotresne vplive ne da bi prišlo do veèjih stalnih deformacij.SPLOŠNA PRAVILA ZA STAVBEKonstrukcija naj bo èimbolj pravilno zasnovanaPri zasnovi konstrukcije je potrebno paziti predvsem nanaslednje:- vidik potresne nevarnosti mora biti upoštevan v zgodnji fazisnovanja stavbe,- konstrukcija naj bo enostavna,- prenos potresnih sil v temelje naj bo jasen in neposreden,- zagotoviti je treba uniformiranost (zveznost) in simetrijo,- konstrukcija naj bo statièno nedoloèena,- nosilnost in togost je treba zagotoviti v dveh horizontalnihsmereh,- zagotoviti je treba torzijsko nosilnost in togost (glavni nosilnielementi naj bodo razporejeni v obeh smereh in sicer èim boljsimetrièno èim blie oboda,- potrebno je ustrezno povezati nosilne elemente zmedetanimi plošèami (toge plošèe),- objekt naj ima ustrezne temelje.31

Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHKonstrukcija naj bo èimbolj pravilna v tlorisu in po višiniPri zasnovi konstrukcije je potrebno paziti na èim veèjopravilnost po višini stavbe kot tudi v tlorisu posameznih eta.Merila za tlorisno pravilnost so:- Priblina simetrièna razporeditev nosilnih elementov in maseglede na dve pravokotni smeri (èim blie dvojni simetriji).- Zgošèenost tlorisne razporeditve. Dimenzije vdolbin v enismeri naj ne bodo veèje od 25% celotne tlorisne dimenzije vtej smeri (kompakten tloris, ki ni H, I ali X oblike).- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti dovolj velikaglede na horizontalno togost navpiènih elementovkonstrukcije, tako da imajo deformacije stropov majhen vplivna razporeditev sil med navpiène elemente. Medetanekonstrukcije imajo glavno vlogo pri prenašanju potresnihobremenitev na navpiène elemente in zagotavljajo, da tisistemi sodelujejo pri prenašanju vodoravnih vplivov.Posebej je pomembno to delovanje pri podolgovatih,razèlenjenih tlorisih ali tlorisih z veèjimi odprtinami v stropu.Merila za pravilnost po višini:- Vsi sistemi za prenos obtebe v vodoravni smeri, kot so jedra,stene ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno od temeljev dovrha stavbe.- Mase in togosti posameznih eta se ne smejo naglospreminjati po višini.- Èe se dimenzije stavbe spreminjajo po višini (setbacks),velja:Pravilne so stavbe, ki se zoujejo proti vrhu simetrièno vendarne veè kot za 20% glede na prejšnjo etao. Èe se ne zoujejosimetrièno, zoenje v celoti ne sme preseèi 30%, oziroma10% glede na prejšnjo etao.Druge (ne)pravilnosti:- Potrebno se je izogibati daljšim previsnim elementom.- Stebri naj potekajo do tal, kjer je to le mogoèe. Podpiranjustebrov z gredami se je treba po monosti izogniti.Pri zasnovi konstrukcije se je treba v èim veèji meri dratizgornjih priporoèil. Po potrebi si pomagamo z deljenjemnepravilne konstrukcije na pravilne samostojne dilatacijskeenote. Pri tem je pomembno, da je dilatacijska rega dovolj široka,da ne pride do medsebojnega trkanja posameznih delovkonstrukcije, saj lahko v takem primeru z dilatacijo naredimo veèškode kot koristi (širina dilatacije se doloèi z raèunom za obedilatirani enoti, orientacijsko lahko njeno dimenzijo ocenimoglede na število eta – 2 do 3 cm na etao).Gradnja nepravilnih (neregularnih) konstrukcij v predpisih niizrecno prepovedana, je pa s stališèa gradbene stroke z njimi vnasprotju. Ker je pri nepravilnih konstrukcijah precej tejezagotoviti visok nivo potresne varnosti, so le-te (ne glede na'navidez' veljaven raèunski dokaz) v splošnem manj varne.Nekonstrukcijski elementi naj bodo pritrjeni na nosilnokonstrukcijoNekonstrukcijski elementi (predelne stene, parapeti, zatrepi,antene, strojna oprema, ograje ipd.) morajo biti ustrezno pritrjenina nosilno konstrukcijo, tako da se med potresom ne prevrnejo alikako drugaèe poškodujejo ljudi, vsebino objekta ali nosilnokonstrukcijo. Polnila lahko pripomorejo k sipanju energije, èe soenakomerno razporejena po konstrukciji. Prepreèiti pa je trebamorebitne negativne vplive neenakomerne razporeditve polnil invplive interakcije med konstrukcijskimi in nekonstrukcijskimisistemi.POSEBNA PRAVILA ZA ELEMENTEARMIRANOBETONSKIH ZGRADBMarka betona in vrsta jekla naj bo ustreznaNajnija dovoljena marka betona je C 20/25. Dopušèena je leuporaba rebraste armature (razen za stremena).Dimenzije gred naj bodo veèje od minimalnih predpisanihdimenzijGrede (DC/High*): Minimalna širina gred (nosilcev) je 20 cm.Razmerje med širino b in višino grede h pa je omejeno kot sledi: h< 2,5 b (npr. 20 cm široka greda je lahko visoka max. 50 cm) in b >L/50 (npr. 10 m dolga greda je lahko široka min. 20 cm), sicer paje potreben poseben dokaz varnosti. Grede (DC/Medium*):Minimalna širina gred (nosilcev) je 20 cm, višina grede pa ne smebiti veèja od 4 kratne širine b.* s strani projektanta izbrana stopnja duktilnosti stavbe (glejpoglavje: Namen in osnovne zahteve).Kritiènim conam gred je potrebno posvetiti posebno pozornostPredpis za posamezno stopnjo duktilnosti natanko doloèa dolinokritiène cone grede, ki ji mora konstrukter pri armiranju posvetitiposebno pozornost (zgostitev stremen, ustrezen odstotek nateznearmature, ustrezno razmerje med tlaèno in natezno armaturoipd.).Širina grede naj bo prilagojena širini podpornih stebrovŠirina grede ne sme biti veèja od dveh širin stebra, ki gredopodpira.To pomeni, da ni mogoèe poljubno širiti grede zato, da bipridobili na svetli višini etae. V nasprotnem primeru lahkoizvedemo gobasto plošèo.Grede ne smejo biti ekscentrièno prikljuèene na stebreIzogibati se je treba ekscentriènost osi grede glede na osi stebra vkaterega se greda vpenja. Razdalja med teišènicama grede instebra je lahko najveè 1/4 širine stebra.Stebri naj (razen izjemoma) segajo neprekinjeno do temeljevGrede in plošèe ne smejo podpirati nosilnih sten. Za grede, kilahko le izjemoma podpirajo nosilne stebre, veljajo doloèila:- osi stebrov ne smejo biti ekscentriène glede na osi gred,- gredo morata podpirati vsaj dve direktni podpori,- stik grede in prekinjenega stebra mora biti obravnavan kotkritièna cona pri dimenzioniranjuZagotovljeni naj bodo globalni porušni mehanizemiStebri in grede, ki tvorijo okvirne sisteme, morajo bitiprojektirani tako, da se poškodbe (pri silah, ki so precej veèje odraèunskih) formirajo predvsem na konceh gred in ob vpetjustebrov v pritlièju. Tak porušni mehanizem najbolj enakomernoizkoristi nosilnost vseh elementov in ga imenujemo tudi globalniporušni mehanizem. Drugim lokalnim porušnim mehanizmom(npr. po stebrih v eni etai = mehka etaa) se je potrebno izogniti zustreznim naèrtovanjem in armiranjem gred in stebrov okvirov. Vsplošnem to doseemo tako, da so stebri v etai moènejši od preèkv isti etai ('princip šibkih gred in moènih stebrov').32

Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHDimenzije stebrov naj bodo veèje od minimalnih predpisanihdimenzijMinimalna dimenzija preènega prereza stebra pri visokiduktilnosti (DC/High*) je 30 cm oziroma 1/16 etane višinestebra. Pri srednji duktilnosti (DC/Medium*) pa znaša 25 cmoziroma priblino 1/20 višine stebra in pri nizki duktilnosti(DC/Low*) je min. dimenzija preènega prereza stebra enakapriblino 1/20 višine stebra.* s strani projektanta izbrana stopnja duktilnosti stavbe (glejpoglavje: Namen in osnovne zahteve).Za praktièno priblino oceno dimenzij stebrov priporoèamonaslednji izraz:N/A 3kN/cm )N: Osna sila zaradi vertikalne obtebe (kN), ki jo doloèimo izobtebe in vplivnih površin2A: Prerez stene ali stebra (cm )Stene naj segajo neprekinjeno do temeljevArmiranobetonske stene morajo biti polno sidrane v temelje aliustrezno kletno zidovje. Nosilne AB stene, ki so podprte splošèami ali gredami, niso dovoljene.Stene naj bodo ozke in visokePriporoèljivo je, da so stene ozke in visoke, toèneje, da imajorazmerje višine proti širini >= 2.0. Pri takšnih stenah je namreèlaje zagotoviti duktilno obnašanje kot pri nizkih in širokihstenah, ki jih je potrebno armirati z bidiagonalno armaturo (Xoblike), ki mora biti ustrezno sidrana.Kjer je mogoèe, naj bodo stene povezane s preèkami (stene zodprtinami)Posamezne stene so lahko med seboj povezane s preèkami. Èe sostene povezane samo z medetanimi plošèami, se taka povezavane upošteva kot nosilna. Èe so stene povezane s preèkami, se takapovezava lahko upošteva kot nosilna, èe je preèka dovolj moèna,da prevzame strine sile in omogoèi prevzem horizontalneobtebe tudi preko mehanizma osnih sil v stenah. Priporoèljivoje, da je višina preèke enaka vsaj 1/3 doline preèke. Izogibati seje treba nakljuèni in nepravilni razporeditvi odprtin v stenah zodprtinami, saj lahko z neustrezno razporeditvijo odprtinonemogoèimo sodelovanje stene pri prenosu horizontalneobtebe.Debeline sten naj bodo veèje od minimalnih predpisanihdimenzij, stene naj bodo ojaèane z robnimi stebri ali povezane sstenami v pravokotni smeriMona je izvedba sten z ali brez robnih stebrov. Moènejše sostene, ki imajo tudi robne stebre. Robni stebri so lahko skriti vdebelino stene, kot ojaèana armatura ali pa so izvedeni kotrazširitev stene ob robovih. Širina robnega stebra mora biti enakavsaj 1/15 etane višine in veèja od 20 cm. Minimalna debelinastene brez robnih stebrov ali prirobnic je 20 cm, oziroma 1/15etane višine. Èe je stena povezana s preèno steno (prirobnico)debeline vsaj 1/15 etane višine in doline vsaj 1/5 etane višine,lahko minimalna debelina stene znaša najmanj 15 cm, oziroma1/20 etane višine.Plošèe naj bodo toge v svoji ravniniMedetane konstrukcije morajo biti v svoji ravnini dovolj toge,da lahko raznesejo horizontalne sile na vertikalne elemente, kar ješe posebej pomembno pri veèjih spremembah togosti navpiènihelementov nad in pod medetano konstrukcijo. Posebnopreveritev (za DC/High in DC/Medium) zahtevajo plošèe znepravilno geometrijo, navzven štrleèih vogalih, nišah v tlorisu,nepravilnih ali velikih odprtinah v plošèi, pri nepravilnirazporeditvi mas in/ali togosti (navznoter umaknjene fasade,nadzidki, stolpi nad delom tlorisa), pri kleteh, kjer so stene samona delu oboda ali pri delnih podkletitvah.POSEBNA PRAVILA ZA ELEMENTE ZIDANIHOPEÈNIH ZGRADBVrste opeènih zidovZidane konstrukcije delimo na :- nearmirano zidovje- povezano zidovje- armirano zidovje- sistemi iz armiranega zidovjaNearmirano zidovje je zidovje grajeno iz zidakov ne da bi bilo pritem povezano z vertikalnimi protipotresnimi vezmi. Vezi soobvezne na višini vsake etae (plošèe), vendar na najveèjemrazmaku 4.0 m. Gradnja takšnih zidanih konstrukcij nipriporoèena na obmoèjih z veèjo prièakovano seizmiènointenziteto.Povezano zidovje je zidovje grajeno iz zidakov ter povezano sprotipotresnimi vertikalnimi in horizontalnimi vezmi.Armirano zidovje je zidovje grajeno iz zidakov pri èemer jecelotno zidovje povezano s posebno vodoravno in navpiènoarmaturo vstavljeno v spojnice med zidaki. Principi takšnegradnje so opisani v nadaljevanju.Trdnost malte in zidakov, parapetiPo EC8 in EC6 so zahteve glede zidakov in malte stroje kot priobstojeèih predpisih. Minimalna trdnost zidakov mora biti 4.02 2N/mm pravokotno na površino spojnice in 2.0 N/mm vzporednos površino spojnice v ravnini stene. Malta mora po novem v celotizapolnjevati navpiène spojnice med zidaki (razen pri šibkihpotresni ogroenosti: ag

Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHTabela 1: Minimalne dimenzije zidov po EC 8Vrsta zidovja t min (h/t) max (l/h) minNearmirano zidovje iz naravnega kamna 350 mm 9 0,5Nearmirano zidovje iz zidakov 240 mm 12 0,4Nearmirano zidovje iz zidakov naobmoèjih s šibkimi potresi 170 mm 15 0,35Zidovje z vertikalnimi vezmi 240 mm 15 0,3Armirano zidovje 240 mm 15 ni omejitevLegenda: t: debelina zidu; h: etana višina zidu;h: veèja svetla višina odprtin ob zidu; l: dolina ziduTo npr. pomeni, da je pri zidani hiši z vertikalnimi vezmiminimalna debelina nosilnega zidu 24 cm, pa še to le v primeru,da efektivna višina zidu ne presega 3,60 m. (h/t

Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHodstotek nosilnih potresnih sten v vsaki smeri vsaj 3,5% celotnepovršine etae. Torej, èe gre za navadno stanovanjsko hišo2tlorisnih dimenzij 9.0 x 12.0 m (= 108.0 m ), mora biti v vsaki2nosilni smeri po 3.78 m tlorisa nosilnih sten, torej najmanj 7.562 1m nosilnih sten na posamezno etao (to pomeni kar 30.24 m stendebelih 25 cm v vsaki etai).Preprosta pravilna tlorisna zasnovaTloris stavbe naj bo priblino pravokoten, razmerje med krajšo indaljšo stranico naj ne bo manj kot 1:4, odstopanje od osnovnepravokotne konture pa ne smejo biti veèje od 15% doline stavbev smeri izzidka. Nosilne stene morajo biti razporejene èim boljsimetrièno v dveh pravokotnih smereh. V vsaki nosilni smerimorata biti vsaj dve vzporedni steni, katerih dolina mora bitiveèja od 30% doline stavbe v obravnavani smeri. Medsebojnarazdalja teh dveh sten mora biti veèja od 75% doline stavbe vdrugi (pravokotni) smeri. Stene morajo potekati neprekinjeno odvrha stavbe do tal. Na obmoèjih s šibkimi potresi, lahko dolinozidov, izraèunamo kot skupno dolino vseh sten med odprtinamiv smeri ene osi. Kljub temu mora biti vsaj ena stena v vsaki smeridaljša od ene polovice doline zahtevane v tabeli 1 ((l/h)min). Prinearmiranih zidanih stavbah morajo biti zidovi ene smeripovezani z zidovi druge smeri najmanj na vsakih 7.0 m.SKLEPIÈlanek zelo na kratko povzema za arhitekta projektantapomembna doloèila standarda Eurocode 8. Avtorja upava, dabodo arhitektu projektantu pomagala pri zasnovi potresnoodporne armiranobetonske ali zidane konstrukcije. Delo nakonèni verziji povzetka/priroènika je še v teku, predstavljenadoloèila so v èlanku našteta le v osnovnem najnujnejšem obsegu.Predvidena je širitev priprave podobnih povzetkov tudi za drugedele standardov. Eno od pomembnih sporoèil raziskave zaarhitekta projektanta je, da izrazito slabe konstrukcijske zasnoveni mogoèe preoblikovati v varno zasnovo s pomoèjo dobregastatiènega raèuna. Vsaka tovrstna raèunska varnost je lenamišljena in jo lahko razgali e prvi resnejši potresni sunek.ZAHVALAAvtorja se zahvaljujeva Prof. Dr. Mateju Fischingerju za pomoè,recenzijo in mnoge koristne nasvete in sugestije, ki so prispevalepri pripravi predstavljenega povzetka predpisa Eurocode 8.VIRI IN LITERATURAEUROPEAN STANDARD prEN 1998-1, Revised Final PT Draft (preStage 49),Draft May 2002 prEN 1998-1:200X, Doc CEN/TC250/SC8/N317. Eurocode 8:Design of structures for earthquake resistance Part 1: General rules, seismicactions and rules for buildings, CEN, European Committee for Standardization.Fajfar, Peter, 1981. Zasnova potresnovarnih zgradb, publikacija IKPIR št. 23, ULFGG, Ljubljana.Fajfar, Peter, 1999: Gradivo za Seminar o uporabi evropskih predpisov zakonstrukcije: Eurocode 8 - Splošno in analiza, IKPIR - FGG, Ljubljana.Fischinger, Matej, 2001: Gradivo za Seminar o uporabi evropskih predpisov zakonstrukcije: Eurocode 8 – Armiranobetonske konstrukcije. IKPIR - FGG,Ljubljana.Fischinger, Matej, Isakoviæ, Tatjana, Kilar, Vojko, Slak, Toma, 2001:Sodelovanje študentov arhitekture in gradbeništva v okviru predmetaraèunalniško projektiranje konstrukcij, Gradbena informatika 2001, Fakulteta zagradbeništvo in geodezijo(FGG) – IKPIR, Ljubljana.Paulay, T., Priestley M.J.N., 1992: Seismic Design of Reinforced Concrete andMasonry Buildings. Birkhauser-Verlag, ZDA.Rogaè, Rajko, Saje, Franc, Lozej, Miran, 1989. Priroènik za dimenzioniranjearmiranobetonskih konstrukcij po metodi mejnih stanj, ULFGG, Ljubljana.Slak, Toma, Kilar, Vojko, 2001: Arhitekt projektant in zasnova potresno varnihkonstrukcij po EC8. V: Saje, F., Lopatiè, J., ur.: 23. Zborovanje gradbenihkonstrukterjev Slovenije, Slovensko društvo gradbenih konstrukterjev, Bled.Nadalje je mnenje avtorjev, da je med gradbeno in arhitekturnostroko potrebno vzpostaviti bolj dinamièno sodelovanje invkljuèevati konstruktorje e v fazi arhitektonskega snovanjaobjekta. Timsko delo veèih strok danes (vsaj med mlajšimikolegi) je e stalna praksa. Veèja specializacija, tehniènezmonosti in predvsem zahtevnejši, kompleksnejši projekti pabodo verjetno takšno sodelovanje še poglobili. Medsebojnospoštovanje bo, upamo, zgolj posledica neizogibnegaivahnejšega in bolj odgovornega sodelovanja.doc dr Vojko KilarToma SlakUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturovojko.kilar@arh.uni-lj.sitomaz.slak@arh.uni-lj.si35

Joe KušarDIMENZIONIRANJE KAMNITIH NOSILCEVS STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIHMER EGIPTOVSKEGA KOMOLCADimensioning Stone Beams by Structuring with Mutual AnthropometricalMeasures of the Egyptian Elbow2oo3 / 1 ARprejeto 18.3.2003povzetekEgipèanska mera za vse meritve je bil komolec, katerega dolina je bilarazdeljena na 7 dlani, vsaka dlan pa je bila razdeljena na 4 prste.Ugotovili smo, da je v strukturi medsebojnih razmerij merskega sistemaegiptovskega komolca vgrajen princip avtomatiènega (samodejnega)konstrukcijsko varnega dimenzioniranja enostavnih kamnitih nosilnih gradbenihelementov.V strukturo medsebojnih mer 1 komolec = 7 dlani = 28 prstov in 1 dlan = 4 prste,je vkljuèena preprosta formula za doloèitev varnih dimenzij upogibnoobremenjenih kamnitih nosilcev ali plošè, ki upošteva celo razlike v trdnostnihlastnostih kamnitega gradiva.Ta merski sistem je najbr nastal na podlagi dolgotrajnega, skrbnega inpremišljenega opazovanja enostavnih konstrukcijskih elementov pod razliènimiobremenitvami, verjetno do stopnje porušitve.summaryThe Egyptian measure for all measurements was the elbow, whose length wasdivided into seven palms, which were further divided into four fingers.We established that the structure of mutual relations in the Egyptianmeasurement system based on the elbow integrates the principle of automaticconstruction of safe dimensioning of simple stone load-bearing buildingelements.The structure of mutual measurements: 1 elbow = 7 palms = 28 fingers and 1palm = 4 fingers, includes the simple formula for determining safe constructionsof stone beams or plates burdened by bending, with respect even to differences inresilience properties of stone materials.This measurement system probably emerged after long, careful and deliberateobservation of simple construction elements burdened by varying loads,probably until they collapsed.kljuène besede:kamniti nosilci, nosilno dimenzioniraje, egiptovski komoleckey words:stone beams, load-bearing dimensioning, Egyptian elbowCilj raziskave je oblikovanje metode dimenzioniranja masivnih/les, kamen/ nosilnih gradbenih elementov s strukturoantropometriènih proporcijskih sistemov kot metode"avtomatiènega" hkratnega merskega in nosilnegadimenzioniranja gradbenega elementa.Naloga razèlenjuje probleme dimenzioniranja nosilnihgradbenih elementov od zgodovinsko znanih zaèetkovdoloèevanja dimenzij, ko je arhitekt hkrati z mersko doloèitvijodimenzij doloèil tudi statièno nosilnost gradbenega elementa, dosedanjega stanja, ko posebej dimenzioniramo na nosilnost,izolativnost, trdnost, trajnost.Z razvojem "inenirske" matematike in uvedbo metrskegamerskega sistema, je nekdanje "avtomatièno" hkratno mersko innosilno dimenzioniranje utonilo v pozabo. Danes se na eni stranidimenzije doloèajo po oblikovnem in estetskem obèutku, nadrugi strani pa imamo vedno bolj podrobne in zapleten statiènepostopke, ki izhajajo predvsem iz stališèa mejbih stanj nosilnosti,proizvodnje, vgrajevanja in konstrukcijskih monosti spajanja inpovezav.Rezultati teoretskih preverjanj in usklajevanj metodedimenzioniranja nosilnih gradbenih elementov s strukturoantropometriènih proporcijskih sistemov naj bi postali novateoretska in priroèna osnova "avtomatiènega" merskega innosilnega dimenzioniranja gradbenih elementov pri idejnizasnovi stavb.Osnovni vzroki za nastanek in razvoj konstrukcije so vedno trije:arhitekt, stavba in material. Le z njihovo medsebojno povezavo jemogoèe vsaj do neke mere zajeti temeljna izhodišèa zarazumevanje konstrukcije v arhitekturi.V prièujoèem pregledu nam gre predvsem za osvetlitev razvojamerskih in dimenzionalnih izkustvenih spoznanj na podroèjudoloèanja dimenzij nosilnim gradbenim elementom.Najstarejše mersko dimenzioniranje, to je doloèanje mergradbenim elementom, je verjetno izhajalo iz po naravi danihdimenzij delov-udov èloveškega telesa. Tako so se vsesplošnouporabljali palec, èevelj, komolec, seenj ter korak kotdogovorjen, oziroma predvsem mersko razviden merski sitem.Zgodovinski pregled razvoja dimenzioniranja nosilnih gradbenihelementov potrjuje misel, da je vsako novo spoznanje na podroèjuobdelave, izdelave, vgrajevanja, uporabe, trajnosti, nosilnosti,trdnosti itd. pomenilo tudi novo dimenzioniranje teh elementovpo novih spoznanjih in pravilih.Upoštevajoè Vitruvijeva pravila /ordines/ za naèrtovanje,poizkušamo dokazati verjetnost nekdanjega usklajenegamerskega in statiènega dimenzioniranja gradbenih elementov sstrukturo medsebojnih razmerij merskih enot antropometriènihmerskih sistemov.DIMENZIONIRANJE KAMNITIH NOSILNIHGRADBENIH ELEMENTOVHkratno mersko in nosilno dimenzioniranje v standardiziranihmerah strukture medsebojnih razmerij mer egiptovskega komolcapoizkusimo preveriti tudi za dimenzioniranje kamnitihkonstrukcijskih gradbenih elementov. Gradbeni elementi izkamna se lomijo v obliki plošè ali klešejo v obliki blokovnosilcev.Kamen, iz katerega se delajo ti elementi, je lahko boljše ali slabšekakovosti ter veèje ali manjše trdnosti. Med kvalitetnejše in boljnosilne prištevamo granit, bazalt, sienit, med slabše in manjnosilne pa školjkaste in kristalniène apnence ter razne pešèenjake.Podatkov o številènih vrednostih natezne ali upogibne trdnostikamenega gradiva tudi v sedanjih tehniènih predpisih ni, ker sepredpostavlja, da kamen ne prevzema nikakršnih nateznih ali36

Joe KušarDIMENZIONIRANJE KAMNITIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCAupogibnih obremenitev.Previdnost je razumljiva glede na sedanji naèin pridobivanjakamna v kamnolomih z miniranjem, pri katerem se pokvaristruktura monolita in nastanejo drobne, veèinoma nevidnerazpoke. Ker v starem Egiptu niso poznali miniranja, poizkusnouporabimo analogni sistem statiènega dimenzioniranja za kamen1z upoštevanjem tlaènih in upogibnih trdnosti .Slika 3: Doloèitev dimenzij plošèe iz kvalitetnejšega kamnaZa stropne plošèe, izdelane iz slabšega kamna /apnenec,pešèenec/, pa naj znaša debelina /d/ toliko prstov, kolikor dlaniznaša razpon /1/ plošèe. V primeru slabšega kamna je upogibnatrdnost plošèe doloèena v sorazmernem odnosu razpona protidebelini 1:4 v skladu z mersko delitvijo 1 dlan = 4 prste.Slika 1: Prikazana zasnova konstrukcije, ki jo sestavljajo obdelani granitni nosilciin stebri vestibula Kefrenovega svetišèa v Gizeh, kae na nujnost obvladovanjaznanja o dimenzioniranju gradbenih elementov.Za staroegipèansko matematiko je bilo znaèilno, da je dajala2"recepte" z aproksimativnimi formulami in metodami raèunanja .Kljub temu, da so bile te metode samo pribline, so dobroustrezale v vseh primerih, kjer so jih uporabili. Ker pa imatakamen in les razliène trdnostne lastnosti tako v primerjavi medobema gradivoma kakor tudi v okviru primerjav istega gradiva, jerešitev problema samodejnega dimenzioniranja z enim samimmerskim sistemom toliko bolj obèudovanja vredna.Slika 2: Struktura egiptovskega antropometriènega sistema mer.V strukturo medsebojnih razmerij mer 1 komolec = 7 dlani = 28prstov in 1 dlan = 4 prste, je verjetno avtomatièno /samodejno/vkljuèena preprosta formula za doloèitev smotrnih in varnihdimenzij upogibno obremenjenega nosilca in tlaènoobremenjenega stebra.Prikazana predstavitev strukture medsebojnih razmerijegiptovskega antropometriènega sistema mer kae na3enostavnost in modularno usklajenost . Mere tega sistema soegiptovskim arhitektom sluile, da so hkrati mersko in statiènodimenzionirali gradbene elemente. Izgleda, da jim je zaradimajhne izbire materiala /kamen, les, opeka/ ter zaradipreprostosti konstrukcijske zasnove ta sistem dimenzioniranjaizredno dobro sluil.Pravilo za dimenzioniranje upogibno obremenjenih kamnitihgradbenih elementov razumemo v strukturi merskih odnosovegiptovskega komolca glede na razlièno kvaliteto kamna takole:Pri plošèah, izdelanih iz boljšega kamna /granit, bazalt/, naj znašavišina /h/ nosilca oziroma debelina /d/ plošèe toliko dlani, kolikorkomolcev znaša razpon. Egipèanska mera za vse meritve je bilkomolec, katerega dolina je bila razdeljena na 7 dlani, vsakadlan pa je bila razdeljena na 4 prste.Slika 4: Doloèitev dimenzij plošèe iz slabšega kamnaV prikazano konstrukcijsko dimenzioniranje kamnitih gradbenihelemetov je vgrajen tudi hierarhièni merski odnos: boljši kamense dimenzionira z višjim-prvim merskim odnosom /komolec,dlan/, slabši kamen se dimenzionira z nijim merskim odnosom/dlan, prst/.Po analogiji teorije in statiènih postopkov za dimenzioniranjenearmiranega betona doloèimo granitu in apnencu ustrezneporušne natezne napetosti. Upoštevajoè priporoèljivi varnostnifaktor za kamnito gradivo /y = 10/, dobimo dopustne upogibnenapetosti, s katerimi preverimo dejansko dopustno nosilnost4upogibno obremenjene plošèe ali nosilca .Pri kamnitih gradbenih elementih vrednosti nosilne trdnosti zelovariirajo, tako v okviru iste vrste kamna kakor tudi medposameznimi nahajališèi.Tako se za kvalitetne kamnine navajajo porušne tlaène trdnosti od2 213.55 KN/cm do 50.71 KN/cm , za manj kvalitetne kamnine pa2 2se gibljejo te vrednosti od 2.29 KN/cm do 33.26 KN/cm . Tevrednosti veljajo za razna sedaj znana nahajališèa po svetu,vendar je razpon med spodnjo in zgornjo vrednostjo tako širok, dalahko te vrednosti upoštevamo tudi za tedaj uporabljeno gradivo.Iz podanih številk je tudi razvidno, da pri kamnitem gradivunastopa velika disperzija trdnosti ter da je zato pri takem gradivunujno potrebno doloèiti spodnjo mejo zanesljivosti kvalitete.Tako se za pohorski tonalit, ki je najkvalitetnejši slovenski kamen2 2navaja upogibna porušna trdnost 2.27 KN/cm - 2.40 KN/cm in2 2 5tlaèna porušna trdnost 16.0 KN/cm - 20.2 KN/cm .Sedaj veljavna definicija kvalitete materiala doloèa varnost zverjetnostjo porušitve, kar lahko doloèimo s pomoèjo izvršenihporušnih preizkusov, iz katerih izhajajo tudi ustrezne dopustneupogibne napetosti.Izpolnjevanje vseh teh zahtev bi pomenilo angairanjeprecejšnjih materialnih stredstev in raziskovalnih potencialov.Ker je uporaba kamnitih plošè in nosilcev za nosilne konstrukcijeneaktualna, je razumljivo, da nimamo niti ustreznih tehniènihpredpisov niti konstrukterskih izkušenj, niti ni tovrstnih podatkovali izkušenj zaslediti v strokovni literaturi.Statièna preveritev nosilnosti po postopku dopustnih napetosti37

Joe KušarDIMENZIONIRANJE KAMNITIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCApokae, da kvalitetnejše plošèe /granit, porfir, bazalt/, izdelane vsorazmerju dolina : debelina = 7, še prenesejo v okviru spodnjemeje dopustnih upogibnih napetosti dvojno lastno teo manjkvalitetne plošèe /apnenec, pešèenec/ izdelane v sorazmerjudolina : debelina = 4.Za bolj obremenjene nosilce, kakršni so na primer vmesni, pa binajbr veljala uporaba tega pravila v naslednji formulaciji: priuporabi boljšega kamna vzamemo za enako število komolcevrazpona /1/ enako število dlani za širino /b/ nosilca.Slika 5: Doloèitev dimenzij nosilca iz kvalitetnejšega kamna.Slika 7: Doloèitev dimenzij stebroviz kvalitetnejšega kamnaSlika 8: Doloèitev dimenzij stebroviz slabšega kamnaZAKLJUÈEKSlika 6: Doloèitev dimenzij nosilca iz slabšega kamnaTudi pri doloèanju varnih dimenzij prerezov tlaèno obremenjenihsten ali stebrov so egiptovski arhitekti imeli v strukturi merskihodnosov komolca enostaven sistem hkratnega varnega inracionalno standardiziranega dimenzioniranja. Kakor priupogibno obremenjenih kamnitih nosilcih, si moramo tudi vprimeru tlaèno obremenjenih stebrov ali sten pomagati s teorijopostopkov dimenzioniranja nearmiranih stebrov in sten.Po tej teoriji se dopustne tlaène napetosti do vitkosti 35 nezmanjšujejo, nato pa se dopustne napetosti vse bolj reducirajo,vse do vitkosti 75, ki je zgornja še dopustna uklonska meja.Uklonska preveritev stebrov izdelanih iz kvalitetnejšega kamna,nam za pravokotne prereze poda vitkost 24, za okrogle prereze pavitkost 28.Za stebre, izdelane iz slabšega kamna, pa dobimo za pravokotneprereze vitkost 14, za okrogle prereze pa vitkost 16.Ker pa nastopi pri tlaèno obremenejenih stebrih obèasno tudihorizontalna sila potresa ali vetra, moramo upoštevati doloèenozmanjšanje dopustne obremenitve, ki jo povzroèi ta obteba.Za nearmirane elemente je dopstna 20% ekscentriènost, kizmanjša dopustno bremenitev skoraj za polovico /44%/.Dopustna 20% ekscentriènost tudi dobro zajema ustreznopotresno obremenitev na dobrih temeljnih tleh pri IX. stopnjipotresa po MCS.Ugotovitve o monem dimenzioniranju tlaèno obremenjenihstebrov v merskih odnosih egiptovskega komolca kaejo velikopremišljenost. Egiptovski arhitekti so se znali uèinkovito izognitiproblemu prevelikega uklona stebrov, ki je danes edennajnevarnejših pojavov v gradbeni konstrukcijski tehniki.Vrjetnost podane teze o dimenzioniranju na osnovi strukturemedsebojnih razmerij merskih enot posredno potrjuje tudi6naslednja razlaga vitruvijevega pravila o evritmiji:Vitruvij pravi: Eurythmia est venusta species commodosque incompositionibus membrorum aspectus. Hace efficitur, cummembra operis convenientia sunt altitudinis ad latitudinem,latitudinis ad longitudinem, et ad summam omnia respondentsuae symetriae. (DeArchitectura, L. I. C. II. 3.)To mi pomeni: Evritmija je v lepoti in primernem izgledu vkompozicijah èlenov. To se dosee, èe se pri èlenih zgradbeskladajo višina s širino, širina z dolino in konèno, èe so vse temere somerne.Razsenosti- višina, širina in dolina, ki jih našteva Vitruvij, sodoloèene mnogokratnikom modula. Èe se te razsenosti èlenovmed seboj skladajo (cum membra convenientia sunt) in èe sosomerne, èe imajo skupno mero, skupni modul (et respondentsuae symetriae) – lahko govorimo o evritmiji.V uporabi sorazmernih odnosov merske strukture egipèanskegakomolca lahko zaslutimo preprostost in idealno smotrnostdimenzioniranja v splošno poznani meri ter kako iz te merskestrukture izhaja uèinkovitost standardizacije. Hkrati mersko innosilno je bila doloèena dolina z ustreznim nosilnim prerezomza veèjo ali manjšo nosilnost. Standardiziranost je omogoèalatudi uèinkovito in ekonomsko utemeljeno stalno "proizvodnjo"kamnitih nosilcev – na zalogo, ne glede na kraj kamnoloma alimonost in potrebo takojšnje uporabe.S skrbno razèlenitvijo antropometriènih merskih sistemov smougotovili, da lahko v vsakem antropometriènem merskemsistemu zasledimo podobno avtomatièno konstrukcijsko38

Joe KušarDIMENZIONIRANJE KAMNITIH NOSILCEV S STRUKTURO MEDSEBOJNIH ANTROPOMETRIÈNIH MER EGIPTOVSKEGA KOMOLCAdoloèanje dimenzij, kot smo jih razloili na primeru strukturemerskih odnosov egiptovskega komolca. Pri vsakem merskemsistemu moramo upoštevati tudi posebne geografske, surovinske,drubene in še kakšne druge danosti, ki vplivajo na zasnovo inpotem uporabo doloèenega sistema.Podobne "merodajne" konstrukcijske zakonitosti, kot smo jihprikazali v uporabnih monostih merskih odnosov egiptovskegakomolca, lahko ugotovimo tudi pri drugih preteklih kulturnihljudstvih.Rimljani še danes slove kot izvrstni gradbeniki. Ker so bili kotvojaški narod nagnjeni k redu in premišljenosti, je najbrpremišljena tudi uporaba njihovih standardnih mer in pravil, kiizhajajo iz medsebojnih razmerij mer.Vsekakor pa lahko e na osnovi podanih analiz monostihkratnega merskega in statiènega dimenzioniranja ugotovimo, dagre pri obvladovanju merskih odnosov in iz njih izhajajoèihrazmerij za tisto "skrivno zidarsko umetnost", ki se je vpreteklosti tako ljubosumno èuvala in skrivnostno prenašala.Rimski standardizirani merski sistem je sestavljen iz številnihrazliènih merskih enot, ki so antropometriène, ter se jih je zatolahko zapomniti in ustrezno uporabiti.Razmerja med merskimi enotami so vsebovala tudi samodejnonaèelo doloèanja smotrnih, vendar statièno še varnih dimenzijnosilnih gradbenih elementov.Uporaba struktur medsebojnih razmerij merskih enot je torejavtomatièno izkljuèevala gradnjo nevarnih, "štedljivo"dimenzioniranih konstrukcij, enako pa je tudi izkljuèevalagradnjo razsipnih, "preobilno" dimenzioniranih konstrukcijskihelementov. To samodejno, "avtomatièno" doloèanje dimenzij jeimelo vgrajeno tisto "mero", ki je smotrno vkljuèevalafunkcionalne, konstrukcijske, gospodarske in oblikovne zahteve.Te ugotovitve nas pouèujejo, da je v smotrni in premišljenimerski sistem mono vkljuèiti tudi konstrukcijska pravila inomejitve v preprosti in "avtomatski" obliki, tako da je izkljuèenamonost zasnove in uporabe nevarnih, prešibko dimenzioniranihgradbenih elementov.Seveda pa bi zanesljivost teh trditev najlae preverili z obsenimitrdnostnimi preizkusi dejansko uporabljenega gradiva, zdelineacijo dobro ohranjenih arheoloških ostankov objektov, zdoloèitvijo konstrukcijske zasnove in izvedbe takega objekta terpotem s statièno analizo kontrolirali statièno izkorišèenostgradiva pri raznih obtenih sluèajih.Pri zasnovi zgradbe in potem gradnji tudi ne smemo pozabiti napraktiènost in priroènost hkratnega merskega in statièngadoloèanja dimenzij nosilnih gradbenih elementov.Ker se je ohranilo le malo egipèanskih kamnitih stropnihkonstrukcij /pa e te so daleè/, lesenih pa prav niè, ne moremo zvso gotovostjo izvajati sklepa o njih dimenzioniranju.Zato naj ostane to nedokonèan del naloge, ki nakazuje monostpoglobljenega študija na osnovi detajlnih izmer teh konstrukcijter tudi rezultatov trdnostnih preizkusov kamnitega materiala, izkaterega so zgrajene te konstrukcije.usklajenih in statièno varnih dimenzij popolnima izgubil.Tehnološka revolucija v proizvodnji lesenih in jeklenih profilovje omogoèila inenirju, da je zaèel samostojno graditi javne inindustrijske objekte. Arhitekt, ki se je opiral na akademizemrazliènih slogovnih pravil, ni bil veè potreben.Inenir je sledil le proizvodnji, eksperimentu in raèunu. XIX.stoletje pa je prineslo še bolj "inenirsko" gradivo – elezobeton,ki ga je mono obvladati le z eksperimentom in raèunom.Preuèujoè postopke "avtomatiènega" dimenzioniranja s pomoèjostrukture sorazmernih odnosov antropometriènih sistemovmoramo najbr tudi še danes upoštevati veljavno dejstvo, da prigradnji monumentalne arhitekture racionalnost in cenenost nistanajbolj pomembni.Iz teh razlogov tudi ni mogoèe iz ohranjenih arheološkihmonumentalnih izkopanin preveriti veljavnost uporabeopisanega naèina statièno konstrukcijskega dimenzioniranja. Prisakralnih, vladarskih in drugih javnih zgradbah sta vtismogoènosti in vtis veènosti daleè vanejša kot optimalnodimenzioniranje vseh gradbenih elementov. V takih primerih greza presti, upoštevajo pa tudi ti objekti v svoji zasnovi spoznanjao geometrijskih sovisnostih proporcijskih razmerij, ki omogoèajostatièno varno gradnjo.Monumentalne arhitekture se gradi razmeroma malo.Mnoiènost bi povzroèila, da bi se izgubil èar posebnega,izjemnega. Najveèji del gradbene dejavnosti je nekdaj, takokakor danes, obsegala gradnja objektov za stanovanje, delo,trgovino in promet. Pri teh delih pa so za naroènika cenenost inhitrost gradnje pri zagotovljeni varnosti bistvene prvine.Mislimo, da teza o dimenzioniranju gradbenih elementov sstrukturo sorazmerij merskih enot egiptovskega antropometriènegasistema predvsem prikazuje model preprostega inzanesljivega "orodja" za varno, usklajeno in racionalnodimenzioniranje, kakršno potrebujejo arhitekti tudi primodernem dimenzioniranju v procesu zasnove naèrtovanja,proizvodnje in vgrajevanja.SLIKOVNO GRADIVOSlika 1: Konstrukcija nosilcev in srtebrov vestibula Kefrenovega svetišèa vGizeh.-Po: Pirenne J., HISTOIRE DE LA CIVILISATION DE L'EGYPTEANCIENNE – DEUXIEME CYYLE, Ed.Albin Michel, Paris, 1962, str. 453-454Slika 2-8 : delo avtorjaSlika 9: Prikazani srednjeveški meter, ki sestoji iz petih razliènih delov in se jeuporabljal do uvedbe merskega sistema. – Po: Muheim E., DIE ABTEI VONSÉNANQUE, Senanque, 1991LITERATURAKušar, J.: Dimenzioniranje lesenih nosilcev s strukturo medsebojnihantropometriènih mer egiptovskega komolca,AR 2002/1, FA, Ljubljana, 2002Devide, V.: Matematika skozi kulture in epohe, Društvo matematikov, fizikov inastronomov, 1984, str. 69Kurent, T.: Sistemi standardnih modularnih mera v arhitekturi, Arhitektonskifakultet, Beograd, 1975, str. 28Kregar, R.: Naš kamen I. del, Naravni in umetni kamen za tehniko in okras, Našdom, Gradbena strokovna zaloba, Ljubljana, 1974, str. 24Curk, J.: Še o tonalitu, Èrta in tvor, 2. Simpozij o naravnem kamnu v arhitekturi,Mineral d.d., Ljubljana 2002Slika 9: Prikazani srednjeveški meter, ki sestoji iz petih razliènih delov, se jeuporabljal do uvedbe merskega sistemaZ uvedbo metrskega sistema, ki temelji na dekadni osnovi, se jenekdanji "merodajni" princip hkratnega doloèanja merskoKurent, T.: Modularna evritmija šempeterskih edikul, Narodni muzej, Ljubljana,1970, str. 92prof dr Joe KušarUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturojoze.kusar@arh.uni-lj.si39

Peter Marolt2oo3 / 1 ARARHITEKTURNI PROSTOR KOT LIKOVNI MEDIJprejeto 17.3.2003Architectural Space as Artistic MediumpovzetekArhitekturni model - študijska maketa v arhitekturnem snovanju predstavljaneobhoden del v procesu snovanja arhitekturnega prostora, lahko pa predstavljatudi samostojno likovno delo. V opredelitvi arhitekture je namembnost objektanjen neodtujljivi del, pa vendar sta v zaèetnem procesu snovanja arhitekturnegaprostora, odvisno seveda od avtorja, njegovega naèina razmišljanja, filozofije inkreativnega potenciala, likovnost in likovno - prostorska zasnova dostikratprimarnega pomena. Likovno - kompozicijska izhodišèa in prostorsko -oblikovalska zamisel e v tej fazi dovolj jasno govorita o arhitekturi. Razmisleko namembnosti in naèinu izrabe arhitekturnega objekta je obièajno skrit vrazumevanju zastavljenega arhitekturnega problema, kljub temu da ta v zaèetnifazi projekta ni nujno izrecno opredeljen.Reševanje likovno-prostorskih problemov lahko pomeni tudi zasnovoarhitekturnega prostora. Likovnost je v kontekstu prezentacije lahko le sredstvoza predstavitev zamisli o arhitekturnem prostoru, v kontekstu likovne izpovedipa tudi konèni cilj. Snovalec arhitekture z bolj ali manj enostavnimi izraznimimediji kot sta model in skica, predstavi bistvo arhitekturnega prostora.summaryIn architectural conceptualisation the study model represents an essential partof conceptualising architectural space, but it can also represent an independentartefact. In architectural definition, an object's function is its unalienablecomponent, but nevertheless, in the initial stages of the process ofconceptualising architectural space, also depending on the authors way ofthinking, philosophy, creative potential, artistic inclination, the artistic, artefactconcept often has primary significance. In this phase the artistic compositionstarting points and spatial design idea, already clearly describe thearchitecture. Considerations about function and utility of architectural objectsare usually hidden in the understanding of the posed architectural problem,although the latter is not necessarily clearly defined at the outset of the project.Solving artistic-spatial problems can also imply the concept of architecturalspace. Fine arts in the context of presentation can only be a means for presentingideas about architectural space, while in the context of artistic expression it canalso be the final goal. The designer of architecture can present the essence ofarchitectural space by using more or less simple media such as models orsketches.kljuène besede:arhitekturni prostor, likovnost, zasnova, maketa, likovni objektkey words:architectural space, pertaining to the fine arts, concept, model, artefactZASNOVA, MODELIN USTVARJALNI PROCESV arhitekturnem snovanju predstavlja arhitekturni model -študijska maketa neobhoden del v procesu snovanjaarhitekturnega prostora, lahko pa predstavlja tudi samostojnolikovno delo. V opredelitvi arhitekture je namembnost objektanjen neodtujljivi del, pa vendar sta v zaèetnem procesu snovanjaarhitekturnega prostora, odvisno seveda od avtorja, njegoveganaèina razmišljanja, filozofije in kreativnega potenciala,likovnost in likovno - prostorska zasnova dostikrat primarnegapomena. Likovno - kompozicijska izhodišèa in prostorsko -oblikovalska zamisel e v tej fazi dovolj jasno govorita oarhitekturnem prostoru. V doloèenih primerih arhitekturo tudi etipološko opredeljujeta. Gre za odloèitev kateri od dejavnikov :ideja (koncept) in oblika, konstrukcija, namen, oziromauporabnost, bo v projektu prevzel vodilno vlogo in zaèrtal vsenadaljnje posege znotraj ustvarjalnega procesa.V snovanju arhitekturnega prostora se spopadata vsaj dveosnovni izhodišèi glede na oblikovalsko naravnanost avtorja:oblika sledi namenu, ali pa oblikovalska zamisel narekuje vesnadaljnji postopek oblikovanja arhitekturnega prostora.Obièajno se kot optimalen izkae takšen ustvarjalni proces, kiizmenièno, bolj ali manj enakovredno, upošteva obe (navidez)nasprotni si stališèi, s tem da upošteva èim veè vidikov(oblikovalski, inenirsko - tehnièni, tehnološki, uporabni vidik,upošteva širši prostor, èas nastanka,…).ZASNOVAIN KONÈNAREŠITEVV primeru, da gre za objekt spomina in se ta v svojem oblikovanjupribliuje skulpturi, sta dejansko v ospredju filozofija avtorja iniz nje izhajajoèa zamisel. Precej podobno je z uvodnimrazmišljanjem o scenskem prostoru, pri èemer vkljuèevanje vgledališko igro s seboj potegne nujnost preprièljivosti rešitve,njeno izpovedno moè in korelacijo z gledališkim tekstom. (Hkratije pri oblikovanju gledališke scene nujno potrebno upoštevatividike uporabnosti, montae, demontae, transporta, cene,pravzaprav vse vidike, ki se tièejo in podobno veljajo tudi zastroške vzdrevanja stavbe v èasu njene ivljenjske dobe, le(obièajno) v manjšem obsegu).Razmislek o namembnosti in naèinu izrabe arhitekturnegaobjekta je obièajno skrit v razumevanju zastavljenega problema,kljub temu da ta v zaèetni fazi projekta ni nujno izrecno nakazan.V primeru, da pri uvodnem modelu konstrukcija še ni povsemdoloèena, se nujnost razmisleka o njej pokae takoj, ko pomislimona objekt v naravnem merilu. "Model" kot likovni objekt pa lahkoe predstavlja konèno izoblikovano, samostojno, zakljuèenorešitev.Predstavitev zamisliTudi v dobi raznovrstnih raèunalniških programov za grafiko,predstavitev s pomoèjo risbe, skice, akvarela, fotomonta,modela, še vedno predstavlja verodostojen naèin prezentiranjaprostora. Še veè, razmišljanja nekaterih arhitektov - oblikovalcevo arhitekturnem prostoru je moè predstaviti na razstavi kotsamostojna likovna dela. (Še toliko bolj to velja za rešitvepriznanih scenografov, ki so bodisi akademski slikarji, pa tudiarhitekti po izobrazbi in še toliko bolj usmerjeni v likovnostrešitev, pri èemer v veèih primerih nastopajo tudi v vlogikostumografov)40

Peter MaroltARHITEKTURNI PROSTOR KOT LIKOVNI MEDIJARHITEKTURAIN PROSTORPo Pirjevcu, ki ga navaja Vodopivec (1993: 16) nedotaknjena innenaseljena krajina ni prostor, še manj pa naj bi pomenilaprostost. Po Pirjevèevem mnenju se èlovek v njej lahko kveèjemuizgubi. Šele z arhitekturnim delom, ki se pojavi sredi tenepreglednosti, se pojavita tudi prostor in prostost. Ko Hribar(1990: 391) govori o nasilju arhitekture nad prostorom, ki siizmišlja "idealni prostor" zase, pravi, da je pokrajinanajprvobitnejši prostor (topos) èloveka. Brez nje za èloveka niveè prostora. Je prostor èlovekove prostosti (svobode), èe jeprostor èlovekovega sveta (duha, op. av.). Zavzema se za to, da bipokrajino, kot dom èlovekove prostosti, obravnavali kot svetišèe,kot vir iz katerega vznika svet, svet kot èlovekovo prebivališèe.(ibidem: 392)Moralno poslanstvo arhitekture ni ustvarjanje form, temveèustvarjanje bivanjskega prostora (vkljuèno z njegovimiduhovnimi razsenostmi op. av.). Ko Vodopivec citira Pirjevca(1993:15), piše, da je arhitekturni prostor tisti prostor, ki neomejuje e tako skopo odmerjenega èlovekovega prostora,temveè mu ta (bivanjski) prostor odpira. Arhitekt naj bi s svojimdelom "prostoru šele odprl prostor".Arhitekturni in likovni prostorLikovni prostor je omejen, doloèen z elementi, ki so v osnovi(tudi) geometrijski pojmi (razlika je le v poimenovanju): linija,ploskev, volumen, smer, razdalja, mera, a v naravi (pri)dobijolikovne kvalitete, ki so posledica lastnosti materialov (tekstura,barva,…) in kreativnih produkcijskih postopkov (sestavljanje,dimenzioniranje, oblikovanje, obdelava, dekoracija,…).Arhitekturni prostor je (likovna) kompozicija, z vsemi likovno -prostorskimi zakonitostmi, ki jih sicer pozna likovnakompozicija (središèe, smer, notranja razmerja,...).Arhitekturni prostor nastane šele z omejitvijo dela širšegaprostora. Predstavlja zamejeni del nezamejene krajine. Vednomorata obstajati oba, da bi lahko zaèutili razliko med njima.Arhitekt ustvari zamejeno obmoèje, ki do tedaj znotrajnezamejene krajine ni obstajalo. Obstajata soodvisnost prostorain arhitekture. Tako kot arhitekturni prostor lahko zaivi šeleznotraj širšega prostora, tako tudi prostor zaivi šele zarhitekturo. (Vodopivec, 1993: 16)SFERA LIKOVNEGASkupna toèka likovnih umetnikov so poleg kulturne konvencijetudi specifiène, dogovorjene norme, pojmi, pravila, estetskikanoni, ki se tièejo dogovorov v sferi likovnega. (Butina, 1997:15) "Likovna slovnica" je za vse likovne zvrsti podobna, èe e nienaka. Vsem umetnostim je skupen ustvarjalni proces, naèinipreoblikovanja obstojeèega pa so skupni tudi znanosti.Znotraj arhitektovega ustvarjalnega dela se nahaja predstavitevideje s pomoèjo risbe, skice, modela, kolaa, fotomontae,…, kipredstavljajo stopnjo umaterializirane oblike ustvarjalèeve ideje(o prostoru). Vsi likovniki naj bi se pri svojem delu sreèevali zistimi osnovami, a se izraali z osebnimi zamislimi oblik.Sugestivnost izraza, pomen in sporoèilnost so blizu vsemumetnostim, s tem pa tudi zvrstem likovne umetnosti. Iz teprepoznavnosti izhajajo ("dogovorjeni" oziroma prevzeti)arhitekturni tipi, še bolj pa arhitekturni prostor s poudarjenoduhovno konotacijo.Arhitekt kot likovni ustvarjalecKot je zapisala Marja Lorenèak (2003) arhitekt lahko sledilikovnemu pristopu z upoštevanjem stalnega ritma simbolov invsebine. Osnutke arhitekturnega prostora v obliki risbe inštudijske makete, lahko, odvisno seveda od kakovosti, štejemo zasamostojna, po svoji zgradbi pa za popolna likovna dela. S tem,ko prikazujejo razvoj oblike v prostoru, takšna dela poudarjajovse kar je pomembno v trenutku snovanja arhitekturnegaprostora. V tem smislu arhitekt kot likovni ustvarjalec preko risbein od tod preko študijske makete pokae bistvo razumevanjaprostora. V tenutku zasnove arhitekturnega prostora mu lahkouspe ujeti razlike, ki izhajajo iz razliènih analiz prostora, prièemer se lahko poslui tako konstruktivnih in geometrijskihizhodišè, hkrati pa mu za izhodišèe lahko slui njegovo notranjepoetsko jedro.SPECIFIÈNOSTARHITEKTUREZaradi prostorov in objektov, ki jih arhitektura koncipira inmaterializira, je bistveno drugaèna od drugih likovnih zvrsti.Naloga arhitekture je ustvarjanje prostora po meri èloveka,ustvarjanje prostora za bivanje. Od vseh zvrsti likovne umetnostije arhitektura najbolj abstraktna. Praktièno e na svojem zaèetkuse je otresla enostavnega posnemanja narave.Tako kot vsaka umetnost ima tudi arhitektura dvojen znaèaj:opredeljujeta jo èas in prostor v katerih nastaja, na drugi strani papredstavlja odsev tehniènih, teoretskih in umetniških pravil inprincipov (posameznika). (Vodopivec, 1993: 2) Kot isti avtorzapiše v nadaljevanju: "Avtonomnost v smislu samostojnostiarhitekture v razmerju do drugih umetnosti pojasnjuje izvornipomen termina arhitektura, ki kae na avtoriteto gradbenekonstrukcije. Ta je èista kreacija duha, saj nima vzora ali modelaizven lastne pretekle izkušnje."Arhitektura se opira na tektonsko logiko konstrukcije, pri èemertorej uporablja le lastno preteklo izkušnjo, lastno umetniškoizroèilo. (Vodopivec, 1993: 7) Tektoniko najdemo tudi v ivemsvetu. Tièe se tako skeleta èloveka in ivali, kakor tudi rastidreves.Arhitektura se od drugih umetnosti nedvomno loèi tudi potem, da je vsako posamezno delo le del širše celote. Od prvezgradbe dalje je le dopolnjevanje e obstojeèega. Prostorskikontekst pomeni omejitev avtonomnosti posameznegaarhitekturnega dela. (Vodopivec, 1993: 7) Od ostalih umetnostnihzvrsti, pa tudi od nekaterih drugih strok, ki se ukvarjajo zvprašanji gradnje, arhitekturo loèi celovitejše gledanje nazastavljeni problem.Risba kot zapis zamisli in naèin komunikacijeKo govorimo o razumevanju arhitekturnega prostora, lahko risboin študijsko maketo razumemo kot nujno teišèe tovrstnegaraziskovanja. Ta dva pripomoèka predstavljata temelj za razvojoblike. (Lorenèak, 2003) Risba ali slika kot umetniški izraz lahkopredstavljata samostojno likovno delo, kadar pa risba slui le kotarhitektovo orodje za artikulacijo ideje o arhitekturnem prostoru,41

Peter MaroltARHITEKTURNI PROSTOR KOT LIKOVNI MEDIJPeter Marolt: likovno-prostorski objekti; arhitektura in prostor42

Peter MaroltARHITEKTURNI PROSTOR KOT LIKOVNI MEDIJPeter Marolt: likovno-prostorski objekti; arhitektura in prostor43

Peter MaroltARHITEKTURNI PROSTOR KOT LIKOVNI MEDIJpa pomeni dobro izhodišèe za njeno realizacijo.Arhitektova risbaje namreè zapis, s katerim orisuje, osvetljuje svoje videnjearhitekturnega prostora.Prvotne pisave so komunicirale s pomoèjo risb podob predmetov.Slikovno komuniciranje za arhitekturne projekte velja še danes,saj s pomoèjo dogovorjenih znakov - simbolov naèrtovaleckomunicira z naroènikom, predvsem pa z izvajalci inposameznimi strokami, ki sodelujejo pri izvedbi projekta.(NE)ENOTNO POIMENOVANJEZoen izraz "plastiène umetnosti", ("les Arts Plastique, "le ArtiPlastiche" oziroma "the Plastic Arts") ustreza vsem zvrstemlikovne umetnosti: arhitekturi, oblikovanju, kiparstvu,slikarstvu,…. Poleg tega, da pojem plastiènega oznaèuje vse karje mogoèe oblikovati, pomeni tudi reliefnost, oblikovanost vprostoru. Etimološki izvor besede "bilden" ("die Bildende Kunst"kot upodabljajoèa/likovna umetnost) nakazuje namenustvarjanja, dajanja oblike - oblikovanja. (Butina, 1997: 10) Zaarhitekte je gotovo še zanimivejši pojem uporabne umetnosti("dieAngewandte Kunst").Slovenski pojem upodabljanja, ki prav gotovo izhaja iznemškega izraza "die Bildende Kunst", je zamenjal prvotnislovenski izraz písanja (belokranjske písanice pomenijoposlikane velikonoène pirhe) (ibidem: 10). Omenjeni izraz bi bilpo mnenju Butine (ibidem: 11) zelo primeren za tisto smerabstraktnega (nepredmetnega) slikarstva, kjer je glavno izrazilosled roke, torej "rokopis" slikarja.Nemško geslo "das Bild" oznaèuje predstavitev, upodobitevstvari na ploskvi. Umetnikov "rokopis" kot zapis ivljenjadoloèene dobe, njegovega naèina razmišljanja, stopnje kulturekot vseobsegajoèega ivljenja, je sprejemljiv tudi za arhitekturno"risbo" (stroko), njeno opredelitev.KOMPLEKSNOSTARHITEKTUREVrednost arhitekturnega dela torej ni le v likovnosti oziromalepoti sami na sebi, temveè poleg uporabne vrednosti obstaja ševeliko zahtev za njeno uresnièitev. Med prvimi je to prav gotovotektonika. (Vodopivec, 1993: 19) V primeru, da se zgledujemo pokonstruktivizmu, ne moremo mimo naèela, da ima smisel samotakšna rešitev, ki v sebi skriva funkcionalnost, racionalni namen.Kar je premišljeno narejeno, je tudi logièno, hkrati pa ustvarjaharmonièno celoto. Vsak objekt mora dajati vtis nujnostiusklajenosti elementov. Arhitektura ali stroj morata vsebovatiorgansko enotnost vseh elementov posameznih loèenihkonstrukcij. (po Èernjihovu, 1989)Arhitektura kot kola(Arhitekturna) kompozicija je torej zloenka, sestavljanka(kola) posameznih elementov, katerim smo doloèili medsebojneodnose. V tehniènem smislu pravilno zasnovan objekt, ki vsebujestatièno logièno konstrukcijo, vedno nudi izhodišèe dobremuoblikovanju. Variacije osnovne kompozicije, oziroma noviodnosi med elementi, ustvarijo estetsko zanimiv likovni objekt(artefakt). Struktura v najboljšem pomenu besede pri tem pomenitudi optimalno razmerje med posameznimi elementi.Likovnost kot vmesni rezultatLikovnost v kontekstu prezentacije je le sredstvo za predstavitevarhitekture, ni pa nujno njen konèni cilj, èeprav je pri projektih, kizavestno ostanejo le "na papirju", to mogoèe. Obièajno jelikovnost eno izmed izhodišè in nekakšen vmesni rezultat.Likovna sredstva, likovno razmišljanje je sredstvo za dosegocilja, ni pa edini problem, ki ga mora snovalec arhitekture rešiti.AVTONOMNOST ARHITEKTUREPri èlovekovi osebnosti je nujno uravnoteenje razuma (ratia) inèustev.Arhitektura naj bi v tej primerjavi pomenila uravnoteenjeznanosti (tehnike, tehnologije), umetnosti (estetike, lepega) infilozofije. Razlika med gradbeništvom in arhitekturo je ravno vpoudarjanju zgolj tehnike gradnje pri gradbeništvu in umetnostjogradnje, s katero obièajno definiramo pojem arhitekture. Zaarhitekturo kot stroko, ki posega tudi na podroèje umetnosti, takokot za vse umetniške zvrsti velja, da s svojimi deli postavlja(estetske) norme, ki torej po Vodopivèevih besedah (1993: 9) nisoin ne smejo biti (samo) vnaprej postavljene. Arhitekturna teorijaje za arhitekturo (iz razloga, ker tudi sama ni eksaktna znanost)lahko le temelj, ki pa ne razrešuje avtorjevih strokovnoumetniškihvprašanj. Ta se po Vodopivèevem mnenju (1993: 10)razrešujejo skozi avtorjevo osebno odloèitev in izpoved.Avtorsko delo, ustvarjalèev doprinos, torej presega obèe vedenje.V ustvarjalnem delu arhitekta pa se teorija in praksa vsekakorprepletata in dopoljnjujeta. (Teorijo arhitekture lahko razumemocelo kot obliko arhitekturne prakse). Znanost je torej v arhitekturisestavni del prakse, kar pa še ne pomeni, da je arhitektura (le)znanost. Kot logièni razmislek in znanstveno spoznanje obstajaznanost o arhitekturi, podobno kot obstaja tudi znanost oumetnosti, ki pa je loèena od umetnosti same. Obstajata torejavtonomno teoretsko izroèilo arhitekturne teorije, kakor tudiavtonomnost arhitekture kot zvrsti likovne umetnosti.(LIKOVNA) RESNIÈNOST PROSTORALikovni jezik je s pomoèjo sistema likovnih znakov sposobenopisati strukturo stvarnega prostora. (Butina, 1997: 57) To senanaša tako na resnièni prostor, kakor tudi na likovno resniènostprostora, na razumevanje prostora v doloèenem èasu in drubi.Izraz forma je po Butini (1997: 11) zunanji izraz nekega pojava,pogojen z njegovo vsebino (kar je še posebej pomembno zaarhitekturo).PROSTORSKA TRANSFORMACIJA KOT DOKAZAVTONOMNOSTI ARHITEKTURES prostorsko transformacijo in pridajanjem novih pomenov selahko umaterializacija razmišljanja prelevi v zoenje prostora nalikovni znak, ali v znak kot naèin komunikacije - simbol.Postavitev elementov v pravi prostorski odnos, pomenikompozicijo, ki lahko predstavlja zasnovo arhitekturnegaprostora. Šele nova kreacija ga ustvarja in doloèa.Svobodna prerazporeditev kot avtorjeva kreacija in strukturaelementov, ki se pojavijo v novih odnosih, kaeta na avtonomnostoblikovanja (arhitekturnega) prostora, ki v svojih kreacijahdeluje neodvisno od ostalih likovnih zvrsti, èeprav izhaja iz44

Peter MaroltARHITEKTURNI PROSTOR KOT LIKOVNI MEDIJpodobnih kompozicijskih izhodišè. Šele s prerazporeditvijo seodpirajo nove razsenosti prostora. To naj bi bil tudi dokaz, da jearhitektura abstraktna likovna umetnost, saj ne posnema(narave), temveè proizvaja novo.Konkretno nasproti abstraktnemuZ raztelešenjem kompozicije na osnovne elemente in z njihovoponovno sestavitvijo v drugaèni likovno-oblikovalski maniri, seda dokazati, da je mogoèe brez vnaprejšnje natanèno doloèenenamembnosti prostora, preko likovno-kompozicijskih izhodišè,priti tudi do dovolj konkretnega arhitekturnega prostora.SKLEPVIRI:Butina, M. (1997) O slikarstvu. Debora, Ljubljana.Èernjihov, J. (1989) Konstrukcije arhitektonskih i mašinskih formi. Gradjevinskaknjiga, Beograd. (Prviè izdalo Leningrajsko društvo arhitektov, 1931)Hribar, T. (1990) Sveta igra sveta: (umetnost v postmoderni dobi). Mladinskaknjiga, Ljubljana.Lorenèak, M. (2003) Spomini v prostoru - konkretno v abstraktnem.(Risba in študijska maketa med konkretno in abstraktno umetnostjo.) Tekst zazloenko Petra Marolta ob razstavi na Akademiji likovnih umjetnosti, Sarajevo,23.-30. januarja 2003.Vodopivec, A. (1993) Temelji in meje arhitekturne avtonomije. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, FAGG, Šola za arhitekturo, Ljubljana.Širša likovnost je lahko izhodišèna toèka vsakršnega oblikovanjaprostora. Arhitekturno oblikovanje pomeni tudi reševanjelikovno-prostorskih problemov. Arhitekturo je mogoèeanalizirati s podobnimi sredstvi kot dvodimenzionalni prostor(sliko). Likovni jezik je sposoben opisati ustroj resniènega(arhitekturnega) prostora. Arhitekturni prostor je mogoèe zaèetisnovati z likovnimi sredstvi brez vnaprejšnje izrecno doloèenenamembnosti prostora, ki pride na vrsto šele v drugi fazisnovanja. (Dejansko arhitektura, kot prostor namenjen bivanju,zaivi z rešitvijo uporabnosti, pravilno strukturiranostjoprostorov, to je s pravilnimi funkcionalnimi povezavami,razmerji med prostori.) Dobra arhitektura predstavlja ravnotejemed namembnostjo in avtorjevo poetiko. Arhitekturni modelpredstavlja neobhoden del v procesu snovanja arhitekturnegaprostora, a lahko pomeni tudi samostojno, zakljuèeno likovnodelo, še posebej, kadar gre za jasno izraeno duhovno konotacijo,moèan umetniški naboj in izpovedno moè.mag Peter MaroltUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturopeter.marolt@arh.uni-lj.si45

Lara SlivnikKRISTALNA PALAÈA -NOV ARHITEKTURNI TIP JAVNEGA PROSTORAThe Crystal Palace - A New Architectural Type of Public Space2oo3 / 1 ARprejeto 12.3.2003povzetekV èlanku je obravnavana Kristalna palaèa, stavba za prvo svetovno razstavo vLondonu leta 1851. Opisane so zahteve gradbene komisije ob arhitekturnemnateèaju in predlog Josepha Paxtona, kratko je predstavljena gradnja, razstava innekaj naèrtov, kaj s stavbo storiti po konèani razstavi. Podrobno je opisanapreselitev palaèe v Sydenham in nekaj druabnih aktivnosti, ki so jih tamizvajali. Pomen Kristalne palaèe je v uporabnosti arhitekture, prilagodljivemtlorisu, prviè uporabljeni demontani konstrukciji in stekleni fasadi. Dokazanaje trditev, da je Kristalna palaèa nadgradnja rastlinjakov in tudi pokritihelezniških postaj. Omenjeni so nekateri njeni nasledniki. Vrh popularnosti je tipkristalne palaèe doivel konec devetnajstega stoletja z Ebenezerjem Howardom,ki jo je postavil kot eno glavnih stavb v shemo vrtnega mesta. Kristalne palaèe sobile popularne tudi zaradi mešanja drubenih slojev, ki se do tedaj niso domalanikoli sreèali.summaryThe article deals with the Crystal Palace, the building for the first WorldExhibition, held in London in 1851. A review is presented about the BuildingCommittee's demands for the architectural competition, Joseph Paxton'sproposal, the construction itself, the exhibition and some plans about future useof the building, after the exhibitions closing. Removal of the Palace toSydenham, as well as some social activities carried out there, are described indetail. The significance of the Crystal Palace is in its' functional architecture,adaptable layout, first use of disassembled construction and glazed façade. Thestatement about the Crystal Palace stemming from glasshouses and coveredrailway stations is proven. It also served as a model for several other buildings,which are mentioned in the article. The culmination in popularity of suchbuildings was at the end of the nineteenth century when Ebenezer Howardpositioned such a building as one of the central buildings in his Garden cityscheme. "Crystal palaces" were popular also because they enabled the mixing ofsocial groups, which until then actually never mingled.kljuène besede:svetovne razstave, javne zgradbekey words:World Exhibition, public buildingPrièujoèi èlanek je nadgradnja raziskave z naslovom Stavba zaprvo svetovno razstavo [Slivnik, 2003], ki je nastala v letu 2002na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Gre za Kristalnopalaèo, prviè sestavljeno leta 1850 v Londonu. Njena zgodovinaje zelo bogata in raznovrstna. S svojo obliko in funkcijopredstavlja vrhunski doseek arhitekture devetnajstega stoletja[Pevsner, Games 2002]. Z arhitekturnega vidika so pomembnevsaj tri posebnosti nove stavbe. Prva posebnost je veliko številonateèajnih predlogov, a zgradili niso nobenega izmed njih. Drugaposebnost je prviè izvedena demontana konstrukcija. Topomeni, da so posamezne elemente zgradbe izdelali v razliènihtovarnah, jih pripeljali na gradbišèe, jih po naèrtih sestavili, pokonèani prireditvi razstavili, prepeljali na drugo lokacijo in jih natam po drugih naèrtih zopet sestavili. Tretja posebnost jepopolnoma nov arhitekturni tip javnega prostora. Ta je obširnejerazloen v èlanku.ZAHTEVE OB NATEÈAJUPrva svetovna razstava je bila v Londonu leta 1851. Pripravenanjo so se zaèele leta 1849, ko je bila v Parizu zelo odmevnafrancoska nacionalna razstava. Britanci niso hoteli zaostajati zaFrancozi. Princ Albert, mo kraljice Viktorije, je kot predsednikKraljeve drube za umetnost (Royal Society of Arts) sprejelodloèitev, da organizira prvo "Veliko razstavo industrijskihizdelkov vseh narodov" (Great Exhibition of the Works ofIndustry of all Nations). Novi mešèanski srednji razred je znavdušenjem pozdravil to odloèitev. S tem bi Velika Britanijapokazala svetu, kaj zna in kaj zmore, saj je bila sredidevetnajstega stoletja "delavnica sveta", viktorijanska industrijain trgovina pa sta bili v najveèjem vzponu.Za stavbo za prvo svetovno razstavo so ustanovili gradbenokomisijo in ta je razpisala mednarodni nateèaj. Zahteve komisijeob razpisu nateèaja so se zdele skoraj nemogoèe. Priporoèila je,naj bo rezultat nateèaja "najveèja zgradba, kar jih je svet kdajvidel", po obliki pa naj bo nekaj povsem novega [McKean, 1994:9]. eleli so, da bi bil to tip zgradbe, ki naj ne bi spominjal ne nacerkvene objekte, ne na mestne hiše in ne na grajska poslopja ternaj prav tako ne bi posnemal nobenega arhitekturnega sloga.Hkrati naj bi bila zgradba ognjevarna, organizacija prostorovpremišljena, prav tako komunikacije za obiskovalce. Površinarazstavnih prostorov naj bo okoli 74 300 kvadratnih metrov,trikrat veè od kateregakoli razstavišèa dotlej. Hkrati pa naj ne bistroški gradnje presegali 100 000 funtov.Zdelo se je, da nihèe ne more takim zahtevam v celoti ustreèi.Izmed 245 naèrtov, kolikor jih je prispelo na nateèaj, niso izbralinobenega. Gradbena komisija je predstavila svoj predlog, ki naj biupošteval najboljše ideje nateèajnih del. Ko je Joseph Paxtonprouèil uradni predlog zgradbe za svetovno razstavo, je bil nadnjim razoèaran. Pozanimal se je, ali bi sprejeli še kakšno novozamisel in neuradno je dobil pozitiven odgovor. Komisija namreèni bila preprièana, ali je izbrala pravi naèrt. Dopustila je izdelavoše enega predloga z novo oceno stroškov.JOSEPH PAXTONJoseph Paxton je bil glavni vrtnar devonshirskega vojvode vChatsworthu [Anthony, 1973]. e pred letom 1850 je vChatsworthu naèrtoval veliki rastlinjak (Great Conservatory) inravno streho nad ribnikom z lokvanji [Hitchcock, 1977: 184]. Pritem je bil zelo inovativen, saj je pri obeh razvil novo tehnologijo.Za Great Conservatory je izdelal stekleno streho s cikcakastimprerezom. Po strukturi lista lokvanja "Victoria Regia" pa je povzelidejo za konstrukcijo ravne strehe nad ribnikom s takšnimilokvanji. Obe zamisli, pa tudi druge, nove konstrukcijske instrukturne ideje je uporabil pri svojem naèrtu za razstavno46

Lara SlivnikKRISTALNA PALAÈA - NOV ARHITEKTURNI TIP JAVNEGA PROSTORAzgradbo, èeprav je bila ta v merilu in velikosti precej drugaèna.Paxton se je torej lotil izdelave alternativnega predloga. Narazpolago je imel le malo èasa. Prvi teden v juniju 1850 si jeogledal predvideno lokacijo v junem delu Hyde Parka. Naneugodnem zemljišèu - bilo je 700 metrov dolgo in le 152 metrovširoko, rahlo je padalo od zahoda proti vzhodu, priblino napolovici ga je preèkala skupina visokih brestov in na severu sta gaomejevali dve gruèi dreves - je bilo izredno teko postavitiprimerno stavbo. A kljub omejitvam je Paxton skiciral fasado inprerez, kjer je e razloèno videti dve nadstropji, glavno ladjo zloki nad stebri in cikcakasto streho. Detajlne naèrte so Paxton innjegovi sodelavci izrisali v osmih dneh. Pomagal jim je inenirWilliam Henry Barlow, ki je kasneje projektiral strešnokonstrukcijo peronov elezniške postaje St. Pancras v Londonu.Vse to se je dogajalo junija 1850, ko je bilo do otvoritve razstavele še dobrih deset mesecev!Paxton je svoj predlog objavil 6. julija v The Illustrated LondonNews. V dolgem èlanku je razloil zgradbo prav do detajlov: odopisa modula konstrukcije, ki je sestavljena iz litoeleznihstebrov, do opustitve predelnih sten, delovanja ventilacije inuporabe zaves za zašèito pred premoènim junim soncem.Gradbena komisija je sprejela predlog sredi julija kljub teavam,ker Paxton ni upošteval vrste starih brestov, ki so stali sredinaèrtovane zgradbe. Zaradi protesta javnosti je naèrte dopolnil.Tri drevesa, visoka po trideset metrov, je vkljuèil pod polkronostreho preènega krila, ki jo je v lesu konstruiral John Henderson.Hkrati se je izkazalo, da je bilo to krilo potrebno zaradi stabilnosticelotne zgradbe, ki naj bi bila sicer predolga. Poveèali so tudiosnovni modul iz 6,1 metra na 7,3 metra. Javnost, ki je prejnasprotovala gradnji, je ob lahki in oèitno zaèasni zgradbi vtrenutku spremenila mnenje.Tudi cena izvedbe Paxtonovega naèrta je bila znatno nija odvseh konkurenènih predlogov. Hkrati je Paxton komisijopreprièal, da lahko postavijo zgradbo do zahtevanega roka le ponjegovem naèrtu. Vsi so dvomili, tudi izvajalci, da bi lahkozgradbo konèali v tako kratkem èasu.Gradbena komisija je konec julija sprejela Paxtonov naèrt inpogoje podjetja Fox in Henderson. Joseph Paxton in Charles Foxsta z ekipo inenirjev in risarjev dopolnila naèrt in ga izrisala dozadnjih detajlov v šestih tednih. Pri tem so sodelovali celonekateri èlani komisije. Owen Jones in Charles Barry staizboljšala arhitekturno kakovost rešitev in oblikovala stebre.Charles Heard Wild je oblikoval nosilce in skupaj s Foxom ponavodilih Williama Cubitta dimenzioniral glavni okvir v prerezu[Peters, 1996: 226-8].Zgradbo na površini 73 000 kvadratnih metrov so lahko postavilile z dobro organiziranim delom, s skupino, ki je dobro poznalagradivo in gradbene postopke. Pogodba za izvedbo je bilapodobna današnjim pogodbam po sistemu "kljuè v roke".Izdelavo posameznih elementov je organiziral John Henderson.Charles Fox je poleg naèrtovanja in uskladitve vseh detajlovnadziral tudi sestavljanje konstrukcije.Èeprav so gradbeno pogodbo podpisali šele 14. novembra, so zdeli zaèeli e konec julija in Kristalna palaèa je bila narejenatoèno do pogodbeno doloèenega roka, 1. januarja 1851, po 17tednih del na gradbišèu.Kristalno palaèo so sestavili iz zelo številnih, a majhnih in enakihelementov. Najdaljši je bil 7,3 metrov dolg elezen nosilec, ki jetehtal manj kot tono. To je omogoèalo enostaven sistemsestavljanja, roèno dvigovanje in vstavljanje elementov, zatransport po gradbišèu pa so uporabili konje. V zgradbo, dolgo560 metrov, široko 125 metrov in visoko 33 metrov so vgradiliokoli 3300 stebrov iz litega eleza, 2150 nosilcev iz litega inkovanega eleza ter 372 lesenih strešnih nosilcev. Za 38,6kilometrov lesenih lebov in 330 kilometrov lesenih okenskihokvirjev so porabili 17 000 kubiènih metrov lesa. Vgradili soskoraj 300 000 steklenih plošè oziroma 83 613 kvadratnih metrovstekla. Zato je humoristièni èasopis Punch novembra 1850zgradbo imenoval Crystal Palace - Kristalna palaèa. Imela je trivhode, sedemnajst izhodov in deset dvojnih stopnišè v galerije.Glavni vhod je bil iz juga, nasproti današnjega vhoda v park -imenovanega po waleškem princu Prince of Wales Gate.Slika 1: J. Paxton: preèni del notranjosti Kristalne palaèe, London 1851 [McKean]SVETOVNA RAZSTAVA V HYDE PARKUPrvega maja 1851 opoldne je kraljica Viktorija uradno odprla" Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations". PrincAlbert je govoril na otvoritveni slovesnosti, ki so se je udeleilivladarji mnogih drav.Zanimanje za razstavo, tako obiskovalcev kot tudi razstavljalcev,je bilo izredno. e èe bi sprejeli samo britanske razstavljalce, bizmanjkalo prostora. Ker pa je bila razstava mednarodna, somorali prostor in razstavne predmete zelo omejiti. Zaradi boljšepreglednosti so razstavo razdelili na štiri sklope: za surovine,stroje, izdelke in umetno obrt [Mattie, 1998: 17]. Izjemno številneso bile atrakcije in novosti. Med drugimi so bili razstavljeni:diamant Koh-i-Nor, umetni zobje, pištola Colt, telegraf in velikonovih strojev [Werner, 1970: 55]. Tudi zanimanje obiskovalcevza razstavo je bilo zelo veliko: 15. julija 1851 jo je v enem dnevuobiskalo 74 000 ljudi, od tega 61 000 naenkrat. Nihèe ni verjel, dajih gre v palaèo veè kot 50 000. Nato je bil 7. oktobra dannajveèjega obiska: 109 915 obiskovalcev. Razstavo si je ogledaloskupaj 6 039 195 ljudi, kar je povpreèno 43 000 na dan [Findling,Pelle, 1990].Zanimivosti je veliko: ena enska je v palaèi rodila in nihèe niumrl. Statistièni podatki navajajo, da so obiskovalci popili 1 092337 steklenic brezalkoholnih pijaè in pojedli 1 804 718 piškotov.Toèenje alkoholnih pijaè in kajenje so bili prepovedani. Prav takoje bil prepovedan vstop psom [Allwood, 2001]. Ob nedeljah jebila razstava zaprta.Razstava je imela neverjeten uspeh. Z vsega sveta so prišlipopotniki, da bi si jo ogledali. Privlaèila je tako vladarje kotpodlonike, omikane in neomikane, premone in revne.Pomenila je velik prelom s socialnega in drubenega vidika,47

Lara SlivnikKRISTALNA PALAÈA - NOV ARHITEKTURNI TIP JAVNEGA PROSTORAzmagoslavje viktorijanske industrializacije in utrdilamednarodni ugled kraljice Viktorije na zaèetku njene vladavine.Namen razstave je bil prikazati napredek obrti in industrije,doseen po zaèetku industrijske revolucije ter jo povezatioziroma zdruiti z umetnostjo, utrditi svetovni mir, povezatiindustrijo sveta v enovit sistem in odpraviti carinske zapore -skratka uveljaviti prednosti svobodne trgovine kot dejavnikagospodarskega napredka. Èeprav je prikazovala blago številnihdrav, je postala simbol britanske industrijske domiselnosti inprevlade v svetovni trgovini.16. oktobra so zaèeli odstranjevati izdelke in 11. novembra 1851je bila Kristalna palaèa izpraznjena. Celotni izkupièek je bil 186437 funtov. Z njim je kraljeva komisija kupila ogromno parcelo vjunem Kensingtonu, kjer so postavili Natural Science Museum,Victoria and Albert Museum ter mnoge druge inštitute in zgradbeza javno uporabo.NAÈRTI ZA NOVE ZGRADBEe med samo svetovno razstavo, julija 1851, je bila ivahnarazprava, kaj storiti z vedno bolj popularno stekleno zgradbo.Paxton je parlamentu predlagal, naj po konèani razstavi palaèospremenijo v "ljudski" zimski vrt. Kristalni palaèi bi v tlorisudodali polkroni zakljuèek in tako bi med drevesi in zelenjemveènega poletja dobil prostor za vonjo s koèijami, za jahanje inpromenade. Poleg tega bi poleti lahko celotno fasado pritlièjaodstranili in ustvarili neprekinjen pogled preko Hyde Parka.Zimski vrt bi postal dnevna soba Londonèanov. Napovedal je tudistroške za obratovanje in prièakoval pozitivno poslovanje[McKean, 1994: 44-45].Parlament je predlog obravnaval in izglasovali so, da palaèalahko ostane v Hyde Parku še èez zimo, do 1. maja 1852. Todaspodnji dom je 30. avgusta 1851 z veèino 118 glasov izglasovalodstranitev Kristalne palaèe.W. Bridges Adams je leta 1850 zapisal, da morajo kljub velikimstroškom po koncu razstave zgradbo porušiti. Leta 1852, ko sopredlogi za prazno stekleno hišo zopet postali zanimivi, pa jezapisal: "Zakaj ne bi prebivalcem metropole pustili, da jo medoktobrom in aprilom vsako leto uporabljajo kot zimski vrt. To biomogoèilo zdravo razvedrilo bolehnemu delu populacije, ki sedajSlika 2: J. Paxton: prva svetovna razstava v Kristalni palaèi, London 1851 [McKean]Razstavo so zaprli 11. oktobra, 15. oktobra je bila zakljuènaslovesnost. Kraljica Viktorija je ob koncu razstavo še enkratobiskala, vsega skupaj kar petintridesetkrat, od tega petnajstkratv prvem mesecu. Izredno ponosna je bila na delo svojega moa,princa Alberta, predvsem pa navdušena nad organizacijo.Oktobra 1851 je povzdignila Josepha Paxtona, Charlesa Foxa,Williama Cubitta in Charlesa Wentwortha Dilkeja v plemiški stan[McKean, 1994: 60].Slika 4: J. Paxton: The Builder:47 nadstropni stolp, London 1852 [McKean]Slika 3: J. Paxton: fotografija notranjosti Kristalne palaèe, London 1852 [McKean]ob sapicah severo-vzhodnega vetra ostane zaprta v svojastanovanja." [McKean, 1994: 44].Bilo je še veliko drugih predlogov. Paxton je predlagal tudisanatorij Crystal Palace za zdravljenje pljuènih bolnikov, ki jih jebilo v tistem èasu zaradi onesnaenega zraka zelo veliko. ÈasopisThe Builder je objavil sliko, ki prikazuje ponovno uporabomateriala za sedeminštiridesetnadstropni stolp. Predlagali sopreselitev sestavnih delov palaèe v Battersea Park ali KewGardens, vendar se je zaradi velikih stroškov zdelo tonesmiselno.48

Lara SlivnikKRISTALNA PALAÈA - NOV ARHITEKTURNI TIP JAVNEGA PROSTORAVlada je zopet ustanovila komisijo: tokrat za prouèitev zadeve.To je bila prilonost za Josepha Paxtona in še enega navdušencanad Kristalno palaèo, Henrja Cola, da razloita in narišeta vsaksvoj predlog za spremembo oziroma preureditev. Zbrane podatkeso èlani parlamenta napaèno razumeli in 29. aprila 1852 še enkratizglasovali, da graditev nove zgradbe stane manj kotizboljševanje obstojeèe. Na odloèitev komisije je vplivala tudielja princa Alberta, naj Kristalno palaèo poderejo. Glasovanje30. aprila 1852 je torej odloèilo, naj palaèo odstranijo [McKean,1994: 49]. Le vogalne temelje so pustili, da še danes oznaèujejopovršino celotne zgradbe [Heller, 1999: 52].PRESELITEV V SYDENHAMPodjetje Fox Henderson & Co je 12. maja 1852 je odkupilopalaèo za 70 000 funtov. Kupili so tudi zelo veliko zemljišèe obprogi med Londonom in Brightonom, v Sydenhamu. Sir JosephPaxton je obliko nove palaèe delno spremenil. Vzdolni del je bilkrajši, imela je tri preène dele in dva dvanajstkotna vodna stolpa.Vse najvišje strehe posameznih delov so bile polkrone. Novaglavna ladja je merila v dolino 490 metrov in v širino 117metrov. Dodal je dve etai, tako je imela palaèa vsega šestnadstropij. Na vsakem koncu glavne ladje sta bili dodani dvePodroèje, kamor so palaèo preselili, je bilo strmo. Zgraditi somorali moène temelje s kletjo, da bi dobili èvrsto pritlièje. Prvisteber so postavili 5. avgusta 1852. Palaèa je bila tehnièno mnogobolj zapletena kot original v Hyde Parku, zato je tudi gradnjatrajala dlje. Najpomembnejši dodatek v novi zgradbi je bilocentralno ogrevanje z vroèo vodo. Ogrevali so jo zdvaindvajsetimi kotli, ki so bili namešèeni v kleti. V primerjavi zneogrevano zgradbo v Hyde Parku je to moèno poveèalo stroškegradnje in predvsem vzdrevanja.Med stalnimi postavitvami v notranjosti je ena še posebejnakazovala viktorijanski èas historicizma: uredili so razlièneambiente, vsak od njih pa je prikazoval doloèen stil (slog):egipèanskega, grškega, rimskega, pompejskega, bizantinskega,romanskega, gotskega, renesanènega in kitajskega. Nekatere odteh je naèrtoval Matthew Digby Wyatt, glavni organizatorlondonske razstave. Po dveh letih gradnje, z enoletno zamudo, jekraljica Viktorija odprla palaèo 10. junija 1854.Nekaj èasa je bila sydenhamska Kristalna palaèa najpopularnejšiizletniški kraj. Poleg stalnih postavitev in dogajanj so prirejali šekoncerte, razstave, polete z baloni, ognjemete, pasje razstave inšportne prireditve. To je velikokrat privabljalo tudi tuje kraljevedruine in èlane tujih vlad, kot so na primer perzijski šah,Giuseppe Garibaldi in pruski Cesar Wilhelm II. [Friemert, 1984].Tako so aprila leta 1855, še pred pariško svetovno razstavo,Kristalno palaèo obiskali kraljica Viktorija, princ Albert,francoski cesar Napoleon III in njegova ena, cesarica Evgenija.Veèkrat jo je obiskal tudi ruski car.V zaèetku junija leta 1855 je bila hortikulturna razstava, ki je venem dnevu privabila 30.000 obiskovalcev. Èez dve leti so vpalaèo postavili orgle in julija organizirali prvi Händlov festival,First Great Handel Festival, kjer je sodelovalo nad 2000 pevcev,386 glasbenikov z inštrumenti in je vsako predstavo videlopovpreèno 13.000 poslušalcev. Imeli so tudi uradnegazrakoplovca, ki je popeljal potnike v balonu do višine 610 metrov.Šestdeseta leta devetnajstega stoletja so prinesla Kristalni palaèisame teave. Izredno moèan veter jo je zelo poškodoval februarjaleta 1861, druga svetovna razstava v Londonu, ki je Kristalnipalaèi odvzela mnogo obiskovalcev, je bila leta 1862, snovalec inarhitekt Joseph Paxton je umrl 8. junija leta 1865, nazadnje pa je30. decembra 1866 ogenj razdejal del severnega preènega krila.Unièene so bile kraljeve sobane, knjinica, veè razliènihSlika 5: J. Paxton: nova Kristalna palaèa, Sydenham 1854 [McKean]preèni ladji, dolgi 102 metra in s tem je Paxton celotnokompozicijo uravnoteil. Nova palaèa je imela še enkrat veèuporabnega prostora kot njena predhodnica.Ideja, naj bi park okoli zgradbe presegal lepoto versailleskegaparka, je bila Paxtonova. Da bi dobili dovolj visok pritisk vode zavodomete, je Isambard Kingdom Brunel (1806-59) naèrtoval dva1363 800 litrska vodna stolpa, visoka 86 metrov, oba postavljenavsak na svojo stran velike glavne ladje, tako da sta ustvarilasimetrièno kompozicijo in sta bila hkrati tudi dimnika za kotle inparne stroje, ki so èrpali vodo. Vodo iz stolpov so uporabljalipredvsem za številne vodomete, ki so bili tako v palaèi kot vparku. V parku ob palaèi so bili razstavljeni modeliprazgodovinskih ivali, predvsem dinozavrov v naravnivelikosti. Ena izmed zanimivosti je, da so 31. decembra 1853postregli silvestrsko veèerjo za 22 ljudi v iguanodonu, enem odteh dinozavrov [Pevsner, 1976: 245]. Nekateri od njih so danes šeedini preiveli del Kristalne palaèe in parka okoli nje.Slika 6: J. Paxton: detajl nove Kristalne palaèe, Sydenham 1854 [McKean]49

Lara SlivnikKRISTALNA PALAÈA - NOV ARHITEKTURNI TIP JAVNEGA PROSTORAumetniških oddelkov in prostori prirodoslovne zbirke. Po poaruso Kristalno palaèo temeljito obnovili, lesene dele so zamenjali zeleznimi in popravili vodne stolpe. Del severnega krila, ki jepopolnoma zgorel, so odstranili, prenovljeni del palaèe pa soponovno odprli februarja 1868.Prvi ognjemet so priredili leta 1865 in nato vsako leto, z izjemomed letoma 1910 od 1920. Prvo razstavo zrakoplovstva sopriredili leta 1868. Razstavljali so od balonov in zmajev donaèrtov nezgrajenih plovil ter modelov motorjev. Camilo Pisarroje naslikal leta 1870 nekaj slik Kristalne palaèe in njene okolice.Akvarij so odprli leta 1872. V prvih treh desetletjih je bilpovpreèni letni obisk dva milijona obiskovalcev. Vendar so celo stako popularnostjo delnice izgubljale na vrednosti [Heller, 1999:51].Razvoj tehnike v dvajsetem stoletju je bilo moè videti tudi pridejavnostih Kristalne palaèe. Elektrièno napeljavo so vgradilileta 1891. Prvi letalski polet s pilotom v Veliki Britaniji je bilizveden leta 1902 prav na travnatih površinah ob Kristalni palaèi.Leto kasneje je bil organiziran prvi sejem avtomobilov, kjer sopredstavili kar 180 modelov. Leta 1904 so objavili, da je vpetdesetih letih obstoja sydenhamsko palaèo obiskalo èez 125milijonov ljudi.Toda za Kristalno palaèo so se zaèeli slabi èasi. Druba CrystalPalace Company, ki je z njo upravljala, je slabo poslovala in zatoje morala leta 1909 skoraj polovico posestva prodati. Na njem sozgradili stanovanjske hiše. A tudi tako se niso rešili iz teav,druba je razglasila bankrot leta 1911. Drubo je pred propadomrešil plymouthski vojvoda, ki je kupil palaèo s posestvom vred. Asreèa tudi njemu ni bila naklonjena. Zagorelo je zopet 6. junija1911, tokrat v kadilnici in sobi za biljard. Škoda je bila majhna, lena leseni oblogi, balkonu in tleh.Kristalno palaèo so leta 1913 zopet prodali, tokrat jo je kupilsklad King Edvard National Memorial Found. Med prvosvetovno vojno so jo uporabljali kot center za vojnousposabljanje. Istoèasno je bilo nastanjenih v nji do trinajst tisoèvojakov angleške mornarice, ki so se urili v vešèinah.Palaèa je zopet zagorela 9. februarja leta 1920, tokrat vgledališkem skladišèu. Obnovljeno stavbo so za javnost odprlijunija, dodali so razstavo vojaške zbirke Imperial War Museum.Na otvoritvi sta bila tudi angleški kralj Jurij V. in kraljica Marija.e èez tri leta je bil še en poar. Tokrat je zagorelo v junemSlika 7: J. Paxton: Kristalna palaèa po poaru, Sydenham 1936 [McKean]preènem krilu, kjer so bile sobe za osebje in del vojaške zbirke.Julija leta 1933 so jo zaèeli uporabljati tudi kot televizijski studioizumitelja televizije Johna Logiea Bairda. Najeli so 3700kvadratnih metrov prostora v glavni stavbi, uporabljali pa so tudijuni stolp, rotundo in blinjo School of Art.Zveèer 30. novembra 1936 je izbruhnil nov poar. Zagorelo je vosrednjem delu, v prostorih za osebje. Plamen sta odkrilaupravitelj stavbe in njegova hèerka, ki ji je bilo ime Crystal.Nemogoèe je bilo pogasiti ogromno kolièino lesa, skupaj 65 000ton, ki je v hipu zagorela [Allwood, 2001: 24]. Zgorela je tudi vsaelektrièna napeljava in unièene so bile vse televizijske naprave.Moèan veter iz severozahoda je v pol ure preèno ladjo spremenil vogromen ogenj. Plameni so dosegli zgornja nadstropja, ki so bilaza gasilce nedostopna. To je bil zadnji prizor, grozljiv, a hkrativelièasten konec, ki so ga lahko gledali vsi. Poar je bilo vidti izLondona in še dlje, celo iz Cambridgea na severu in Brightona najugu. Kristalna palaèa je pogorela do tal.Vse ostanke so poèistili leta 1937, pustili so le oba vodna stolpa indel junega krila, ki ga poar ni dosegel. Stolpa so porušili leta1942 iz varnostnih razlogov, da ne bi bila orientacijski toèki zanemška bombniška letala. Po drugi svetovni vojni, 24. oktobraleta 1950, je poar unièil še zadnje ostanke junega dela palaèe inSchool of Art.Danes nas na Kristalno palaèo spominja le ostanek parka.Nekateri od dinozavrov so edine preivele prièe preteklostiKristalne palaèe in parka okoli nje. Vendar je Kristalna palaèa,ogromna struktura iz eleza in stekla, stala dvainosemdeset let.POMEN KRISTALNE PALAÈEKristalna palaèa je nastala z zdruitvijo dveh arhitekturnih tipov.Prvi tip so rastlinjaki, po katerih so prevzeli arhitekturno obliko,drugi tip pa so elezniške postaje, bolj natanèno prekriti peroni,od katerih so prevzeli konstrukcijski model in razpone.Oblikovno gledano je bila Kristalna palaèa dediè velikihrastlinjakov [Hix, 1996], ki so jih zaèeli graditi e vsedemnajstem stoletju. Sprva so bile to lesene konstrukcije spremièno streho, ki so jih uporabljali v Italiji za gojenje sadeevpozimi. V osemnajstem stoletju so v Angliji zaèeli graditi zidanezgradbe z vedno veè steklenimi površinami. V devetnajstemstoletju so z uporabo eleza v konstrukcijske namene in z vednoboljšo tehnologijo izdelave stekla lahko naredili tudi rastlinjake skonstrukcijo iz litega eleza, prekrite s steklom. Anglei imajoidealne podnebne pogoje za uporabo rastlinjakov. Razmeromamile zime in ne preveè vroèa poletja predvsem v junem deluAnglije so omogoèila razmah gradnje rastlinjakov vdevetnajstem stoletju. Velika aristokratska posestva so jihpostavljala enega za drugim. V njih so gojili velika eksotiènadrevesa, v slabem vremenu pa so vedno bolj postajala tudidruabni prostori.Po drugi strani so bili Anglei tudi industrijsko razvit narod. ekonec osemnajstega stoletja so prvi zaèeli uporabljati elezo zagradnjo mostov. V prvi polovici devetnajstega stoletja, zrazvojem elezniške mree, so postali mojstri v gradnji zahtevnihkonstrukcij vedno veèjih razponov. Sem sodijo tako cestni inelezniški mostovi, kot tudi prekriti elezniški peroni [Dixon,Muthesius, 1985].Oboje je zdruil vrtnar Joseph Paxton, ki je veliko vedel okonstrukcijah, imel odlièno delovno ekipo in zelo dobre zveze.Kristalna palaèa je bila nekaj posebnega. Imela je povsemprilagodljiv tloris. Vmesnih sten ni bilo, postavili so le zavese, kiso loèile oddelke med seboj. Nekatere izmed stebrov so lahkocelo izpustili, kjer jih niso potrebovali. Bila je prva demontana50

Lara SlivnikKRISTALNA PALAÈA - NOV ARHITEKTURNI TIP JAVNEGA PROSTORAzgradba, narejena iz litega in kovanega eleza ter prva stavba spovsem stekleno fasado in streho. Zamisel arhitekture kottehnologije se je zaèela prav s Kristalno palaèo, nadaljuje pa sevse danes s high-techom. Kristalna palaèa je postalaprotomoderna arhitektura: prva moderna arhitektura, ki so joobèudovali vsi arhitekti moderne, vkljuèno z Le Corbusierom.Tudi zato je s svojo nenavadno obliko razdelila mnenjesodobnikov. Mnogi so bili navdušeni nad njeno velikostjo inuporabnostjo. Kraljica Viktorija, pregovorno zadrana, jenavdušeno napisala v svoj dnevnik: "… Pogled na Kristalnopalaèo je neverjetno velièasten, je kot pravljièna deela, aresnièna …" in "… Stavba je lahkotna in ljubka, èeprav je njenavelikost ogromna…". Pisatelj William Makepeace Thackeray jeo palaèi napisal pesem:" A blazing arch of lucid glassleaps like a fountain from the grassto meet the sun."Škotski pesnik Thomas Carlyle jo je oznaèil za velikanskistekleni milni mehurèek, big glass soap bubble. Veliki imeniangleške arhitekturne zgodovine, Augustus Pugin in JohnRuskin, sta bili izrazito proti. Prvi je palaèo zanièevalno oznaèilza stekleno pošast, glass-monster, drugi pa je izjavil "… the greatresult, the admirable and long-expected conclusion is, that in thecentre of the 19th century, we suppose ourselves to have inventeda new style of architecture, when we have magnified aconservatory!"O Kristalni palaèi so imeli vsi svoje mnenje. Nihèe ni mogel bitivzdran. Lahko so bili za ali proti, vmesne poti ni bilo.VPLIV KRISTALNE PALAÈEV mešèanskih drubah zahodnega sveta devetnajstega stoletja so"kristalne palaèe" velikih dimenzij postale zelo popularne. To jeèlen, ki je dotlej manjkal, zdaj pa je nadaljeval razvoj takorastlinjakov kot javnih parkov. V drugi polovici devetnajstegastoletja je pospešila splošno uporabo stekla in postala je prototipza gradnjo ogrevanih javnih rastlinjakov. Ti so postali velikiogrevani javni parki in privabljali mnoice obiskovalcev.Kristalno palaèo so posnemali v mnogih krajih severne Evrope inAmerike, kjer so podnebne razmere dopušèale in pogojevale takestavbe. Tako so samo v prvih treh letih postavili podobnekristalne palaèe v Amsterdamu, Dublinu, New Yorku inMünchnu [Kresal, 2000: 127]. V Dublinu in New Yorku sta bilileta 1853 svetovni razstavi, zgradbi pa sta bili po obliki obepodobni Kristalni palaèi. Posebej tista v New Yorku je tudi pokonstrukcijskem sistemu spominjala na londonsko. To je bilaprva moderna arhitektura, a mnogi je sploh niso šteli zaarhitekturo.Glavne arhitekturne znaèilnosti kristalnih palaè lahko zdruimo vstavek: kristalne palaèe so velike zgradbe, ki stojijo sredi parkaali ob njem in so namenjene preivljanju prostega èasa. Poleti sokristalne palaèe nudile ob nenadnem deevju zatoèišèe, pozimiprijetno tropsko klimo. Višek popularnosti so dosegle proti koncudevetnajstega stoletja. Tako je Ebenezer Howard v svoji razpravio vrtnih mestih (Garden Cities of to-morrow) [Howard, 1970] vshemah natanèno opredelil celoten ustroj mesta. V diagramusegmenta vrtnega mesta je osrednji del namenjen centralnemuparku [Capuder, 1993: 28]. Po njegovem celotnem zunanjemobodu so zgrajene kristalne palaèe, ki se s steklenimi arkadamiodpirajo na park. Taka palaèa bi bila velik trgovski center, hkratipa tudi zimski vrt, ki bi ob slabem vremenu sluil kot zatoèišèe.al so bile zaradi materialov, iz katerih so bile kristalne palaèenarejene, slabo odporne proti ognju in zato je skoraj vse unièilpoar. Nikoli pa ni bilo med obiskovalci rtev, èeprav so bile obizbruhu poara polne ljudi. To je bilo mogoèe zaradi hitreevakuacije in prostega tlorisa, brez vmesnih sten.Kristalna palaèa je pomembna tako z arhitekturnega kot tudi izdruabnega vidika. Z veèanjem prebivalstva, razvojem mest invedno boljšim gmotnim poloajem srednjega mešèanskegarazreda so ljudje zaèutili potrebo po druenju in izrabi prostegaèasa. Palaèa je hkrati razstavni prostor in druabno - zabavišèniprostor. Zato je tudi v sociološkem smislu zelo pomembna zaradimešanja drubenih razredov. Bila je idealna za preivljanjeprostega èesa v dobi, ki še ni bilo ne kina in ne velikihnakupovalnih centrov.ZAHVALAÈlanek je nastal v okviru doktorskega dela na Fakulteti zaarhitekturo Univerze v Ljubljani. Pri delu mi je pomagal mentorprof. dr. Joe Kušar. Na tem mestu se mu zahvaljujem za pomoè.VIRI IN LITERATURAAllwood, J., 2001: Great Exhibitions: 150Years. Exhibition Consultants, London.Anthony, J., 1973: Joseph Paxton. Shire Publications Ltd., Princes Risborough.Capuder, T., 1993: Vrednotenje kompozicijskih odnosov med obstojeèimi innovimi prostorskimi strukturami (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo - Šola za arhitekturo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Dixon, R., Muthesius, S., 1985: VictorianArchitecture: With a Short Dictionary ofArchitects (World ofArt). Thames and Hudson; London.Findling, J.E., Pelle, K.D., 1990: Historical Dictionary of World's Fairs andExpositions, 1851 - 1988. Greenwood Press, Westport.Friemert, C., 1984: Die Gläserne Arche - Kristallpalast London 1851 und 1854.Prestel-Verlag, München.Heller,A., 1999: World's Fairs and the End of Progres. (an Insider's View). World'sFair, Corte Madera.Hitchcock, H.-R., 1977: Architecture: Nineteenth and Twentieth centuries.Penguin Books, Harmondsworth.Hix, J., 1996: The Glasshouse. Phaidon, London.Howard, E., 1970: Garden Cities of To-morrow. Faber and Faber, London.Kresal, J., 2000: Gradiva v arhitekturi: uèbenik za arhitekte. Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana.Mattie, E., 1998: World's Fairs. PrincetonArchitectural Press, NewYork.McKean, J., 1994: Crystal Palace (Joseph Paxton and Charles Fox). Phaidon,London.Peters, T.F., 1996: Building the Nineteenth Century. MIT Press, Cambridge,Mass.Pevsner, N., 1976:AHistory of Building Types. Thames and Hudson, London.Pevsner, N., Games, S., 2002: Pevsner on Art and Architecture: The Radio Talks.Methuen Publishing.Slivnik, L., 2003: Stavba za prvo svetovno razstavo (raziskava 2002). Univerza vLjubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Werner, E., 1970: Der Kristallpalast zu London 1851. Werner-Verlag, Düsseldorf.Lara SlivnikUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturolara.slivnik@arh.uni-lj.si51

Edo Wallner2oo3 / 1 ARSISTEM PREDKRIVLJENJA NOSILCEVprejeto 17.3.2003A System for Pre-bending BeamspovzetekPri gradnji objektov si elimo, da bi bil zgrajen objekt funkcionalen, lep invaren. Objekti morajo biti ekonomsko sprejemljivi. V zadnjem èasu je vsepomembnejši tudi ekološki vidik. Les je eden tistih gradbenih materialov, zakaterega je potrebno najmanj energije. Prav tako se ob pridobivanju lesa izloèinajmanj škodljivih snovi. Kljub temu, da je les obnovljivi vir, pa je z njimpotrebno gospodarno ravnati.Ob preuèevanju ekonomiènosti konstrukcij smo podrobneje analizirali upogibnoobremenjene nosilce izdelane iz lepljenega lameliranega lesa. Ugotovili smo, daparcialne varnosti med seboj moèno odstopajo in da je pravokotni masivniprerez le deloma izkorišèen. Da bi odpravili doloèene slabosti tovrstnih nosilcevsmo razvili sistem predkrivljenja, s katerim pri enaki porabi materiala in pripopolnoma enaki obliki nosilca doseemo veèjo upogibno nosilnost. Tako lahkos sistemom predkrivljenja pri nosilcih izdelanih iz lepljenega lameliranega lesazveèamo varnost konstrukcije ali pa zmanjšamo porabo lesa.summaryWhen constructing buildings, we want them to be functional, beautiful and safe.Buildings have to be economically feasible. Presently the ecological aspect isgaining in importance. Timber is one of the construction materials, whichrequires least energy. Similarly obtainment of timber causes least quantities oftoxic substances. Despite timber being a recyclable resource, we have to use itsparingly.During research of construction economics we analysed in detail beams subjectto bending that are produced from glued laminated timber. We established thatthe partial safeties of particular beams' mutually significantly differed and thattheir perpendicular massive sections were only partly utilised. In view ofsuppressing certain weaknesses of such beams we developed a system of prebending,whereby we used less material. Thus, with an equal form of beams, weachieved larger bending load-bearing capacities. With this system of prebendingbeams produced from glued laminated timber, we can therefore increasethe safety of structure or reduce the consumption of timber.kljuène besede:konstrukcija, predkrivljen nosilec, lepljen lameliran les, ekonomiènostkey words:structure, pre-bent beam, glued laminated timber, economicsNosilci so v preteni meri le upogibno obremenjeni elementi.Upogibna obremenitev je ena tistih vrst obremenitev, ki prigradbenih elementih zahteva najveè materiala. Prav pogosto sezgodi, da je prerez nosilca bistveno veèji od prereza stebra.Izbrana statièna višina prereza nosilca ima velik vpliv na porabomateriala. Z veèanjem razdalje med tlaèno in natezno cono sezmanjšuje tudi poraba materiala. Tako je daleè najboljekonomièen tip nosilcev palièje. Pogosto si visokih paliènihnosilcev ne moremo privošèiti, zato delno izboljšanjepoizkušamo doseèi z ustreznim oblikovanjem preènega prereza.Lep primer so jekleni valjani "I" profili. Tehnologija oblikovanjaprereza pa ni vedno tako enostavna, da bi bila v vsakdanji praksitudi ekonomsko upravièena. Prav zaradi omenjene enostavnostise obièajne lesene lepljene lamelirane nosilce izdeluje le vpolnem pravokotnem prerezu. Glede na potek normalnihnapetosti znotraj prereza nosilca lahko ugotovimo, da je velik delprereza v bliini nevtralne osi nosilca praktièno neobremenjenoziroma neizkorišèen (glej sliko1).Slika 1: Naraven potek normalnih napetosti pri upogibuVprašanje je ali lahko naravni potek normalnih napetosti priupogibu spremenimo tako, da bi robne napetosti zmanjšali naraèun poveèanja napetosti tistih delov prereza, ki so v bliininevtralne osi. Natanèno to je izvedljivo s sistemom predkrivljenjanosilcev.TEHNOLOGIJA IZDELAVE PREDKRIVLJENIHLESENIH LEPLJENIH LAMELIRANIH NOSILCEVSistem predkrivljenja nosilcev je izvedljiv za razliène materiale inje zato potrebno razviti tudi ustrezno tehnologijo izdelave zaposamezni material. Toda tudi tedaj, kadar je tehnološko mogoèeizdelati nek prefabriciran gradbeni element, se je potrebnovprašati ali je to ekonomsko smiselno ali paè ne.Ker je to raziskovalno podroèje novo in zelo široko, smo senajprej osredotoèili le na lesene lepljene lamelirane nosilceoziroma krajše LLLN. Tehnologiji izdelave klasiènih LLLNdodamo le eno a zelo pomembno fazo dela in e dobimotehnologijo izdelave predkrivljenih lesenih lepljenih lameliranihnosilcev ali krajše PLLLN.Tehnologija izdelave nosilcev tipa PLLLN temelji na naslednjihfazah dela (glej sliko 2):- najprej enako kot pri izdelavi obièajnih LLLN posameznelamele namaemo in jih spnemo, s to razliko, da srednjo regooziroma kontaktno površino pustimo še suho,- ko lepilo vee, nastaneta v bistvu dva manjša nosilca, ki ju natonaknadno na kontaktni površini premaemo z lepilom in s siloP ukrivimo v nasprotni smeri od smeri delovanja prièakovaneobtebe,- po odstranitvi spon šablone v prerezu zlepljenega nosilcanastane ugoden razpored zaostalih napetosti, kot to v tretji faziprikazuje diagram napetosti na sliki 2,- po finalni površinski obdelavi nastalega PLLLN in poobremenitvi se seštevek zaostalih napetosti in napetosti, kinastanejo zaradi zunanje obtebe F odraa kot enakomernirazpored tako tlaènih kot tudi nateznih napetosti (glej sliko 2,faza 4).52

Edo WallnerSISTEM PREDKRIVLJENJA NOSILCEVRezultati analiz so pokazali, da gre za veliko neskladje parcialnihvarnosti proti porušitvi na strig in na upogib v primeru nosilcevtipa LLLN. Vzorci predstavljajo ravne nosilce s konstantnimprerezom, ki so obremenjeni z zvezno obtebo kot prostoleeèinosilci. Za vsak vzorec smo poiskali ustrezno stopnjopredkrivljenja in sicer takšno, da sta dodatna varnost f na strig inupogib enaki. Na sliki 3 so prikazani rezultati analize usklajenostiposameznih varnosti. Analiza temelji na metodi dopustnihnapetosti. Kot je opaziti, nekateri vzorci predpisane varnosti naupogibne napetosti sploh ne dosegajo (veèinoma velja f(M-LLLN)1) in kaejo na to, da bi lahko strinaobremenitev znašala najmanj 33 % in najveè do 84 % veè, kot paje dopustno.Pri predkrivljenih nosilcih (PLLLN) sta dodatna faktorja varnostif(M-PLLLN) in f(Q-PLLLN) izraèunana na podlagipredpostavke, da se te vzorce izdela z istim prerezom lesa kotLLLN. Stopnja predkrivljenja je bila projektirana tako, da sta biliposamezni dodatni varnosti enaki.Dejstvo je, da lahko s predkrivljenjem spreminjamo strinoobremenitev v bliini nevtralne osi in sicer v smeri paralelno skontaktno površino. Kolikor veèjo upogibno nosilnost elimopridobiti z predkrivljenjem toliko veèje strine obremenitve sepojavijo. Predkrivljenje lahko torej uporabimo tudi kot regulatorskladnosti posameznih varnosti.Slika 2: Shema predkrivljenja lesenih lepljenih lameliranih nosilcevPRIMERJAVA PARCIALNIH VARNOSTI NOSILCEVTIPA LLLN IN PLLLNSistem predkrivljenja nosilcev ima sicer ugoden vpliv napoveèanje upogibne nosilnosti, ki pa je odvisen tudi od strinenosilnosti. Pri predkrivljenju v nosilec poleg ugodnih normalnihnapetosti vnesemo tudi dodatne strine napetosti. Vplivkombinacije obeh vrst napetosti smo numerièno simulirali naosmih vzorcih standardnih prerezov in dolin nosilcev, ki jih sicerizdelujejo v podjetju Hoja d.o.o. v Ljubljani.V primerjavi z diagramom na naslednji sliki 4, kjer je prikazanostanje povesov, je opaziti, da poves niti ni merodajen za vzorce od1 do 6. Poves je pomemben le za zadnja dva nosilca z najdaljšimarazponoma. To velja le za prostoleeèe nosilce. V primerihnosilcev s previsnimi polji in v primerih kontinuirnih nosilcevprek veè polj pa povesi obièajno niso veè merodajni. Tako je vtakšnih primerih pomembna le še upogibna nosilnost, ki pa jo ssistemom predkrivljenja lahko poveèamo.Slika 4: Primerjava povesov glede na tip nosilcaEKSPERIMENTALNA ANALIZASlika 3: Primerjava dodatnih varnosti glede na tip nosilcaPoleg numeriènih analiz smo opravili tudi nekajeksperimentalnih preizkusov. Preizkušance so izdelali v podjetjuHoja d.o.o. s prav enakimi materiali kot jih obièajno uporabljajopri izdelavi klasiènih LLLN. V drugem delu eksperimentalnihraziskav smo uporabili tudi les boljše kvalitete. Nosilci so bili vobeh primerih izdelani iz smrekovega lameliranega lesalepljenega z melaminskim lepilom. To lepilo je dovoljenouporabljati tako za notranje kot tudi za zunanje konstrukcijske53

Edo WallnerSISTEM PREDKRIVLJENJA NOSILCEVelemente. Prerez preizkušancev je bil sestavljen iz desetih lameldebeline 19 mm in širine 10 cm. Tako je celoten prerez znašal b/h= 10/19 cm. Preizkušanci so v dolino merili 3.65 m. Statiènirazpon pri upogibnih preizkusih je znašal 3.45 m.Rezultati upogibnih preizkusov so pokazali, da se pri uporabljeniobièajni kvaliteti lesa nosilci porušijo vedno le s pretrgomnatezne cone. V sliki 5 je prikazana ena takšnih tipiènih porušitevnosilcev tipa PLLLN, kjer je zanimivo tudi to, da se po pretrgunatezne cone nosilec povsem poravna kot, da se z gornjim delomni niè zgodilo. Pri klasiènih nosilcih tipa LLLN pa nosilec poporušitvi ostane odprt.Slika 5: Tipièna porušitev PLLLN preizkušancev iz obièajne kvalitetesmrekovega lesaPri obièajnem lesu sta tlaèna in natezna trdnost absolutno gledanopriblino enaki. Pri idealnem lesu brez grè, pa je natezna trdnostabsolutno gledano bistveno veèja od tlaène trdnosti. Pošvicarskih standardih SIA 164 je razmerje trdnosti celo veèje od1:2 v korist natezne trdnosti. To dalje pomeni, da bi morali pripredkrivljenju nosilcev tipa PLLLN iz lesa boljše kvalitete izbratiasimetrièen prerez, pri katerem bi tlaèni del obsegal sorazmernoveèjo površino prereza kot pa natezni del. To se je pokazalo tudipri rezultatih upogibnih preizkusov, saj se je v primeru vizualnoizbranega boljšega lesa, ki je bil praktièno brez grè, nosilectipièno porušil v tlaku, kar je prikazano na sliki 6.Tako se je pri slabši kvaliteti lesa izkazalo, da imajo predkrivljenileseni lepljeni lamelirani nosilci (PLLLN) veèjo upogibnonosilnost od klasiènih lesenih lepljenih lameliranih nosilcev(LLLN). Povpreèje kae za 23.66 % veèjo nosilnostpredkrivljenih nosilcev (PLLLN) v primerjavi s klasiènimi(LLLN). Omeniti je potrebno, da so bili preizkusi opravljenipraktièno takoj po izdelavi to je dva dni po predkrivljenju, ko jevpliv reologije oziroma lezenja še zelo majhen.Primerjave rezultatov upogibnih preizkusov boljšega lesa pakaejo na to, da pri boljši kvaliteti lesa nikakor ni smiselnouporabljati predkrivljenja v izbrani geometriji. Vzorci tipaPLLLN so v povpreèju dosegli celo 10.55 % manjšo porušnonosilnost kot vzorci tipa LLLN. Tako je za izboljšanje rezultatovv korist PLLLN potrebno naèrtovati prerez, ki je sestavljen izneenakih delov. Za uspešno naèrtovanje pa al nujnopotrebujemo ustrezne podatke mehanskih karakteristikuporabljenega lesa, kot na primer poznavanje tlaène in nateznetrdnosti ter elastiènih modulov. Pomembni so tudi parametriviskoznih modelov lezenja. Vse to pa je povezano z visokimistroški predhodnih raziskav, ki jih bo potrebno opraviti prednadaljnjimi raziskavami.Seveda je pomembno oceniti tudi morebitne izgube, ki bi nastalezaradi lezenja. Iz literature in raznih izkušenj drugihraziskovalcev vemo, da se prek 90 % lezenja izvrši v priblinoštirih mesecih. Tako smo v primeru boljšega lesa opravili tudinekaj kasnejših preizkusov, po tem, ko so bili nosilci e 120 dniizpostavljeni vplivom zaostalih napetosti. Z merjenjem zaostalihdeformacij takoj po izdelavi in zaostalih deformacij 120 dni poizdelavi smo poizkušali oceniti vpliv izgub. Tako smo s pomoèjodesetih merilnih listièev sledili deformacijam v èasu upogibnegapreizkusa in v èasu razreza, ko lahko ob sprostitvi zaostalihnapetosti tudi izmerimo velikost zaostalih deformacij.Slika 6: Tipièna porušitev PLLLN preizkušancev iz vizualno izbraneboljše kvalitete smrekovega lesaSlika 7: Merjenje zaostalih deformacij PLLLN54

Edo WallnerSISTEM PREDKRIVLJENJA NOSILCEVZ aganjem na posamezne košèke lesa, na katere se predhodnonalepi merilne listièe (angl.: strain gauges) se sprošèajo zaostaledeformacije. Tlaèno obremenjeni deli lesa se ob razrezupodaljšajo, natezni pa skrajšajo. Merilni listièi sledijo podlagi inse tako deformirajo s tem pa se spreminja tudi elektrièni tok. Spomoèjo ustreznih pretvornikov spremembe elektriènega tokadigitaliziramo, jih preraèunamo v deformacije in jih natoavtomatsko beleimo z osebnim raèunalnikom. Tako smo lahkosledili spremembam deformacij tudi še 7 dni po razrezu, kot toprikazuje slika 8.Tehnologija predkrivljenja razvita za primer lesenih lepljenihlameliranih konstrukcij je prenosljiva tudi na druge primere. Pravzaradi široke uporabnosti je sistem predkrivljenja patentiran, sajlahko sistem predkrivljenja apliciramo tudi na ploskovneelemente in na elemente, ki so napravljeni iz drugih materialov(steklo, karbon, ...). Danes se pri kompozitnih konstrukcijahuporabljajo tudi zelo dragi materiali. Zato je vsak prihranekmateriala v teh primerih še posebej dobrodošel.VIRIWallner E., 2001, Predkrivljen lepljen lameliran lesen nosilec, Zbornik 23.zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, BledWallner E., 2002, Postopek poveèanja upogibne nosilnosti s predkrivljenjem,Patent SI 20759AWallner E., 2002, Izboljšani leseni lamelirani nosilci, Zbornik 24. zborovanjagradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled7 dni kasnejerazrez preèno, med in za merilnimi listièiupogibni preizkus v elastiènem obmoèjuSlika 8: Kronološki pregled vseh izmerjenih kolièin vzorca B6 (PLLLN)Rezultati kaejo, da je po štirih mesecih moè govoriti o tem, dakljub vplivu lezenja pri površinsko povsem nezašèitenem nosilcutipa PLLLN, v predkrivljenem nosilcu še vedno obstajajo dokajvisoke zaostale deformacije, ki dajejo napetosti velikostnegarazreda dopustnih napetosti in celo veè.SKLEPNa podlagi opravljenih eksperimentalnih raziskav in numeriènihsimulacij lahko trdimo, da je ob doloèenih pogojih s sistemompredkrivljenja mogoèe poveèati upogibno nosilnost lesenihlepljenih lameliranih nosilcev. Realno je prièakovati za 25 %veèjo upogibno nosilnost. Predvsem je spodbudno to, dapostopek ne zahteva dodatnih materialov. To pomeni, da imamobodisi veèjo varnost pri enaki porabi lesa ali pa predpisanovarnost pri manjši porabi lesa.Edo WallnerUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoedo.wallner@arh.uni-lj.si55

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal2oo3 / 1 ARPREGLED ZASTEKLITVENIH SISTEMOVprejeto 18.3.2003A Review of Glazing SystemspovzetekZasteklitvene sisteme je mogoèe razdeliti v dve skupini: zasteklitev brez okvirjain zasteklitev z okvirjem.Pri zasteklitvi brez okvirja nosilno funkcijo zasteklitvenega okvirja prevzameposebna podporna konstrukcija. Steklene plošèe so lahko pritrjene v obodnokonstrukcijo, toèkovno sestavljene ali toèkovno pritrjene na podpornokonstrukcijo.Pri zasteklitvi z okvirjem teo steklene plošèe in druge obrementive (veter,potres) prevzame okvir. Glede na izvedbo okvirja in videza so zasteklitve lahkoenostavne, polstrukturne in strukturne.Glede na nosilnost loèimo dodatni dve kategoriji: zasteklitev s poveèanimiprofili in zasteklitev s posebno podporno konstrukcijo.V èlanku so zasteklitveni sistemi sistemizirani v pregledne sisteme. Podrobnejeso obdelani posamezni tipi zasteklitev, njihove znaèilnosti ter prednosti inslabosti.summaryGlazing systems can be divided into two groups: glazing with or without frames.Glazing without frames implies that the load-bearing function of the glazingframe is taken over by special supportive structures. Glass panes can be fixedonto a peripheral structure, nodal construction or nodal fixtures on thesupportive structure.Glazing with frames implies that the load of the glass pane and other burdens(wind, earthquakes) are taken over by the frame. Concerning construction orimage of the frame, glazing can be simple, semi-structural or structural.Two additional categories stem from load-bearing capacities: glazing withenlarged profiles and glazing with special supportive structures.In the article, glazing systems are structured into a simple system. Particulartypes of glazing, their characteristics, as well as advantages and weaknesses,are dealt with in detail.kljuène besede:zasteklitev, enostavna zasteklitev, polstrukturna zasteklitev, strukturnazasteklitevkey words:glazing, simple glazing, pressure cap glazing, structural glazingRAZVOJ ZASTEKLITVENIH SISTEMOVRazvoj zasteklitvenih sistemov se zaèenja takrat, ko so zaèelisteklo uporabljati za zasteklitev odprtin, pred tem so gauporabljali predvsem za izdelavo posodja. Kolikor vemo, je biloto prviè v rimskem graditeljstvu. Poznana je zasteklitev stropneodprtine v termah in pa zasteklitev odprtine z notranjo svetilko, kije razsvetljevala cesto. V srednjem veku se je izoblikoval prvikompleksni sistem za zastekljevanje oken v katedralah.Raznobarvno mozaièno steklo je bilo vstavljeno v svinèeneokvirje in podprto z mreasto elezno nosilno konstrukcijo.Burnejši razvoj je sledil, ko je steklo v 19. stol. postalo obièajnosredstvo za zapiranje okenskih odprtin. Pred tem so bila oknazastrta s papirjem, koami, tekstilom, tankimi kamnitimiplošèami. Na zaèetku tega obdobja je velièastna zasteklitevKristalne palaèe v Londonu (1851), ki vnaša duha modernearhitekture, vendar še s starimi obrtniškimi tehnologijami. Obkoncu tega stoletja so velika okna poslovnih nebotiènikov vChicagu e oznanjala zmago steklene arhitekture. V zaèetku 20.stol. (1919) je Mies van der Rohe narisal nebotiènik, ki je bilobdan samo s steklom. Današnja tehnologija je e pred desetletjirešila vse probleme, ki so povezani s tem.Vzporedno s tem razvojem so se pojavili še danes poznanizasteklitveni sistemi: navadno leseno okno, škatlasto okno,vezano okno. Tedaj, pa tudi kasneje, so bila okna najšibkejši èlenv toplotni zašèiti zgradbe. Sledila je veriga inovacij, ki je nakoncu prinesla kvalitetna toplotno-izolacijska stekla in varnostnastekla. Lesenim okvirnim konstrukcijam so sledile kovinske(jeklo, aluminij), ki so prinesle vitkejše profile pri vedno boljširokopotezno zastekljenih fasadah. Tudi kovinski okvirji so zeloneugodni toplotni mostovi, saj se rosijo, poledenijo in prinašajovelike toplotne izgube. Zato se je uveljavil okvir s prekinjenimtoplotnim mostom, ki ga je mogoèe oblikovati le v aluminiju.Jekleni okvirji so lahko le vleèeni ali valjani, aluminijasti profilipa so iztisnjeni skozi matrico, zato so lahko tako komplicirani, dasprejmejo lamele, ki prekinejo toplotni most. Steklene plošèelahko danes pritrjujemo na podporno konstrukcijo tudi toèkovnoali tako, da na fasadi razen stekla ni videti nikakršnih okvirjev.Razvoj zasteklitvenih sistemov se burno nadaljuje. Sodobniarhitekt ga komaj lahko kompetentno spremlja, še zlasti, èe nimapreglednega znanja, ki podèrtuje bistvo vsakega zasteklitvenegasistema, njegove prednosti in omejitve. Èlanek eli predstavitiaktualne zasteklitvene sisteme in vse tiste, ki so prisotni vzgodovini arhitekture, oziroma v našem grajenem okolju. elimotudi utrditi ustrezne izraze za posamezne termine, ki so danesrabljeni še zelo ohlapno.Aktualni zasteklitveni sistemi so v èlanku predstavljeni sprodukcijo, ki je danes v Sloveniji najbolj razširjena, dostopna intudi visokokvalitetna (Schûco). S predstavniki te produkcije smotudi usklajevali terminologijo, saj elimo, da bi bili vsi strokovniizrazi precizni, trajni in da bi prešli v splošno rabo.ZASTEKLITVENI SISTEMI"ZASTEKLITEV" je širok pojem, ki oznaèuje vsakršne odprtine,zaprte s steklom. Gre za odprtine v fasadah, v stenah, na stropu,strehi ali na tleh, na ograjah, na vratih, pohištvu in podobno."ZASTEKLITVENI SISTEM" je podobno širok pojem, ki paopozarja na to, da gre za sistemske rešitve, torej take, ki so seuveljavile v zgodovini ali pa prevladujejo danes. Te so predmetnašega prouèevanja.56

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez KresalPREGLED ZASTEKLITVENIH SISTEMOVTehnološki razvoj stekla za uporabo v arhitekturi je skozizgodovino nudil številne zasteklitvene sisteme. Nekateri mednjimi so pozabljeni (enojno okno, škatlasto okno, vezano okno,katedralna zasteklitev), predstavljajo pa predhodnike sodobnihzasteklitvenih sistemov, ki temeljijo na dveh tehnološkihprincipih: zasteklitev brez okvirja in zasteklitev z okvirjem.Zasteklitvene sisteme, ki so se pojavili skozi zgodovino vse dodanes, je mogoèe razvrstiti v tehnološke sisteme, ki so podlaga zarazumevanje in s tem uspešno uporabo stekla v arhitekturi.ZASTEKLITEV BREZ OKVIRJAkatedralna zasteklitevprofilno steklosteklakisteklene plošèe, pritrjene v obodno konstrukcijosteklene plošèe, toèkovno sestavljene, pritrjene v obodno konstrukcijosteklene plošèe, toèkovno pritrjene na posebno podporno konstrukcijoZASTEKLITEV Z OKVIRJEMEnostavna zasteklitevenostavno okno (les, PVC, aluminij, kombinacije)leseno dvojno oknoleseno vezano (sklopljeno) oknoleseno škatlasto oknobetonska zasteklitev za industrijske zgradbeenostavna alu zasteklitevalu zasteklitev s prekinjenim toplotnim mostomkovinska zasteklitev za rastlinjakeEnostavna zasteklitev poveèanimi profiliEnostavna zasteklitev s posebno podporno konstrukcijoPolstrukturna zasteklitevSchûco sistemi:+ +FW 50 /FW 50 .I+ +FW50 S/FW50 IS,+FW 50 DK+ +FW 60 /FW 60 .ISG 50 PSK 60/SK 60.IPolstrukturna zasteklitev s poveèanimi profiliPolstrukturna zasteklitev s posebno podporno konstrukcijoStrukturna zasteklitevSchûco sistemiSG 50 NSG 50PFW 50 SGFW 50+FW 50 SG, FW 50 SGStrukturna zasteklitev s poveèanimi profiliStrukturna zasteklitev s posebno podporno konstrukcijoZasteklitvene sisteme je mogoèe razdeliti v dve osnovni skupini:zasteklitev brez okvirja in zasteklitev z okvirjem.1. Zasteklitev brez okvirja, pri kateri nosilno funkcijozasteklitvenega okvirja prevzame posebna podpornakonstrukcija. Med zasteklitvene sisteme brez okvirjauvršèamo:a Katedralna zasteklitev (vitra, vitraj) [2]- prva zasteklitevv zgodovini, s katero so lahko zastekljevali veèje površine.Tehnologija izdelave stekla je tedaj nudila le bucno steklo2manjših dimenzij (do 30cm ). Stekla so vlagali v svinèenepalice H-profila. Palice so na mestih, kjer so se stikale medseboj, na obeh straneh spajkali s svincem ali mešanicokositra in svinca (cinol). Stike so nato zakitali, da nisoprepušèali vode. Na doloèenih razmakih so bila steklapritrjena na tanke plošèate ali okrogle elezne profile, ki sobili na zunanji strani zasteklitve pritrjeni s svinèenimi alibakrenimi kljukicami. Te pritrditve so bile potrebne zato, kerbcdso bili svinèeni stiki gibljivi in s tem izpostavljeni stalnomenjajoèim pritiskom vetra. Vitra so izdelali v delavnici namavènem odlitku in ga potem brez posebnega okvirjapritrdili neposredno v zid.Profilno steklo (kopilit) - U-profil širine 24-50 cm, dolinedo 7 m, višina robov 4-6 cm. Vgrajeno ima lahko iènoarmaturo. Stike med plošèami se zatesni s trajno plastiènimiin elastiènimi tesnili. Tovrstni zasteklitveni sistem jeprimeren predvsem za industrijske zgradbe, pristanovanjskih zgradbah pa za zasteklitev stopnišè. Vgrajujese lahko kot enoslojno ali dvoslojno na razliène naèine [3],[9], [12].Steklaki - Zasteklitev brez okvirja, ki ga sestavljajo steklakiin posebna podporna konstrukcija. To so armirane fuge izcementne malte. Grajene morajo biti tako, da razen svojelastne tee ne prenašajo nobenih pravokotnih obremenitev.Zaradi raztezkov pri temperaturnih spremembah morajostene imeti dilatacije najmanj vsakih 6 m [12].Samonosne steklene plošèe poljubnih dimenzij, ki so lahkopritrjene na obodno konstrukcijo (stene, stebri, nosilci, tlaitd.), med seboj pa so tesnjene s tesnili ali povezane stoèkovnimi pritrditvami [10], [12].2. Zasteklitev z okvirjem, pri kateri okvir prevzame teosteklene plošèe in druge obrementive (veter, potres). Gledena nosilnost loèimo dve kategoriji: zasteklitev s poveèanimiprofili, kjer so dimenzije zaradi veèjih razponov inobremenitev okvirja poveèane in zasteklitev s posebnopodporno konstrukcijo, pri kateri zaradi veèjih razponov inobremenitev sistemski profili okvirja ne zadostujejo, zatopotrebujejo dodatno konstrukcijo, na katero se pritrdijo.Dodana podporna konstrukcija ni del zasteklitvenegasistema, temveè konstrukcijski element zgradbe. Lahko je izkovine, lesa, betona, stekla… v obliki stojk, nosilcev,predalèja, vrvnih sistemov itd. ali pa samo odprtin v zidu, kipodpirajo zasteklitev brez okvirja. Glede na izvedbo okvirjain videza loèimo tri kategorije:a Enostavna zasteklitev, kjer je steklena plošèa vstavljenapriblino v sredino profila, tako da se vidi enak del profila nazunanji in notranji strani. Izvedbe s takimi okvirji so:- Enostavno okno (enojno okno) [1],ki ima nosilni okvir innošeno krilo. Okensko krilo ima lahko enojno steklo aliveèslojno izolacijsko stekleno plošèo. Okvirji in krila sodanes iz razliènih gradiv: les, aluminij, PVC in razliènekombinacije.Prva enostavna lesena okna so imela zelo slabo toplotnoizolativnost zaradi slabe izolativnosti stekel in okvirjev.Izraz enojno okno se je vèasih uporabljal za razlikovanje oddvojnega ali vezanega okna, ki ima za razliko od enojnegaokna dve stekli. Sodobna lesena okna so iz lepljenih profiloviz smreke, jelke, bora in (manj primernih) hrasta tereksotiènih vrst lesa. Okvirji morajo biti s primernokonstrukcijo pa tudi z ustrezno površinsko obdelavozašèiteni pred napadi škodljivcev in zunanjim atmosferskimvplivom. V zadnjem èasu se na zunanji strani okvirja in krilapritrdi aluminijaste profile, ki šèitijo les pred padavinskovodo [15]. Prodaja lesenih oken danes moèno upada, narašèapa proizvodnja oken iz PVC in aluminija.- Enostavno okno iz PVC [15] ima okvir iz trdega PVCgradiva. Veèprekatna konstrukcija (do 8 prekatov)zagotavlja doseganje dobre toplotne izolativnosti okvirja (Uvrednostiza okno s takim okvirjem so lahko od 0,9 do 0,72W/m K).57

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez KresalPREGLED ZASTEKLITVENIH SISTEMOV- Enostavno okno iz lesa in aluminija[15] ima okvir iz lesa,ki prevzame nosilno funkcijo in aluminija, ki šèiti les predzunanjimi atmosferskimi vplivi. Okvir in krilo sta izlepljenega lesa, najveèkrat smrekovega.- Enostavno okno iz PVC in aluminija [15] ima veèprekatniokvir in krilo iz trdega PVC, v konstrukcijo pa je vstavljenprofil iz aluminija, ki poveèuje trdnost. Zunanja stran okvirjain krila je zaradi zašèite pred vremenskimi vplivi inestetskega izgleda obloena z oblogo iz aluminija.- Leseno navadno dvojno okno z lesenim nosilnim okvirjemin dvema nošenima kriloma. Krili obeh oken imatasamostojno vrtišèe. Notranje krilo se odpira navznoter,zunanje krilo pa navzven. Na ta naèin sila vetra, ki pritisne nakrilo, zatesni stike in prepreèuje vdor meteorne vode vkonstrukcijo. [1:74]- Leseno vezano (sklopljeno) okno, sestavljeno iz dveh krillesenih navadnih oken. Notranje krilo je nosilno, zunanje paobešeno nanj. Na ta naèin imata okni skupno vrtišèe. Krili stapopolnoma skupaj, ali pa je med njima 3 mm razmaka.Sistem je bil v rabi predvsem dokler ni bilo toplotnoizolacijskega stekla. Bil je boljši od lesenega škatlastegaokna, v katerem zaradi velike distance med stekli prihaja dokroenja zraka, kar zmanjšuje toplotno izolativnost.[9:139]- Leseno škatlasto okno, sestavljeno iz dveh kril lesenihnavadnih oken, med katerima je cca 15 cm medstekelnegaprostora. Vmesna špaleta predstavlja povezavo med okni.Krili obeh oken imata samostojno vrtišèe in se odpiratanavznoter [9:139]. Sistem je bil v rabi kot izboljšavalesenega navadnega (enojnega) okna za zmanjševanjetoplotnih izgub. Slabost škatlastega okna je preširokmedstekelni prostor, v katerem zrak preveè kroi in s tempovzroèa konvektivne toplotne izgube. Izboljšavo sistemapredstavlja leseno vezano okno.- Betonska zasteklitev za industrijo iz betonskih profilov, vkaterega so vstavljene steklene plošèe. Sistem je bil v rabipredvsem za industrijske zgradbe. Njegova slabost je zelovelika toplotna prevodnost okvirja. [9:134]- Enostavna alu-zasteklitev, sestavljena iz iztiskanihaluminijastih profilov. Profili so izdelani kot polizdelki alikot sistemi. Aluminijasti okviri so lahki, trdni, kemiènoobstojni, primerni za predelavo in anodno oksidacijo. V tempostopku dobijo kovinski ali srebrno do èrn barvni ton. Tazašèitna plast se ne zbrusi, je zelo trda ter svetlobno,kozorijsko in vremensko obstojna. Profili nimajoprekinjenega toplotnega mostu , zato so danes primerni le zauporabo v notranjosti objekta [9].- Enostavna alu-zasteklitev s prekinjenim toplotnimmostom, pri kateri so aluminijasti profili izdelani na tanaèin, da se toplotni most, ki ga imajo, prekine. Vèasih soprekinitev toplotnega mostu dosegli z vgraditvijo toplotneizolacije, uèinkovitejša pa je dodatna delitev profilov nazunanji in notranji del, ki sta loèena z izolativnimi trakovi(lamelami) in s poveèanjem števila prekatov [14].- Kovinska zasteklitev za rastlinjake [1], kjer je steklenaplošèa poloena na tipski jekleni T-profil. Kit je hkrati lepiloin tesnilo. Zasteklitev se je uporabljala za rastlinjake inzimske vrtove.b Polstrukturna zasteklitev [14],kjer je steklena plošèapritrjena na okvir in prekrita s posebnimi profili za pritrditev.Te pritrdilne letvice so minimalnih dimenzij in so obièajnona zunanji strani fasade, ob robu posamezne steklene plošèe.Odpirajoèa okenska krila so popolnoma vgrajena vckonstrukcijo in se na zunanji strani optièno ne razlikujejo odfiksnih steklenih plošè. Odpirajo se po zgornji horizontalniosi navzven. Med posameznimi steklenimi plošèami je 30mm široka fuga. Profili za pritrjevanje stekla so montirani naosnovne profile stebrov in preèk, katerih širina je okrog 50mm in je vidna le v notranjosti prostora. Steklene plošèe selahko nadomesti tudi z nesteklenimi.Strukturna zasteklitev [14], pri kateri je steklena plošèapritrjena na okvir brez pokrivne letvice. Posamezne stekleneplošèe loèujejo med seboj le zelo ozke senène fuge alisilikonski stiki. Na (obièajno) zunanji strani se pojavi fugadebeline 20 mm, ki doloèa raster fasade. Celotna fasada sekae kot monolitna, gladka površina, ki je razdeljena le sfugami med posameznimi plošèami. Fuge so lahko senèneali pokrite. Steklene plošèe so na okvirno konstrukcijoprilepljene s posebnim silikonom, ki ga odlikuje visokaadhezijska sposobnost ter velika kohezijska trdnost inelastiènost. V fasado se lahko vgradijo okna, ki se odpirajonavzven in v zaprtem stanju z ostalo zastekljeno površinooblikujejo harmonièno celoto. Steklene plošèe se lahkonadomesti tudi z nesteklenimi.ZAKLJUÈEKŠtevilni primeri zasteklitvenih sistemov od najstarejših èasov dodanes kaejo predvsem odvisnost od tehnološkega razvojaizdelave stekel in okvirjev. V zadnjih desetletjih se je ta industrijarazvila skoraj do popolnosti. Nekateri klasièni zasteklitvenisistemi so se izpopolnili in veljajo še danes, drugi so utonili vpozabo. Tako se pojmov kot npr. enojno okno, dvojno okno itd.danes ne razume veè v prvotnem smislu. Poleg tega pa v zadnjemèasu hiter razvoj prinaša številne nove sisteme, pri katerih strokane vpeljuje pravoèasno ustreznega poimenovanja, posledica tegapa je prevzemanje tujk ali nedosledni prevodi. Do tega prihajapredvsem pri novodobnih fasadnih zasteklitvah. Tak primer jestrukturna fasada, ki je privzet iz angl. termina StructuralGlazing System (ki tudi v nemšèini nima prevoda). Podobno je pripoimenovanju sistema polstrukturne fasade, ki ima na stikihsteklenih plošè pritrdilne letve (nem. Verglasung mit Pressleiste,angl. pressure cap glazing). Termin sam ne pojasni niti izgledaniti naèina pritrditve in je zato nejasen. Primerov pa je še veè.Stroka mora (jasno in pregledno) slediti novim principom intehnologijam ter njihovim poimenovanjem, po drugi strani pazaradi tehniène arhitekturne dedišèine negovati in ohranjati tudistare termine.V prispevku so zbrani in sistemizirani razlièni zasteklitvenisistemi, uporabljeni nekoè in danes. Pripravili smo poimenovanjenajpomembnejših sistemov, ki ga vpeljujemo v pedagoško deloin upamo, da bo sprejet tudi v stroki.VIRI1 Brezar, V., 2001: Finalizacija in deajli, Univerza v Ljubljani, Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana.2 Bogoviè, I., 1995: Gotika v Slovenji, Narodna galerija, Ljubljana.3 Härig, S. et al. , 1990: Technologie der Baustoffe, 9. dopolnjena izdaja, VerlagC.F. Mûller, Karlsruhe.4 Klein, W., 1974: Das Fenster und seine Anschlüsse, Rudolf Mûller, Kõln-Braunsfeld.5 Knaak, U., 1998: Konstruktiver Glasbau, Rudolf Mûller, Kõln.6 Knapp, O., 1962: Architektur- und Bauglas in Vergangenheit und Gegenwart,Veb Verlag fûr Bauwesen, Berlin.7 Kresal, J., 2002: Gradiva v arhitekturi, Uèbenik za arhitekte, Univerza vLjubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.58

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez KresalPREGLED ZASTEKLITVENIH SISTEMOV8 Krewinkel, H. W., 1998: Glass Buildings, Birkhäuser Verlag, Basel.9 Pracht, K., 1982: Fenster, Deutsche Verlags-Anstalt, Stuttgart.10 Rice, P., Hugh, D., 1995: Transparente Architektur, Birkhäuser Verlag,Basel.11 Schittig, Ch., 2001.: Gebäudehüllen, Institut fûr internationale Architektur-Dokumentation, Mûnchen, Birkhäuser Verlag, Basel.12 Schittich, Ch.: Glasbauatlas, Birkhäuser Verlag, Basel, 1998.13 Schneck, A. G.: Tûren aus Holz, Metall und Glas, Julius Hoffmann Verlag,Stuttgat, 1956.14 Tehnièna dokumentacija Schûco, Alukõnigstahl, Slovenija.15 Tehnièna dokumentacija Inles.1 alu okvir / zunaj2 prekinitevtoplotnega mostu3 alu okvir / znotraj4 tesnilo / znotraj5 tesnilo / zunaj6 izolacijsko stekloSlika 1b: enostavna alu zasteklitev s prekinjenim toplotnim mostomobjekt Pomgrad, (Schûco, Sistem Royal S)Slika 1a: enostavna alu zasteklitev s prekinjenim toplotnim mostom - profil1 izolacijskosteklo2 zunanje tesnilo3 notranje tesnilo4 pokrivna letev5 tesnilo /pristrehah)Slika 2b: polstrukturna zasteklitevobjekt na Dunajski, Ljubljana, (Schûco, sistem FW 60 +)Slika 2a: polstrukturna zasteklitev - profilSlika 3a: strukturna zasteklitev - profil1 izolacijsko steklo2 distanènik3 lepilo4 pokrita fugaSlika 3b: strukturna zasteklitevobjekt Duty Free (Schûco, sistem SG 50 N)doc dr Martina Zbašnik-Senegaènikprof dr Janez KresalUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturomartina.zbasnik@arh.uni-lj.si59

Domen ZupanèièVERNAKULARNA ARHITEKTURAIN EKONOMIKA GRADNJEVernacular Architecture and the Economics of Construction2oo3 / 1 ARprejeto 11.3.2003povzetekV èlanku sem iskal zvezo med vernakularno arhitekturo in ekonomiko gradnje.Jasno je, da je graditelj, uporabnik prostora v preteklosti mnogo bolj opazovalokolico, kjer je bival. Raziskoval jo je, opazoval naravne pojave in je bil delcelote, torej vpet v sistem kot element in ne kot spremenljivka. Ekonomikagradnje je veèplasten proces, ki zahteva veè znanj in izkušenj.Moderni svet, ki deluje po kljuèu odprte ekonomije in velikih koncernov jezabrisal èrte lokalnega in globalnega, kar ima veliko pozitivnih uèinkov in tudinekaj negativnih vplivov. Postali smo kupci in stranke, pojem bivajoèega èlovekapostaja bolj spomin, iluzija nekega èasa. V jeziku modernega èloveka ekonomikagradnje pomeni interdisciplinaren proces, ki zajema strokovnjake kot so arhitekt,statik, strojnik, ekonomist, bankir, biolog, ekolog, birokrati itd.Sklep je jasen, današnji uporabnik prostora premalo pozna svoj bivalni prostor.Visoka cena neke lokacije v ekonomskem smislu še ne pomeni kvalitete v bivanju.Vrednost lokacije oz. okolja je povezana z mnogimi dejavniki in pravraziskovanje vernakularne arhitekture lahko prispeva k boljšemu razumevanjupojma ekonomika gradnje. Še pomembneje pa je to pridobljeno znanjeposredovati naprej uporabnikom prostora in graditeljem.kljuène besede:ekonomika gradnje, uporabnik prostora, sonaravni razvoj, naèrtovalski processummaryIn the article I tried to establish the link between vernacular architecture andbuilding economics. It is obvious that in past times, the builder, spatial user,carefully observed ones surroundings. By researching, observing naturalphenomena one became a part of the whole, thus integrated in the system as anelement and not a variable. Building economics is a multi-layered process,which demands more knowledge and experience.The modern world, functioning according to the queue of liberal economics andlarge concerns, has blurred the limits of local and global, with many positiveeffects and some negative ones. We have become buyers and clients; the conceptof resident is changing into a memory, a temporal illusion. In the language ofmodern man, building economics imply an interdisciplinary process, whichintegrates various experts, such as: architects, construction engineers, machineengineers, economists, bankers, biologists, ecologists, bureaucrats etc.The clear conclusion is that contemporary spatial users know little about theirliving environments. A site, which is expensive in the economic sense, doesn'tnecessarily imply better living qualities. The sites' or environments' value is tiedto numerous factors and research of vernacular architecture in particular, cancondition better understanding of the term building economics. Even moreimportant is dissemination of such knowledge to users of space and builders.key words:building economics, spatial user, sustainable development, planning processVernakularna arhitektura je prisotna od zaèetka èlovekovegarazvoja do danes. Tako arhitekturo povezujemo z doloèenoregijo, ki ima skupne korenine v kulturi ali v zgodovini (drubenidejavniki), so pa ti pogoji vezani na geografske in bioklimatskedejavnike (fiziène dejavnike).Pri prouèevanju ljudske arhitekture v katerikoli regiji najdemoosnovni aksiom, ki povezuje celotno podroèje vernakularnearhitekture, to je zašèita pred vremenom in uporabnost. Kašèa,zidanica, kozolec, skedenj, hiša, gruèa hiš nam jasno prikazujejomodrost graditve v zgodovini.V èlanku ne gre iskati napotkov za ohranjanje ljudske arhitekturena neki toèki razvoja, ampak gre za iskanje aksiomov gradnjearhitekture namenjene uporabniku z upoštevanjem širokegaspektra dejavnikov. Poleg tega pa je potrebno upoštevati naèelasonaravnega razvoja in interdisciplinarnost arhitektovega dela.Ljudski graditeljVsekakor je toèno vedel kaj hoèe, poznal je svoj delovni proces,ivljenjski ritem. Prostor v katerem je bival ali recimo je elelbivati, je dodobra raziskal in spoznal. Znal je zdruiti bivanje indelo v matriko ivljenja, da so bile notranje relacije èim manjzapletene in konfliktne. Pri tem mu je veliko pripomogla tradicijain lastne izkušnje.Pri postavitvi kateregakoli objekta je jasno opredelil potrebe incilje, èe si ogledamo primer domaèije iz Zgornjesavske doline.Kompleks se nahaja ob vstopu v naselje Gozd Martuljek. Obglavni povezovalni, edini poti, ki se vije od Jesenic do Rateè.Èelno sta postavljena bivalna hiša in gospodarsko poslopje.Objekta sta postavljena vzporedno drug drugemu in pravokotnona cesto, nastalo dvorišèe je zaprto proti cesti s širšimi vrati. Obcesti pa je postavljena tudi kapelica.Osnovni principi gradnje se kmalu razpoznajo, èe zaènem prigeografskih pojmih in dejavnikih.Zgornjesavska dolina je bila preoblikovana v dveh stopnjah,najprej z ledenikom in nato z reko. Veèji balvani so se obrusili inzasuli s prodom. Relief se je v dnu doline zravnal in s tisoèletji jena osnovi mivke in humusa nastala relativno tanka plast prsti.Izhajajoè iz tega dejstva je bila izbira lokacije za gradnjopomembna. Graditelj se je zavedal, da je vsak kvadratni meterobdelovalne površine pomemben. V dolini so se ukvarjali zgozdarstvom in ivinorejo, poljedelstvo je bilo samooskrbnousmerjeno.Orientacija objektov je pravokotna na dolino oz. slemenska legaje v smeri sever - jug. Vzrok temu so konstantni vetrovi, ki se vopopoldanskem èasu obrnejo za 180 . Dopoldne pihajo po dolininavzgor in popoldne obratno. Pravokotna lega na vetrove moènozmanjša prepih na notranjem dvorišèu, od koder so dostopi vnotranjost objektov.Notranje dvorišèe postane povezovalni prostor med bivanjskimobjektom in gospodarskim objektom. Širina dvorišèa je doloèenana osnovi uporabnikov tega prostora. Na dvorišèu so popravljalikmetijske naprave (voz, mehanski obraèalnik sena), zbirali ivinos paše, zbirali in sušili les – manipulativna površina potrebna zadobro funkcioniranje celotnega kompleksa (tehnološke potrebe).Pri tlaku dvorišèa se je gospodar odloèil za bolj trajnejšo rešitevkot je samo utrjen prodec in mivka, celotno dvorišèe je namreètlakovano z lokalnim kamenjem. Kamen je iz savskega proda,60

Domen ZupanèièVERNAKULARNA ARHITEKTURA IN EKONOMIKA GRADNJEzato so oblike kamnov mehke in polkrone, polagani so drug dodrugega, med njimi pa so posuli mivko. Tlak se je obdral dodanašnjih dni. Vprašanje in odgovor zakaj prav prodovec je jasnoin sloni na spodnji tabeli:Graditeljbliina reke Saveprava velikost in tea za nalaganje na vozpreprosta vgradnjagladka površina omogoèa hitro odtekanje vodeobèasna menjava zdrobljenega kamnaodporno na obremenitvezaradi mase kamenja je poveèana akum. topl.material in njegovo obnašanje je poznanoTako izveden tlak dvorišèa ima še eno pomembno prednost predutrjenim peskom, namreè z vidika gospodinje. Z obutvijo je vnosdrobnih delcev in peska neizbeen, zaradi takega tlaka pa jemoèno zmanjšan vnos prav teh drobnih delcev.Bivalni objekt - hišaArhitektlokalni materialtransportpolaganje na stik in fugiranjedrenaavzdrevalni stroški so min.trdnostakumulacija energijeznane lastnosti materialaKonstrukcija je kombinirana. Pritlièni del objekta je grajen izkamna in apnene malte (kasnejše obdobje), zgornji del (ostrešje)pa je v celoti lesen. Hiša se je razvijala v odnosu do ognja oz.ognjišèa. Zaradi ognja je bila edina ognjevarna tehnologijagradnje, gradnja v kamnu, èe smo omejeni na Gorenjsko regijo.Premišljena povezava med vsebino in konstrukcijo nas šeleprivede do objekta, ki mu lahko pridamo ime.Ostrešje je leseno, izbira lesa za konstrukcijski material je bilanuja, saj drugih materialov še niso poznali. Les je preprost zaobdelavo in bilo ga je v izobilju. Strešna kritina je lesena, deskapri deski, poloeno na preklop in je vodoodporno. ivljenjskadoba je dolga in z rednim vzdrevanjem je ostrešje preivelo dodanes.Tloris ne nudi preseneèenj, kar pomeni da je graditelj poznaltlorisne zasnove okoliških objektov. Vhod je na vzhodni stranihiše, ko je gospodar zjutraj vstal in se postavil na vhod je vedel,kakšno bo vreme tistega dne. Dnevno bivalni prostor gleda nadvorišèe in obdelovalne površine, kontrola dogajanja na dvorišèuin na polju. Èrna kuhinja je na zahodni strani objekta in vneposredni povezavi z vhodom, kratka pot za èim bolj tekoèeopravljanje vsakodnevnih opravil. Skladišèe je tudi blizuvhodnih vrat, kar je v povezavi z delovnim procesom(razkladanje z voza, prenos v skladišèe). Tlak v shrambi je izzbite zemlje. Zakaj? Zato, ker je s tem doseena pravilna vlaga vzraku in so omogoèeni optimalni pogoji za shranjevanjepridelkov.Podstrešni del hiše je manj zanimiv in je sekundarnega pomenapri hiši. Zgoraj so se odlagale stvari, ki so bile redkejeuporabljane, zbirali so volno, ki so jo v zimskem èasu predli,itd.Iz organizacije tlorisa je razvidno kako pomembna je bilauporabnost in harmonija med razliènimi dejavnostmi. Tosinergijo je dosegel samo tisti graditelj, ki je poznal svojodejavnost, delo in naèin ivljenja.poslopje pa je raslo, tudi dvorišèna vrata in kapelica sta bilidodani kasneje. Pomembneje kot rast sama je ugotovitev, da jebila rast naèrtovana e v zaèetku gradnje. Rast kompleksa selahko primerja z rastjo industrijskega objekta v današnjem svetuali pa z rastjo podjetja. Upoštevane so bile rezervacije, vekonomskem smislu in v prostorskem smislu (gozd, velikostparcele). V ekonomskem smislu je rast pogojena z razvojem trgain pravili, ki so izoblikovana na trgu. Rast podjetja vekonomskem smislu ni samo poveèevanje prometa, prodaje aliproizvodnje, pri celotnem procesu je vpletena analiza riziènostiin priprava scenarijev razvoja. Podobne smernice so tudi tu,seveda graditelj ni imel scenarijev razvoja ali kakšnihanalitiènomatematiènih orodij, ki bi mu pomagali pri rastikompleksa, tu gre za osnovno bit rasti, prièakovana inpredvidena. Ljudski graditelj je bil praktièen in preudaren.Objekta sta ob cesti, na drugi strani ceste stoji podoben kompleks,skupaj doloèata vstopno toèko v vas. Rast ni bila mogoèa v smeriproti cesti, ampak je bila usmerjena proti jugu in je tako vnajmanjši meri posegala v obmoèje obdelovalnih površin.Graditelj - danesVoz je zamenjal avtomobil, obdelovalne površine so se umaknilena obrobje in iz enovitega znanja ljudskega graditelja so serazvile nove stroke ter pojavil se je kupec parcele. Graditelj jepostal zgodovina. Je to slabo ali dobro? Kot zagovornik idejesonaravnega razvoja, ki se na najširši moni naèin razpenja medrazliènimi strokami, sem mnenja, da je to dobro. Danes se veèljudi ukvarja s prostorom kot kdajkoli prej, imamo velike bazepodatkov, ki so pri naèrtovanju kljuènega pomena (slika vetrov,statistika prometa, število sonènih dni, bliina komunikacij, itd).Naèrtovalci snujemo vse bolj in bolj dovršene objekte. Kaj paprostor? Zazidane površine proti odprti prostor? Modrostgraditve objektov je zaradi razpršenosti znanja med strokamizbledela. Mnogo podatkov in znanj o graditvi se je med razvojemizgubilo, nekateri pa so teko dostopni ali pa so namenjeniozkemu krogu uporabnikov."One man band" graditeljev ni veè, vsaka gradnja je zveza medrazliènimi strokami in investitorjem. Investitorji so lastnikizemljišèa ali pa imajo denar (banka) veèkrat jih s tujkoimenujemo developerji – razvojniki.Ekonomiènost gradnje ni opazna takoj, ampak se izrazi skozidaljše èasovno obdobje. Tak naèin graditve objektov nima leekonomske komponente vanj je zajet širok spekter dejavnikov.Tudi vse jasnejši trend povzet iz vzhodnjaške arhitekture – fengshui je del procesa ekonomiènosti gradnje. Vkljuèene so osnovneprvine zasnove objekta, materiali, ki so uporabljeni pri gradnji,mikro in makro dejavniki okolja. Veliko vlogo igraamortizacijska doba vgrajenih elementov. Le – ta pa je odvisna odizbire materiala, ki tvorijo element (npr.: vhodni portal,strešnik,...). Vzemimo primer zidu. Materialov za izdelavo ziduje veliko, osredotoèimo se na tri materiale opeka, penjeneni betonin butana glina. Imamo opravka s tremi materiali in razliènimilastnostmi ter enakim okoljem.material opeka (A) penjeni beton (B) butana glina (C)lastnosti a b cNa tem mestu se pojavi vprašanje koliko èasa je gradil hišo?Osnovni tloris hiše je bil postavljen v osnovi, gospodarsko61

Domen ZupanèièVERNAKULARNA ARHITEKTURA IN EKONOMIKA GRADNJESlika 1: prostorska postavitev domaèijeSlika 2: vetrovi po doliniSlika 3: soodvisnost med konstrukcijo in vsebino1 vhod2 èrna kuhinja3 nova kuhinja4 hiša5 shramba6 kamra I7 kamra IIVišine in barveelementov prikazujejoprioritete oz. odnosemed prostori infunkcijami.Slika 4: tlorisna shema kot grafikon prioritetSlika 5: dvorišèni prostorSlika 6: evolucija graditelja62Slika 7: arhitekt danes

Domen ZupanèièVERNAKULARNA ARHITEKTURA IN EKONOMIKA GRADNJEPoleg fiziènih, kemiènih, ekoloških lastnosti materialov igrapomembno vlogo tudi prièakovana ivljenjska doba objekta.Spodnji grafikon predstavlja zvezo med lastnostmi materialov inivljenjsko dobo.V preteklosti je bil motiv gradnje zašèita pred vremenskimivplivi, današnji motivi pa so nemalokrat povezani zekonomskimi interesi, dobièek na kvadratni meter objekta, kdajse bo investicija povrnila, kakšni bodo vzdrevalni stroški,... Tuse zaène zgodba o ekonomki gradnje. Navzkirna analizamaterialov in statistièna obdelava lastnosti nas privede dokonènih koeficientov. Koeficienti predstavljajo delee (x), ki nasvodijo do konène odloèitve, ki se maksimalno pribliaprièakovanemu rezultatu.Dobro poznavanje prostora, vplivov in dejavnikov je en korak,drug korak pa je, da vpletemo v naèrtovanje še druga znanja instroke, prav interdisciplinarno delo bo privedlo do rezultata:ekonomiènost gradnje. Širina zajetega znanja v sorodnih strokahvpliva na kvaliteto naèrtovalskega procesa. Timsko zasnovanodelo in veèje število zunanjih sodelavcev, konzultantov lahkoprivede do konflikta interesov in nasprotujoèih si mnenj, a spravilno medsebojno komunikacijo in jasno predstavo okonènem rezultatu bo cilj doseen. V celoten proces mora bitivpleten investitor, saj s tem dobi informacije in razvije znanje oprostoru. To ni samo golo znanje ali podatki, to je vrednostnisistem, kjer so jasno opredeljene prioritete in smernice. S tem jedoseen cilj, da (s)pozna prostor, v sozvoèju vseh strok in darazume pojem kaj pomeni biti osvešèen uporabnik prostora.Drug vidik na tak naèrtovalski proces je ekonomski vidik.Strinjam se, da s poveèevanjem sodelavcev in ostalihkonzultantov višamo ceno konènega projekta. Najti na trguinvestitorja, ki ni obèutljiv na ceno projekta je podobno iskanjuigle v senu. Kako potem slediti smernicam sonaravnega razvoja?Ali uporabi ekoloških materialov, ki so trenutno v neugodnemcenovnem razmerju do splošno razširjenih materialov? Spremišljeno strategijo je arhitekt tista kljuèna oseba, ki ima moèin jasen vrednostni sistem, da se z uporabo ekološkosprejemljivejših materialov in upoštevanjem sonaravnostidosee kvalitetnejše bivalno okolje.ZakljuèekLjudski graditelj ni bil bankir, biolog, geograf, fizik, kemik alicelo arhitekt v današnjem smislu. Bil je èlovek in osvešèenuporabnik prostora, pokrajina in naèin gradnje v blinji okolici( mikrolokacija) mu je nudila celotno oporo pri odloèanju, katerimaterial bo uporabil, kako bo stal objekt, kakšna bo streha, kje boognjišèe, kje bodo spravljeni jesenski pridelki, zakaj je ivinaspodaj v kleti, itd. Da je to ljudska modrost je jasno, kako jenastala pa je e bolj megleno oz. v današnjem svetu je to znanjerazpršeno med razliène strokovnjake in veèkrat predaleè odpreprostega uporabnika prostora. Ekonomiènost graditveobjektov je odvisna od tega kako kvalitetno je organiziran procesnaèrtovanja. Kvaliteta naèrtovanja je v tem, da zajema širokspekter sodelavcev od biologov, krajinskih arhitektov dosociologov. Širša ko je skupina, bolj verjetno je, da bo doseenprièakovan rezultat – ekonomiènost gradnje in gradnja v smislusonaravnega razvoja.SlovarèekMikrolokacijaEkonomiènost gradnjeSonaravni razvojHolizemViri in literaturaLokacija objektov v odnosu dososednjih objektovKompleksen pojem, ki zajema veèznanj. Rezultat take gradnje jesonaravni uravnoteeni razvoj, kispoštuje danosti ekonomike prostora.Sonaravni razvoj je tak razvoj, ki vnajmanjši meri izrablja neobnovljivevire in zagotavlja obstoj dejavnosti, dazmogljivost celotnega ekosistema niogroena. Za razumevanje sonaravnegarazvoja je nujno potrebenholistièni pristop.Filozofski pojem. Zajeti informacije vnajširšem smislu, upoštevati èim veèdejavnikov, od vstopnih do izstopnih.Celota je drugaèna od elementov.1 Coch, H. (1998) Bioclimaticism in vernacular architecture, Renewable andsustainable energy reviews, št. 2, str 67 – 87.2 Fister, P. (1986) Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Cankarjeva zaloba,Ljubljana.3 Juvanec, B. (1989) Tipika v slovenskem prostoru, raziskovalna naloga,Univerza v Ljubljani, Ljubljana.4 Kalèiè, I. (1997) Izobraevanje arhitektov, urbanistov, oblikovalcev vrazmerju do ljudske arhitekture, Zbornik povzetkov 7. konference o ljudskiarhitekturi medAlpami in Jadranom, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.5 Pogaènik,A. (1999) Urbanistièno planiranje, univerzitetni uèbenik, Univerzav Ljubljani, Ljubljana.6 Šašek – Divjak, M. (1997) Trajnostno uravnoteen razvoj mest, doktorskadisertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.7 Verbinc, F. (1994) Slovar tujk, Cankarjeva zaloba, Ljubljana.8 Zbašnik – Senegaènik, M. (2000) Ekološka gradiva, AR 2001/1, Univerza vLjubljani, Ljubljana.9 Senge, P. (1990) The Fifth Discipline, The Art and Practice of the LearningOrganization, Random House, Londonmag Domen ZupanèièUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturodomen.zupancic@arh.uni-lj.si63

Tadeja Zupanèiè Strojan2oo3 / 1 ARCILJI IN UKREPI ARHITEKTURNE PRENOVEDEGRADIRANIH OBMOÈIJ ORGANIZIRANEVEÈSTANOVANJSKE GRADNJE 1945-1965 V SLOVENIJIGoals and Measures of Architectural Renewal of Degraded Areas of OrganisedMulti-apartment Housing in Slovenia Between 1945-1965prejeto 18.3.2003povzetekPrispevek povzema ugotovitve zakljuènih poglavij raziskave z naslovomPovojne stanovanjske soseske v Sloveniji - metodologija vrednotenja inprenove. Ta poglavja obravnavajo povezanost ciljev in ukrepov prenove ternaèrtovalske usmeritve. Razmislek o ciljih in ukrepih sodi v sosledje preverjanjadelovne hipoteze raziskave, da je mogoèe z doloèenimi arhitekturnimi ukrepiprispevati k preusmeritvi nadaljnje degradacije slovenskih obmoèij organiziraneveèstanovanjske gradnje 1945- 1965 v novo kvaliteto bivanja. Raziskava je bilanamenjena utemeljitvi upravièenosti prenove obravnavanega poselitvenegavzorca. Tematska zoitev predmeta obravnave izhaja iz ugotovitev o najboljproblematiènih obmoèjih z vidikov mestnega naèrtovanja oz. oblikovanja,arhitekture in gradbeništva. Prispevek raziskave je v dopolnitvi planerske zarhitekturno-uporabniško ravnjo, prièujoèega prispevka pa v doloèitvi kljuènihciljev in ukrepov arhitekturne prenove obravnavanega poselitvenega vzorca.Predstavljeni rezultati obsegajo seznam ciljev po predmetih obravnave, seznamukrepov in tabelo razmerij med cilji in ukrepi prenove. Opredeljeni so ukrepi,katerih izvajanje lahko najpomembneje prispeva k posameznim ciljem.Rezultati so uporabni za vzpostavitev sistema prenovitvenih nivojev kot prilikeza osvešèanje o monostih in poenostavitev odloèitev o ukrepih prenove.Diskusija o odprtih vprašanjih usmerja pozornost k ravnem, ki presegajoraziskovalna vprašanja znanosti, ki se neposredno ukvarjajo s prostorom, a sobistvene za premostitev prepada med teorijo in prakso.kljuène besede:arhitektura, stanovanjsko obmoèje, prenova, SlovenijasummaryThe article summarises concluding chapters of the research project: Post-warresidential estates in Slovenia - methodology of evaluation and renewal.These chapters deal with the conjunction between renewal goals, measures andplanning guidelines. The discourse about goals and measures represents one ofthe steps checking the research hypothesis, that key architectural measures mayredirect degradation of Slovene areas of organised housing built in Sloveniabetween 1945 and 1965 towards a new quality of living culture. Such thematicnarrowing of the subject evolves from conclusions about the most problematicareas - from the aspects of urban design, architecture and civil engineering. Thecontribution of the whole research is in complementing the planning level withthe architectural-users level, with the article presenting definitions of key goalsand measures for architectural renewaln within the researched settlementpattern. The presented results include a list of goals according to levels andsubjects of discussion, a list of measures and a table of relations betweenrenewal goals and measures. Measures, whose implementation couldsignificantly aid achievement of particular goals, are defined. The results can beused for establishing a system of renewal levels, as an opportunity for raisingawareness about possibilities and simplifying decisions about renewalmeasures. The discussion about open issues directs attention to levels exceedingscientific research questions directly dealing with physical space, but areessential in bridging the gap between theory and practise.key words:architecture, residential area, rehabilitation, SloveniaUVOD, PROBLEMSKO OZADJEIzhodišèna raziskava prièujoèega prispevka za naslovomPovojne stanovanjske soseske v Sloveniji - metodologijavrednotenja in prenove (T. Zupanèiè Strojan et. al., 2002; T.Zupanèiè Strojan, M. Zbašnik-Senegaènik, T. Novljan,A. Fikfak,2002) je bila usmerjena k izboljšanju bivanjske kulture vdegradiranih obmoèjih organizirane veèstanovanjskegradnje med leti 1945 in 1965 v Sloveniji. Utemeljitevupravièenost prenove nasploh (P. Fister et. al., 2001) inutemeljitev upravièenosti prenove velikih sosesk s planerskegavidika (z 'revitalizacijskim ogrodjem'; K. Dimitrovska Andrewsidr., 1999, K. DimitrovskaAndrews, R. Sendi, 2001) nadgrajuje zutemeljevanjem upravièenosti prenove obravnavanih obmoèij zvidika arhitekture (in mestnega oblikovanja). Planersko ravendopolnjuje z arhitekturno-uporabniško. Prispevek povzema indopolnjuje ugotovitve zakljuènih poglavij, ki obravnavajopovezanost ciljev in ukrepov prenove ter naèrtovalske usmeritve.Posebno pozornost posveèa problematiki doloèanja kljuènihciljev in ukrepov arhitekturne prenove obravnavanegaposelitvenega vzorca.Tematska zoitev predmeta obravnave izhaja iz ugotovitev onajbolj problematiènih obmoèjih organizirane stanovanjskegradnje. Te ugotovitve temeljijo na prouèitvi monostimikrourbane prenove in primerjave podatkov, pridobljenih napodlagi anketnih vprašalnikov za uporabnike. Ne le v 'velikih'(K. Dimitrovska Andrews idr., 1999), vrsta podobnih problemovse pojavlja tudi v obmoèjih z manj kot tisoè prebivalci, ki sodijov devetodstotni dele degradiranih stanovanjskih obmoèijplanersko raziskanih slovenskih mest (J. Koelj, 1998: 75-112).Temeljni problemi obmoèij, zgrajenih med leti 1945 in 1965 so:neprilagojenost 'uvoenih' rešitev lokalnim razmeram,pomanjkanje osredišèenosti ter povezanosti v razliènih merilih(problem izoliranosti narašèa z veèanjem merila obmoèja kotcelote), nevzdrevanost kot odraz socialnega okolja, neustreznostsodobnim standardom in priporoèilom s podroèij varnosti, hrupa,energetske varènosti in prilagodljivosti spremembam. Prelomnici'1965' sledi obdobje krepitve privatne iniciative, realizacijekompleksnejših zasnov (soseske kot organizacijskegaprostorskega ogrodja), popestritve stavbne tipologije in novihtehnoloških monosti. Nadomešèanje obravnavanih obmoèij znovogradnjami zaradi njihovega obsega, kot prièevalcevpreobrata bivalne kulture ob izgradnji in drubeno-prostorskegastanja danes ne predstavlja 'trajnostno' naravnane usmeritve.Kateri so torej temeljni ukrepi, ki lahko prispevajo k novemurazvojnemu preobratu, ko gre za konketno, arhitekturnoraven prenove? Vprašanje sodi v sosledje preverjanjadelovne hipoteze celotne raziskave, da je mogoèe z doloèenimiarhitekturnimi ukrepi prispevati k preusmeriti nadaljnjedegradacije slovenskih povojnih obmoèij veèstanovanjskegradnje v novo kvaliteto bivanja. Sledi analiza uporabnostievropskih zgledov prenove v našem kulturnem prostoru inoceni stanja obravnavanih obmoèij s strokovnega inuporabniškega vidika in predstavlja osnovo za doloèitevkriterijev višjega nivoja upravièenosti arhitekturne prenove.PREDMETI OBRAVNAVE, METODAOji predmeti obravnave so elementi urbanega okolja (F. Rihtar,T. Zupanèiè Strojan, 1996) degradiranih obmoèij stanovanjskegradnje med leti 1945 in 1965 v Sloveniji: socialni in naravnipogoji (zemljišèe, voda, klima, zelenje) ter kulturno okolje -arhitekturni prostor. V okviru slednjega velja pozornost odprtemujavnemu oz. poljavnemu prostoru in komunikacijam v njem64

Tadeja Zupanèiè StrojanCILJI IN UKREPI ARHITEKTURNE PRENOVE DEGRADIRANIH OBMOÈIJ ORGANIZIRANE VEÈSTANOVANJSKE GRADNJE 1945-1965 V SLOVENIJI(navzven in znotraj obmoèja, materialnim in nematerialnim oz.zaznavnim), predvsem elementom, ki prostor urejajo. Sledi ravenelementov grajenega oz. naravnega okolja, ki ta prostor doloèajoin omejujejo: zazidava (stanovanjska in javni program; pa tudioznaèujejo in oblikujejo - odprtine: okna, vrata oz. vhodniprostor, strehe), povezujejo: podvozi, mostovi, nadhodi, aliprvenstveno oznaèujejo oz. oblikujejo: urbana oprema,mikroarhitektura in elementi narave.Ob navedenih predmetih obravnave so opredeljene njihoveznaèilnosti (ko gre za specifiko obmoèij povojneveèstanovanjske gradnje), problemi, cilji, ukrepi (alternative),pogoji, ki jih je potrebno upoštevati ob prizadevanjih za dosegonavedenih ciljev in drugi cilji, ki jih je mogoèe doseèi z istimiukrepi.REZULTATIRezultati obsegajo seznam ciljev arhitekturne prenoveobravnavanih obmoèij po predmetih obravnave, seznam ukrepovin tabelo razmerij med cilji in ukrepi prenove: opredeljeni soukrepi, katerih izvajanje lahko najpomembneje prispeva kdoseganju posameznih ciljev.Ko obravnavamo celovitost urbanega okolja obravnavanihobmoèij, elimo predvsem v èimveèji meri prilagoditi'globalne' rešitve lokalnim razmeram in s tem poveèatibivalno udobje. Posledica izvajanja ukrepov, ki prispevajo kdoseganju navedenih ciljev, ni le ohranitev, temveè tudipoveèanje vrednosti stanovanj.Z vidika elementov urbanega okolja - naravnega okolja,drubene naselitve in materialnih produktov, ki sooblikujejokulturo in so nerazdruljivo povezani v celovitost urbanegaokolja se navedeni splošni cilji specificirajo: osredišèiti prostorin ga intenzivneje povezati, poveèati pestrost in usklajenostelementov oz. sistemov drubenega, naravnega in kulturnegaokolja, ter zagotoviti oz. izboljšati varnost.V konkretnem arhitekturnem prostoru (kulturnem okolju)oz. mestni krajini gre za iskanje dinamiènega ravnovesja medohranjanjem in spreminjanjem zasnove oz. podobe prostora, kisledi vzpostavljanju ali poudarjanju hierarhije, in s tem veèjirazpoznavnosti elementov in povezav. Pomembni cilji so še:izboljšati dostopnost (poveèati udobje gibanja),komunalnoopremljenost, ponudbo blaga in storitev, poveèatiprilagodljivost spremembam ( fleksibilnost oz. adaptabilnostzasnove, površino stanovanj), izboljšati splošno varnost(prometno, potresno), uravnati nivo mikroklime oz. ugodja vprostoru ( osvetljenosti, zašèititi pred nezaeljenimiatmosferskimi vplivi, pred hrupom, uravnati nivo kvalitetezraka - èistost, temperaturo, vlanost), zmanjšati poraboenergije oz. preusmeriti k ekološkim virom energije inizboljšati opremljenost.K navedenim ciljem je mogoèe prispevati s sledeèimi ukrepi, kizadevajo vse ravni: od posamiènih objektov in grajenihkompleksov s pripadajoèim javnim prostorom do degradiranegaobmoèja kot celote. Navedeni ukrepi so opredeljeni tako, da pomonosti povezujejo veè predmetov obravnave:- postavitev novih elementov zašèite pred hrupom:objekt, stena, zelenje, nasip; z izjemo elementov lupinestavbe in stanovanja ter sprememb funkcionalne zasnoveobjekta, ki jih navajamo posebej;- reorganizacija oz. preoblikovanje materialnihkomunikacij;povezovanje, vzpostavitev oz. poudarjanje hierarhijepovezav (npr: 'rdeèa nit'); urejanje prostora, usklajevanjesistemov komunikacij; vkljuèene so skupne horizontalnein vertikalne komunikacije odprtega prostora in zazidave;- obnova oz. dopolnitev komunalne infrastrukture;- oblikovanje prostorskih poudarkov oz. potencialnihvozlišè aktivnosti;èlenitev prostora in njegovih omejitev v razliènih merilihcelovitosti vzpostavitev hierarhije centrov (npr. 'tematskiparki', 'javne dnevne sobe', poudarki na fasadah,vhodnega prostora);- strukturiranje skupnih zunanjih prostorov;diferenciacija prostora, oznaèevanje, vzpostavljanjeprostorskih pogojev za razliène stopnje javnosti oz.zasebnosti (individualizacije, pripadnosti);- sprememba zazidalne strukture;zgostitev, redèenje; preoblikovanje;- reorganizacija funkcionalne zasnove objekta(-ov);- ojaèitev konstrukcije oz. dodatni konstrukcijski sistemi;- sprememba obsega oz. kakovosti likovnih in tehniènihelementov lupine stavbe oz. stanovanja;- vgraditev aktivnih solarnih sistemov;- (pre-)oblikovanje urbane opreme in mikroarhitekture;bodisi kot del javnega, odprtega prostora, bodisi kot delobjektov, ki ta prostor omejujejo ali oznaèujejo;- poveèanje kolièine oz. pestrosti elementov narave;v razliènih stopnjah kultiviranosti (od gozda, travnika,parka, zelene prometne poti, vrta, fasadnega zelenja,strešnih vrtov … do vaze z roami na jedilni mizi);- vzpostavitev prostorskih pogojev za loèeno zbiranjeodpadkov.Posamezni ukrepi lahko predstavljajo alternative prispevkov kistim ciljem, lahko pa so uporabljeni soèasno za doseganjeveèjega uèinka.V tabeli (1) je pripravljena matrica za preverjanje razmerij medcilji in ukrepi arhitekturne prenove obravnavanih obmoèij.DISKUSIJAPomen in uporabnost rezultatovV seznamih ciljev in ukrepov so zdrueni tako moni prispevki kreševanju splošnih problemov (npr. pomanjkanje povezanosti inosredišèenosti prostora, energetska potrata) kot tudi tistih, ki solokalne narave (konkretni problemi prometnih ureditev, hrup,seizmièna neustreznost, slaba izvedba). K reševanju problemanesposobnosti vzdrevanja in prenove lahko prispevapoznavanje monosti poveèanja prilagodljivosti prostoraspremembam in prostorskih monosti za pridobivanje dodatnihsredstev (npr. postavitve reklamnih panojev na podlagi likovnepresoje; nove, profitne dejavnosti v materializacijah, ki ne bipredstavljale motnje v prostoru; ojaèitev objekta, nadzidava inprodaja skupnega premoenja). Podobno velja za poveèevanjeprilagodljivosti spremembam, ki prispeva k ohranjanju in pomonosti poveèevanju pestrosti drubene strukture, torejpreusmerjanje tenje h getoizaciji.65

Tadeja Zupanèiè StrojanCILJI IN UKREPI ARHITEKTURNE PRENOVE DEGRADIRANIH OBMOÈIJ ORGANIZIRANE VEÈSTANOVANJSKE GRADNJE 1945-1965 V SLOVENIJIKateri so torej temeljni ukrepi, ki lahko prispevajo k novemurazvojnemu preobratu, ko gre za konketno, arhitekturnoraven prenove?Tabela (2) razmerij med cilji in ukrepi prenove predstavljamatrico za preverjanje vrste vprašanj, ko gre za konkretnerazvojno aplikativne projekte: h katerim ciljem prispevamo sposamiènim ukrepom (in pod kakšnimi pogoji), ali: kateri ukrepiprispevajo k posamiènemu cilju? Kateri ukrepi se lahko izvajajosoèasno oz. katere cilje je mogoèe doseèi istoèasno? Kako izbratiprioritetne cilje? Kateri ukrepi nujno sledijo izbranimprioritetam? Izbor sledi vrednotenju konkretnega stanja. Splošnopa velja prioritetnost varnosti pred zagotavljanjem udobja. Obrazmisleku o prioritetnosti prispevkov k splošni skupni blaginjipred individualnimi eljami in eljami posameznih skupnostivelja upoštevati eljo po individualizaciji kot vedno bolj skupnoblaginjo.'Temeljnost' ukrepov izhaja iz (splošno in lokalno doloèene)prioritetnosti ciljev, h kakterim le-ti prispevajo. Temeljniukrepi, ki zgolj prepreèujejo nadaljnjo degradacijoobravnavanih obmoèij, so predvsem nujni ukrepi zazagotavljanje osnovnih zahtev varnosti in udobja (tabela 2:osnovne zahteve…; npr. reorganizacija oz. preoblikovanjematerialnih komunikacij za izboljšanje osebne, poarne,prometne varnosti; ojaèitev konstrukcije za zagotovitev potresnevarnosti) . Nov razvojni preobrat pa pogojuje izvajanjeukrepov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju (tabela 2:zagotovitev…: nujni / priporoèeni / moni; npr. oblikovanjeprostorskih poudarkov oz. potencialnih vozlišè aktivnosti zapoudarjanje hierarhije in izboljšanje ponudbe blaga in storitev;dodatni konstrukcijski sistemi, ki poveèujejo prilagodljivostzasnove spremembam oz. monostim individualizacije).Neposredno uporabnost rezultatov z vidika raziskovalnega delapredstavlja razmislek o odprtih vprašanjih.ODPRTA VPRAŠANJAOdprta ostajajo vprašanja racionalnega obsega oz. merilaprenovitvenih posegov z vidika monih stopenj individualizacije(merilo obmoèja posega, kljuènost, faznost, nujni oz. moniakterji) ter vzpostavitev sistema prenovitvenih nivojev kot prilikeza osvešèanje o monostih in poenostavitev odloèitev o ukrepihprenove: vprašanja razmerij med nivoji potrebnega obsegaprenove, sposobnosti lastnikov oz. investitorjev za prenovo innivoji formalnih in neformalnih stimulacij prenove.Prenovitveni nivoji so z vidika obsega prenove izhodišènoopredeljeni z opisom ukrepov (posegov), cenovnim razponom,potrebnimi pogoji in predhodnimi ukrepi, vplivi in posledicamiter oceno racionalnosti glede na zahtevnost oz. ceno. Izhodišèa zanjihovo doloèitev so predvsem: stopnja spremembe v istemmerilu posega (obnova, zamenjava dela oz. elementa, dodajanjeali odvzemanje dela oz. elementa, zamenjava obravnavanegapredmeta obravnave v celoti), naravo spremembe v istemmerilu posega (kvantitativna ali kvalitativna sprememba),merilo obmoèja posega (stanovanjsko obmoèje kot celota - èepredmet obravnave kot celota presega merilo stavbnegakompleksa oz. otoka; kompleks objektov in pripadajoèegaodprtega prostora, ki (lahko) tvori funkcionalno-prostorskoceloto; posamièni objekti s pripadajoèim prostorom; deli objekta,vezani na skupna komunikacijska oz. instalacijska jedra, moniindividualni posegi na podlagi vnaprej dogovorjenega izboraopcij, moni neodvisni (zgolj zakonsko ustrezni) individualniposegi, nujnost posega ( nujni: zadovoljitev standardom spodroèja varnosti za zašèito ivljenja ljudi; zagotovitev zašèitepred padavinami, delovanje instalacij, zadovoljitev standardom spodroèja protihrupne zašèite; porabe energije; zaeljeni:poveèava udobja bivanja (prilagoditev funkcionalnimstandardom, ki veljajo za novogradnje: domofoni, nova dvigala;moni: nove stanovanjske oz. poslovne površine, ki pa lahkoprispevajo k pridobivanju sredstev za zagotovitev osnovneganivoja nujnosti).Doloèitev in vrednotenje nivojev arhitekturne prenovekolektivne stanovanjske gradnje v Sloveniji je predmetdvoletnega raziskovalnega projekta v okviru nacionalne listetemeljnih in aplikativnih projektov v letu 2003. V okviru ciljnegaraziskovalnega programa Konkurenènost Slovenije pa je vpripravi tudi splošneje usmerjen projekt Prenova stanovanjskegafonda. Za reševanje problemov obravnavanegaposelitvenega vzorca bodo uporabni predvsem izsledki v zvezi zuporabnostjo evropskih modelov formalnih in neformalnihstimulacij za izvajanje prenove (ekonomski, pravni, drubenoprostorski)in v zvezi z oblikovanjem sistemskih ukrepov, ki najzagotovijo oz. izboljšajo osnovne pogoje procesa prenove.V kolikšni meri je arhitekturna prenova degradiranih obmoèijpovojne veèstanovanjske gradnje zgolj 'arhitekturni' problem?Razkorak med teorijo in prakso (med strokovnimi ugotovitvamistrok, ki se ukvarjajo z okoljem in prostorom ter njunimipreobrazbami in dejanskimi posegi v prostoru) je velik. Še vednoprevladujejo projekti, ki v veliki meri presegajo obvladljivomerilo parcialnih posegov v prostor, ki kljub parcialnostiprispevajo k viziji celovitosti. Kljuè do preobrata v kulturibivanja je iskanje arišènih toèk v prostoru, ki nosijo v sebiprenovitveni potencial in so ne glede na svoj skromni obsegbistvene za sproanje takšnega preobrata v svoji širši okoliciin za spodbujanje aktivnejšega odnosa do procesa prenove. Redkiprimeri konkretnih prenovitvenih posegov, ki presegajo obsegvzdrevanja objekta oz. najosnovnejši nivo prenove fasade alistrehe (energetska prenova v praksi ivi, protipotresna sanacija paveèinoma presega elje in zmonosti prenoviteljev), kaejo, datakšna volja obstaja. Motivacijo za vsesplošno racionalnoravnanje s prostorom je mogoèe poveèati tako s permanentnimizobraevanjem o vrednosti prostora in okolja kot tudi omonostih racionalnega in obèutljivega ravnanja z njima.Ne samo zaustavitev nadaljnje degradacije, preobrat v novrazcvet bivanjske kulture je moen z drubeno-prostorskokontinuiteto, ki vzpostavlja pogoje za sproanje procesa samoprenoveobravnavanih obmoèij.66

Tadeja Zupanèiè StrojanCILJI IN UKREPI ARHITEKTURNE PRENOVE DEGRADIRANIH OBMOÈIJ ORGANIZIRANE VEÈSTANOVANJSKE GRADNJE 1945-1965 V SLOVENIJIIZBRANA LITERATURA / VIRIABEL, C. Architecture as Identity, Towards a Global Eco-culture. Oxford,Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore: Architectural Press,1997.BREZAR, V.. The vicious circle of develepment in housing. Int. j. hous. sci. appl.,2001, vol. 25, no. 3, str. 157-172, ilustr.BREZAR, V., KALÈIÈ, I. Drubeno usmerjena stanovanjska gradnja v Sloveniji,koncept, tloris, raba, (Arhitektura), (Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo).Ljubljana: RSS, 1986. 33 str., ilustr.CROCI, G. "The conservation and structural restoration of architecturalheritage", Advances in architectural series, Computationa mechanicspublications, Southampton, UK, 1998.DIMITROVSKA-ANDREWS, K., SENDI, R., JARC, D., COTIÈ, B.,PICHLER-MILANOVIÈ, N., ÈERNIÈ-MALI, B., DALLA VALLE, S. Kriterijiin metode kompleksne prenove velikih sosesk : mednarodne primerjave inizhodišèa za Slovenijo. 1. faza, Primerjava metod kompleksne prenovestanovanjskih sosesk v tujini in razvoj ogrodja za ocenjevanje uèinkovitostiposameznih metod. 2. faza, Velike stanovanjske soseske v Sloveniji: stanje,problemi in monosti prenove, 3. faza, Revitalizacijsko ogrodje kompleksneprenove stanovanjskih sosesk. Ljubljana: Urbanistièni inštitut RepublikeSlovenije, 1999.DIMITROVSKA-ANDREWS, K., SENDI, R. Large housing estates in Slovenia: framework for renewal. European journal of housing policy, 2001, vol. 1, no. 2,233-255.FAJFAR, P. Projektiranje potresno varnih konstrukcij ob upoštevanju dejanskenosilnosti in duktilnosti. Ljubljana: FAGG, Inštitut za konstrukcije, potresnoinenirstvo in raèunalništvo, 1994.FAJFAR, P. Nova metoda za ocenjevanje potresne varnosti in poškodovanostikonstrukcij / Gradbeni vestnik, 1995, 4/5/6, str. 88-93.FISTER, P., DEU, ., GRAHAM, R. E, LAH, L., LIKAR, D, MARINKO, J,MOLEK, L. Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskemrazvoju. Strokovne podlage za prostorski plan Slovenije sistem poselitve.Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2001.MLINAR, Z. Individualizacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana: SAZU,1994.Prouèevanje in naèrtovanje mikrourbanega okolja študentska raziskovalnanaloga, zbirka publikacij; zasnova naloge: prof. dr. France Rihtar, doc. dr. TadejaZupanèiè Strojan; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2002. V nalogi,ki je zajemala primerljiva obmoèja po Sloveniji, je v letu 2002 sodelovalostotrideset študentov.RIHTAR, F., ZUPANÈIÈ STROJAN, T. Prostor mesta. Ljubljana: Univerza vLjubljani, Fakulteta za arhitekturo, 1996.TOMAEVIÈ, M., KLEMENC, I., LUTMAN, M. Strengthening of existingstone- masonry houses : lessons from the earthquake of Bovec of April 12, 1998.European earthquake engineering, 2000, vol. 14, no 1, str. 13-22TOMAEVIÈ, M.. Reduction of seismic risk of existing buildings in earthquakepronecities : experience of Ljubljana. V: Technology and culture as a basis forurban development : Ljubljana 100 years after the earthquake : summaries.Ljubljana, 1995.TURKINGTON, R., WHEELAGHAN, S. The refurbishment of high-rise localauthority housing blocks: involving the tenants:lessons from the U.K. Urbaniizziv, 1995, 28-29, p. 40-45.VODOPIVEC, Aleš. Paradigme 60. let. AB = ISSN 0352-1982. .- Let. 27, št.137-138 (november 1997), str. 32-36.ZUPANÈIÈ STROJAN, Tadeja (ur.). Povojne stanovanjske soseske v Sloveniji :metodologija vrednotenja in prenove = Post-war housing estates in Slovenia :methodology of evaluation and renewal. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo;Dunaj: Technische Universität Wien, 2002. 288 str., ilustr. [COBISS.SI-ID1338756]. Soavtorji posameznih poglavij raziskovalne naloge (sofinancer:Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport): Tadeja Zupanèiè Strojan, MartinaZbašnik-Senegaènik, Toma Novljan, Alenka Fikfak, Edo Wallner (UL, FA),Andreas Voigt, Hans Peter Walchhofer, Rainer Mayerhofer (TU Wien),Konzultantka: iva Kristl (UL, FGG).ZUPANÈIÈ STROJAN, T., ZBAŠNIK-SENEGAÈNIK, M., NOVLJAN, T.,FIKFAK, A. Degradirana obmoèja organizirane veèstanovanjske gradnje medletoma 1945 in 1965 v Sloveniji : metodologija vrednotenja in prenove. Urbaniizziv, 2002, let. 13, št. 2, str. 82-89.GANTAR, Irena, GORTNAR, Vanja, HUDOBIVNIK, Petra, KREMAR, Nika,NOVINA, Miha, ŠROT, Karel, URŠIÈ, Alenka, VANIÈ, Jure; TROŠT, Jan(vizualizacija); mentor: GABRIJELÈIÈ, Peter, somentorji: FIKFAK, Alenka,NOVLJAN, Toma, ZBAŠNIK-SENEGAÈNIK, Martina, ZUPANÈIÈSTROJAN, Tadeja; konzultanti: DRÈAR, Joe (protipotresna sanacija),VREVC, Cirila (izraèun stroškov), KRISTL, iva (toplotni izraèun).Stanovanjsko obmoèje - prihodnost v sedanjosti : celovita prenovaorganiziranega stanovanjskega obmoèja na Rakovniku : študentska projektivnoraziskovalnadelavnica. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2002. 1 el. optiènidisk (CD-ROM). [COBISS.SI-ID 24239365]GREED, C., ROBERTS, M. (ur.). Introducing Urban Design. Essex: AddisonWesley Longman Limited, 1998.KILAR, V., KRSTULOVIÈ-OPARA, N. Seismic behavior of a highperformancecomposite frame building made with advanced cementitiouscomposites. V: SINGH, Amarjit (ur.). Creative systems in structural andconstruction engineering. Rotterdam; Brookfield: A.A. Balkema, 2001, str. 749-754.KOSELJ, N.. Arhitektura 60-ih let v Sloveniji = [Architecture of the 60ies inSlovenia: kontinuiteta ideje, (Posebna izdaja, letn. 25, nov. 1995). Ljubljana: AB,1995.KOELJ, J. Degradirana urbana obmoèja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje inprostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 1998.KRAFT, S. La dinamica delle citta, Europan 3: A casa in citta, urbanizzare equartieri residenziali; concorsi europei per nuove architetture, risultati europei;CER, comitato per l'edilizie residenziale, 1994.KRISTL, S. Stanovanjske stavbe II. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta zaarhitekturo, 1991.67

Tadeja Zupanèiè StrojanCILJI IN UKREPI ARHITEKTURNE PRENOVE DEGRADIRANIH OBMOÈIJ ORGANIZIRANE VEÈSTANOVANJSKE GRADNJE 1945-1965 V SLOVENIJITabela 1ukrepi, ki bistveno prispevajo k ciljem arhitekturne prenove obravnavanih obmoèij68

Tadeja Zupanèiè StrojanCILJI IN UKREPI ARHITEKTURNE PRENOVE DEGRADIRANIH OBMOÈIJ ORGANIZIRANE VEÈSTANOVANJSKE GRADNJE 1945-1965 V SLOVENIJICILJI / UKREPIosnovne zahteve varnosti in udobjanujnizagotovitev trajnostnega razvojanujnipriporoèenimoniCILJIohraniti / spremeniti ZASNOVO / PODOBO-poudariti HIERARHIJO > poveèati RAZPOZNAVNOSTizboljšati DOSTOPNOST-poveèati UDOBJE GIBANJAizboljšati KOMUNALNO OPREMLJENOSTizboljšati PONUDBO BLAGA IN S TORITEVpoveèati PRILAGODLJIVOST SPREMEMBAM-poveèati FLEKSIBILNOST / ADAPTABILNOST ZASNOVE-poveèati M2 STANOVANJizboljšati SPLOŠNO VARNOST-izboljšati OSEBNO VARN OST-izboljšati POARNO VARNOST-izboljšati PROMETNO VARNOST-izboljšati POTRESNO VARNOSTuravnati nivo MIKROKLIME / UGODJA V PROSTORU-uravnati nivo OSVETLJENOSTI-zašèititi pred NEZAELJENIMI ATMOSFERSKIMI VPLIVI-zašèititi pred HRUPOM-uravnati nivo KVALITETE ZRAKA (èistost, temperaturo, vlanost)zmanjšati PORABO ENERGIJE / preusmeri ti K EKOLOŠKIM ENERG. VIROMizboljšati OPREMLJENOSTPOSTAVITEV NOVIH ELEMENTOV ZAŠÈITE PRED HRUPOM (IZVEN OBJEKTOV)VZPOSTAVITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA LOÈENO ZBIRANJE ODPADKOVTabela 2primer uporabe matrice za ugotavljanje nujnosti doseganja ciljev oz. izvajanja ukrepov (ukrepi, ki bistveno prispevajo k ciljem arhitekturne prenoveobravnavanih obmoèij so oznaèeni glede na nujnost posega)doc dr Tadeja ZupanèièUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturotadeja.zupancic@arh.uni-lj.si69

Barbara iièARHITEKTURNI PRINCIPI V RAZVOJU MESTNEGAPROSTORA LJUBLJANE - SREDNJEVEŠKO OBDOBJE2oo3 / 1 ARprejeto 18.3.2003Architectural Principles in the Development of the Urban Space of Ljubljana - The Medieval PeriodpovzetekZ izjemo vzhodnega rimskega zidu, ki je doloèil mejo srednjeveškemu Novemutrgu, tlorisu Emone in neposredno vplival na razvoj srednjeveške Ljubljane, kise je razvila periferno na rimsko mesto. Na nastanek in razvoj mestnega prostoraLjubljane so moèno vplivali topografski pogoji, tako na globalnem nivoju kottudi na arhitekturnih principih.Pri zasnovi mesta so imele odloèujoèo vlogo naravne danosti, ki jih v glavnemoblikujejo grajski griè, Ljubljanica in Barje. V srednjem veku je bilo mesto zaprtin v semiološkem smislu èist sistem. Na to je vplivala predvsem potreba poobrambi mesta pred Turki in s tem v zvezi izgradnja obzidja, ki je doloèalonotranji prostor. Vsak element je imel svoj pomen le v odnosu do drugega in docelote in socialna hierarhija se je jasno odraala tudi v prostorski hirearhiji.Celota je bila pomembnejša od posameznih elementov, to pomeni, da je mestnaoblika doloèala parcelacijo, parcela pa je doloèala stavbni princip. Mesto,stisnjeno v obroè obzidja, je moralo zelo racionalno izkoristiti mestno zemljišèe,zato so bile parcele majhne, v glavnem ozke in globoke. Velikost parcel nidopušèala veliko variacij v organizaciji stavbnih tlorisov in je torej mnogo boljkot pa oblika vplivala na razvoj arhitekturnih principov. To pravilo je bilo takorekoè univerzalno in ni nakljuèje, da najdemo skoraj enake stavbne tipe vrazliènih in med seboj zelo oddaljenih mestih tako rekoè po vsej Evropi, pa tudiv Ljubljani.kljuène besede:naravne danosti, arhitekturni principi, naselbinske strukture, rimska Emona,srednjeveška Ljubljana, vodni prostorsummaryDevelopment of medieval Ljubljana, which grew peripherally to RomanAemona, wasn't directly affected by the latter's layout. Topographic conditionsstrongly affected the emergence and development of Ljubljanas' urban space,both on the general level, as well as its' architectural principles.The decisive role on urban layout was played by natural conditions, mainly seenby the castle hill, Ljubljanica River and Barje (marsh). In the medieval times thetown was an enclosed and, in the semiotic sense, a clear system. If was mainlyaffected by the need for defence against the Turks, which meant construction ofthe wall, thus also defining the internal space. All elements had significance onlyin their mutual relations with the other and the whole, which also meant thatsocial hierarchy was clearly reflected in spatial hierarchy. The whole was moreimportant than the constituent parts, meaning that urban form defined thestructure of parcels and the parcel defined the building principle. The town,squeezed into the ring of the wall, had to use its surfaces very rationally, thus theplots were very small, generally narrow and deep. The plot sizes didn't allowmuch variation in the organisation of building layouts, therefore their effect onthe development of architectural principles was much more decisive than formitself. This rule was almost universal and it's no coincidence that we can findvery similar building types in various, very distant towns almost throughoutEurope, thus also in Ljubljana.key words:natural spatial features, architectural principles, settlement structures, Aemona,medieval Ljubljana, the space of waterGradnja mest in arhitekture do konca srednjega veka nista bilapredmeta teoretiènih in sistematiènih raziskav. Mesta so urejalina podlagi prevladujoèih eksistencialnih potreb (varnost, bliinanaravnih poti…) in veljavnih pravnih, religioznih, politiènih inekonomskih norm prebivalci sami, arhitektura pa se je razvijalana podlagi vsesplošno uveljavljenih klasiènih stavbnih tipov, kiso se uporabljali, prenašali in razvijali samodejno s tradicijo inlokalnimi posebnostmi. Zato je skupni imenovalec naselitvenihobdobij do konca srednjega veka ta, da so bila bolj kot danespodrejena naravi, kar pa se je z razvojem urbanizma kotpopolnoma nove znanstvene discipline v 19. stoletju zaèelozabrisovati.V nadaljevanju bom predstavila srednjeveško razvojno obdobjeLjubljane od priblino 9. do 16. stoletja, ker se to najizrazitejeodraa v današnji podobi mesta, hrati pa je še mono jasnorazbrati pomen in moè topografsko in klimatsko pogojenihdanostih pri nastanku in razvoju mesta ter arhitekture.PRAVNO ZGODOVINSKI ORIS POSELITVESREDNJEVEŠKE LJUBLJANERazlage razvoja srednjeveške Ljubljane, ki ima neposredno zvezoz današnjo Staro Ljubljano, se je lotilo e kar nekaj avtorjev,vendar enotne izvorne teorije še ne premoremo. Prvi se je zgenezo srednjeveške Ljubljane sistematièno ukvarjal pred veè kot1 2 3 4sto leti I. Vrhovec , kasneje pa še F. Zwitter , M. Kos , A. Melik ,5 6N. Šumi in S. Vilfan . Skopi podatki v ohranjenih dokumentihtega zgodnjega obdobja vseeno omogoèajo predpostavke oobstoju naselbinskih jeder, ki so se postopno strnila v "tri mesta venem mestu". Eden najmlajših in morda tudi najcelovitejšihtekstov je izšel leta 1984 v Prispevkih za monografijo Ljubljane insicer Zgodovina Ljubljane do zaèetka 16. stoletja, avtorja Sergeja7Vilfana . Pregled dogajanj je strnil v sedem obdobij in v nadaljnjirazlagi se bom v veliki meri oprla prav na to razlago.1 Od naselitve slovanskih prednikov okrog leta 600 dofrankovske prevlade okrog leta 8002 Doba rahle ali labilne odvisnosti od konca obrske nevarnostiin od zaèetka frankovske oblasti okrog 800 do drugeustanovitve krajin v drugi polovici 10. stoletja.3 Nastanek in zaèetno obdobje zemljiškega gospostva (1000-1200)4 Nastajanje mešèanske naselbine in njena prva obdobja (1200-1300)5 Španhajmsko in Goriško mesto Ljubljana (1230- 1335)6 Obdobje Habsburanov (1335-1450)7 Jesen srednjega veka in znanilci novih èasov (1450-1500)TOPOGRAFSKE LASTNOSTI PROSTORASlika 1: Giovanni Pieroni, 1639 - eden od najstarejših slikovnih dokumentovLjubljane (Vir: B. Korošec, 1991)Èlovek je biološko odvisen od narave in narava s svojo klimo,obliko terena, vegetacijo in rodovitnostjo oblikuje njegov70

Barbara iièARHITEKTURNI PRINCIPI V RAZVOJU MESTNEGA PROSTORA LJUBLJANE - SREDNJEVEŠKO OBDOBJESlika 2: Osnovne poteze Starega trga1. Rimska cesta - èeprav brez mostu èez Ljubljanico - ohranja komunikacijo z Dolenjsko.2. Na desnem bregu Ljubljanice postavi stiški samostan svojo izpostavo - trgovanje.3. Èez reko poteka transport z brodom.4. Oblikuje se trni prostor z vodnjakom in lipo.5. Naravni obrambni šèit (grajski hrib-reka-moèvirje) da prostoru monost za razvoj.6. Z gradu je trgovanje nadzorovano, Stari trg prvi pridobi tudi trne pravice.Slika 3: Osnovne poteze Novega trga1. Na prostoru, kjer Ljubljanica izoblikuje naravni pristan (Breg), kartuzijanci iz Bistre postavijo svojo pristavo - trgovanje.2. Podobno kot v drugih evropskih mestih se na stièišèu kopenskih in vodnih poti pojavijo skladišèa, silosi in uprava.3. Uprava ima svoj prvi dvor na Bregu, na kasnejšem prostoru kriniške komende.4. Drugi dvor dobi svoje mesto na prostoru kasnejše Vicedomske palaèe oz. današnje stavbe univerze.5. Pomembno varovalno vlogo odigra ostanek vzhodnega rimskega zidu.8karakter, obnašanje, naèin ivljenja in mentaliteto .Za nastanek in razvoj naselbin v prostoru ljubljanske kotline sobili odloèilni geografski pogoji:- ugodna prometna lega: prehod, imenovan Ljubljanska vrataomogoèa, da se v precej dolgi gorski pregradi strnejo poti ssevera, vzhoda in juga ter se onstran vrat nadaljujejo protiseveru. V prometnem smislu ima izreden pomen tudi rekaLjubljanica.- ugodna strateška lega: proti severu in vzhodu z grièem, nazahodu z Ljubljanico ter na jugovzhodu z neprehodnimbarjem je prostor stare Ljubljane zelo dobro zavarovan.- za naselitev primerni reliefni pogoji in rodovitna tla ter- bogati vodni viri: preko petdeset vodotokov in bajerjevLjubljano oskrbuje z vodnimi viriSTARI TRGVsi historièni viri so si enotni, da je najstarejši del srednjeveškeLjubljane okoli cerkve Sv. Jakoba, kjer so se stikale tri glavneprometne ile: Gornji trg, Levstikov trg s podaljškom vZvezdarsko ulico in Stari trg. Vse tri ceste se kriajo pri Stiškemdvorcu (današnja Akademija za glasbo), kjer je bil nekdaj9magistrat z lipo in vodnjakom . Od tod je bila nekoè tudi edinaširša ulica do Ljubljanice, današnja Stiška ulica. Ta sistem ulickae na premišljenost oziroma sistem, ki pa še zdaleè niprimerljiv takratnim novo ustanovljenim mestom. Predvsemmanjka osrednji trni prostor, namesto katerega se je nahajalomajhno trišèe. Enostaven pravilen potek Gornjega trga jesmiseln, èe ga razumemo kot neposredno naslednico glavne71

Barbara iièARHITEKTURNI PRINCIPI V RAZVOJU MESTNEGA PROSTORA LJUBLJANE - SREDNJEVEŠKO OBDOBJErimske ceste. Ob tej rimski cesti je verjetno nato nastalo prvosrednjeveško naselje. Ne glede na vprašanje situacije prvotnihjeder pa je glavno vprašanje v tem: ali je Stari trg kot prva trnanaselbina tudi prvi dobil tisti obseg in naèrtno podobo, kakršnopoznamo danes? Verjetno ne. Na to kaejo predvsem raziskavepoteka Rone in Hrenove ulice ter obsega in obzidave samegatrga. Iz njih sklepamo, da se je zgodill po ustanovitvi Mestakakšen moènejši naèrtni poseg, ki je vplival na konènooblikovanje naselitvene podobe Starega trga.NOVI TRGKo govorimo o Novem trgu imamo v mislih mestni predelzahodno od Ljubljanice do emonskega obzidja, ki je imel envogal na mestu današnjega univerzitetnega poslopja, drugega pav kompleksu Kriank. Razlog za takšen, relativno hitri razvojmesta stran od varovalnega Grajskega hriba se nahaja verjetno vtem, da je Novi trg postal zaledje Brega. Èe vemo, da se jetrgovina koncentrirala na stiku vodnega in kopnega prometa, jepovsem naravno, da se je mesto e zgodaj razširilo èezLjubljanico na levo stran, v neposredno bliino Brega in vneposredno bliino dveh pomembnih cest, današnje Traške inDunajske.Kje je najstarejši kompleks zazidave Novega trga ostaja odprtovprašanje. Poleg bistriških kartuzijancev postavijo svoje objektena Bregu tudi krievniški podloniki in kmalu kolonizirajo predelRibiške in Salendrove ulice. Ko pa govorimo o prvi mešèanskizazidavi Novega trga, pa jo je moè po Šumijevih trditvahpostaviti v obmoèje Èevljarskega mosta in idovske èetrti.Na Novem trgu prevladuje premoèrtna zazidava, z osrednjoGosposko ulico. Ravna je in dolga ter poteka ob celi dolinirimskega zidu, èeprav ne povsem vzporedno. Ostale ulice, ki sekriajo nanjo pravokotno, so usmerjene proti Ljubljanici. Sistemulic in stavb se na sredini odpre v trg, ki ima obliko deformiranegapravokotnika. Da je bil to osrednji trni prostor lahko razberemoiz oblike in lege. Postavljen je namreè ob glavne prometne ile,Gosposko ulico in Breg. Parcelna struktura Novega trga je bilaprilagojena ulièni mrei. Parcele so bile tako kot v obgrajskemdelu ozke in dolge, razvršèene pa so bile po obodu pravokotnih10zazidalnih otokov . Pravilna pozidava nas torej vodi k sklepanju,da izgradnja Novega trga ni bila prepušèena zgolj naravnim innakljuènim dejavnikom, temveè je bila premišljena in naèrtna.Ali se je naslonila na pozidavo emonskega predmestja, pa lahkoza enkrat samo domnevamo.MESTNI TRGOivitev trgovskega prometa na dolge razdalje je okrepilapredvsem staro zvezo med morjem in Panonijo èez Trojane,obenem pa tudi promet na Ljubljanici. Lega Starega trga je bila zato transverzalo zelo od rok, Breg pa je bil najprikladnejši zapristanišèe. Interes mestnega gospostva je zahteval, da se tudimorsko-panonska transverzala, ki je potekala onkraj Gradišèa,zajame v naselbino in da se s prisilnostjo ceste (Strassenzwang)potegne vanjo.Prostor pod grajskim hribom, kamor se steèe most, je nekolikorazširjen, zato je verjetno, da je na tem mestu nastala kakšnaneagrarna naselbina - zametek mestnega trga. Mestni trg, izvarnostnih razlogov potisnjen pod Grad, ali po starem “Mesto”, jenastal iz teh potreb. Izbira prostora za Mesto prièa o naèrtniustanovitvi mestne naselbine s tem, da so e obstojeèe prometnezveze odvrnili od prvotne, neposredne linije in jih èez Stari mostkoncentrirali pod gradom.Mestni trg je tipièno srednjeveško mesto: enotno, strateško dobroizkorišèa na eni strani hrbet Grajskega hriba in na drugi naravnopregrado Ljubljanice. Cesta Mestni trg - Ciril Metodov trg jemorala biti izbrana za trni prostor e na zaèetku, kar sklepamo iznaslednjega. Cesta se v svojem poteku razširi in nato zopet zoain s tem omogoèi nastanek trga, hkrati pa dopušèa na grajskistrani dovolj prostora za nastanek niza hiš. Mestni trg obvladujejotri ceste, to so Mestni trg, Ciril Metodov trg in Stritarjeva ulica.Prvi dve sledita vznoju hriba, tretja pa ga povezuje z reko innaprej do glavne ceste Dunaj-Trst. Vse ostale ulice so manjšegapomena, razen Študentovska, ki je glavna zveza z grajskotrdnjavo. Homogena parcelna struktura se je v obgrajskem deluna obeh straneh glavne arterije Ciril-Metodov trg, Mestni trg in11Gornji trg razvila e v obdobju primarne parcelacije , njihovaširina pa je bila 8-12m.Slika 4: Stari most (današnje tromostovje)- Izsek iz Valvasorjeveperspektiviène vedute Ljubljane (Vir: B. Korošec, 1991)Slika 5: Osnovne poteze Prešernovega trga1. V obmoèju Prešernovega trga dela Ljubljanica velik lijakasti okljuk. Vodapoplavlja visoko, vse do sredine današnje Èopove ulice.2. Vanj je potegnjena povezava s panonsko-morsko transverzalo.3. Na mestu današnjega Tromostovja zgradijo most, ki pripelje skozi Špitalskavrata v Ljubljano vse blago, ki bi jo sicer neobdavèeno zaobšlo.4. Na skalni terasi, “na gorici” zgradijo avguštinci svojo kapelo sv. Martina.5. Po obodu jee oz. trga se vrstijo hiše in pristave z vrtovi in njivami. Stojijotik ob vodi, z eno stranico prislonjeno na vzpetino.6. Po Šempetrski ulici in dalje po današnji Vidovdanski poteka cesta, kipovezuje Ljubljano s kamnikom in njeno andeško gosposko. Ob poti stojijo tudivislice in predel še danes nosi po njih ime - Friškovec.72

Barbara iièARHITEKTURNI PRINCIPI V RAZVOJU MESTNEGA PROSTORA LJUBLJANE - SREDNJEVEŠKO OBDOBJEMESTO ZUNAJ OBZIDJASrednjeveško strnjeno mesto je na zanimiv naèin vplivalo tudi nanastanek trgov zunaj obzidja. Tisti trgi, ki so nastali na zasutihobrambnih jarkih in pred mestnimi vrati, niso bili obzidanienotno in na enkrat kot rezultat naèrtne akcije, paè pa postopoma.Bogata zgodovina teh prostorov, med katere spadajo Prešernov,Kongresni, Krekov trg idr. se kae tako v èlenitvi in razvojuosnovnega tlorisa, kot tudi v pestrosti arhitekturnih oblik, kisestavljajo trno fasado.Slika 7A)trgSlika 6: Nekdanja avguštinska cerkev “na gorici onkraj mostu”, na mestudanašnje franèiškanske cerkve (Toma Hren, Vir: B. Korošec, 1991)NASTAJANJE TRGOV IN OBZIDIJPrvotne raziskave razvoja so bile precej pomanjkljive, saj sosrednjeveško Ljubljano predstavljale kot tri individualne sklope,ki so se v danem trenutku zdruili. Z drugimi besedami:posamezni predel naj bi nastal, nato pa dobil svoj obseg,urbanistièno podobo in zid hkrati. Vendar je ob tem potrebnoupoštevati prviè, da je imel vsak mestni predel tudi svoje razvojnefaze, ki so se kriale z razvojem drugega predela in drugiè, da jepreteklo kar nekaj èasa preden je neka naselbina dobila svojourbanistièno podobo in so jo obzidali. Razvoj je bistveno boljprepleten, kot se je razlagalo še pred èasom.Èe povzamemo naselbinski razvoj treh jeder in nastanek mesta,bi bil potek priblino naslednji. Srednjeveška naselbinskatradicija Ljubljane se je zaèela najkasneje v 9. stoletju.Domnevamo, da se je po uveljavljenju fevdalizma in izgradnjigradu zaèelo na Novem trgu razvijati naselje pridvornega znaèajaz veèinskim prebivalstvom ribièev. Hkrati so se na Starem trgu,po nastanku Starega mostu pa tudi na Mestnem, zaèela razvijatimanjša jedra ribièev in malih obrtnikov.Od teh naselbinskih jeder je dobil prvi trno pravico tedenskegasejma Stari trg, ki je imel le omejeno trgovsko zaledje. Stari trg jekljub temu še nekaj èasa ostal v svojem obsegu in urbanistiènizasnovi ter se razširil šele v 15. stoletju.Oivitev trgovine na velike razdalje je privedlo v prvi polovici13. stoletja do ustanovitve Mesta, ki je bilo v celoti naèrtovano.Mesto so uredili tako, da so ohranili stara naselbinska jedra, ter gaobzidali.Hkrati je oivitev Brega in moènejši vpliv Mesta spremenilo tudiznaèaj Novega trga, ki je tako postopoma do 16. stoletja dobillastnosti mešèanske naselbine. Ker spoèetka še ni bil obzidan, soga imenovali Novi trg in ne Novo mesto, kljub temu pa so imeliprebivalci e mešèanski status. Obzidje so zgradili v 14. stoletju.B)2 trga in mestoC)3 mestaD)predel Starega trgaprikljuèen k mestu73

Barbara iièARHITEKTURNI PRINCIPI V RAZVOJU MESTNEGA PROSTORA LJUBLJANE - SREDNJEVEŠKO OBDOBJESREDNJEVEŠKA STAVBNA TIPOLOGIJAStavbni tip je najelementarnejši nivo urbane forme in tisti nivo, kiodraa naše najbolj neposredno okolje. Stavbni tip je arhitektura,ki stoji na parceli v sklopu veèjega zazidalnega sistema in je v12doloèenem odnosu do zunanjega mestnega prostora .Hiše v srednjeveški Ljubljani so bile veèinoma lesene, triosne inenonadstropne ter so si bile med seboj bolj ali manj podobne. Vpritlièju je bil vhod v trgovino oziroma delavnico, oblikovan vobliki široke polkrone odprtine, od katere je polovica sluila kotprodajni pult, v nadstropju so bila tri okna, èelo pa je bilo trikotnozakljuèeno. Zaradi izrazito èlenjenega gabarita so srednjeveškeulice precej slikovite, sicer pa so ozke, zavite in obzidane tako, daso dajale videz povsem zaprtega in sklenjenega mestnegaprostora. Kasneje, od 16. stol. naprej so zaèeli lesene hišenadomešèati z zidanimi in jim dodajati nadstropja, jih med sebojpovezovati in slemena obraèati vzporedno z ulico. V prostorskemkonceptu se tip srednjeveške mešèanske hiše v Ljubljani ni kajdosti razlikoval od mešèanskih hiš v drugih evropskih mestih,èeprav je jasno, da zaradi oddaljenosti med njimi niso obstajalekakršnekoli trdnejše kulturne zveze, ki bi na tak razvoj vplivaleali pa ga pospeševale. Podoben tloris, kot ga opisuje Viollet-le-Duc v svojem arhitekturnem slovarju, je bil splošno razširjen tudiv mešèanski stanovanjski arhitekturi vse do konca 17. stoletja.Vzroki za to so razlièni. Preprosta tlorisna razporeditev je bilapovsod podrejena majhni velikosti parcel v obzidanem mestu, kiniso dopušèale kaj dosti tlorisnih variacij. Širina parcel (vLjubljani so merile 8-12m, ponekod med Starim trgom inLjubljanico celo samo 6m) je dopušèala 2 ali 3 okenske osi nacesto. V pritlièju je bila trgovina ali obrtna delavnica, orientiranana cestno stran, na dvorišèe je bila orientirana kuhinja in soba.Stopnišèe je iz ozke vee vodilo v nadstropja, kjer so bile sobe zadruino in delavce. Takšna preprosta razporeditev, kjer so bili vsiprostori enaki in prehodni, je ostala nespremenjena skozi celsrednji vek.Slika 9: Rekonstrukcija hiše mestni trg 8(Vir: B. Miheliè, 1996)ZAKLJUÈEKSlika 8: Razvojne faze hiš v globinoMesto in arhitektura sta dva nivoja iste celote, ki je naše fiziènookolje in je zato potrebno za razumevanje te celote preuèiti vsenivoje.Skozi analizo urbane forme in njenih elementov hitro razberemo,da so na nastanek in razvoj mestnega prostora Ljubljane moènovplivali topografski pogoji, tako na globalnem nivoju kot tudi naarhitekturnih principih.Na globalnem nivoju govorimo o vplivu topografskih danosti naneprekinjeno naselitev ljubljanske kotline od prazgodovinenaprej ter na oblikovanje dveh osnovnih naselbinskih vzorcev,ortogonalnega in radiocentriènega.Na detajlnem nivoju so topografske danosti skupaj znaselbinskimi strukturami izoblikovale nekatere arhitekturneprincipe, zaradi katerih so si posamezne stavbe sorodne inpodobne ne samo v konstrukcijski logiki temveè tudi poizraznosti.Skozi preuèevanje mestnih oblik in arhitekturnih principov smougotovili, da sta si bila ta dva pojma skozi cel èasovni prerez vmedsebojnem odnosu. Odnos se je sicer spreminjal, enkrat v prideni in drugiè drugi, nikoli pa nobena od kategorij ni delovalaavtonomno, brez odgovora na drugo. Proces osamosvajanjaarhitekturnih tipov zaènemo opazovati v 19. stoletju, danes palahko zatrdimo, da je odnos med obliko mesta in arhitekturnotipologijo razpadel.74

Barbara iièARHITEKTURNI PRINCIPI V RAZVOJU MESTNEGA PROSTORA LJUBLJANE - SREDNJEVEŠKO OBDOBJEVIRI:1. I. Vrhovec, Ljubljanski mešèanje v minulih stoletjih. 1886. Ljubljana.2. F. Zwitter: Starejša Kranjska mesta in mešèanstvo. 1929. Ljubljana. Isti: Kpredzgodovini mest in mešèanstva na starokarantskih tleh, V: Zgodovinskièasopis VI-VII. 1952/53. Ljubljana. Isti: Zaèetki ljubljanske mešèanskenaselbine, V: Hauptmanno zbornik.3. M. Kos: Srednjeveška Ljubljana, Topografski opis mesta in okolice. 1955.Ljubljana.4. A. Melik: Razvoj Ljubljane. Geografski vestnik. str. 93-135. 1929/30.Ljubljana.5. N. Šumi: Knjiga o srednjeveški Ljubljani, V: Naša sodobnost III/1955.Ljubljana.6. S. Vilfan: Zgodovina Ljubljane do zaèetka 16. stoletja. Zgodovina Ljubljane.str. 132-148. 1984. Ljubljana. Isti: Nekaj vprašanj iz zgodovine Ljubljane, V:Kronika. 1956. Ljubljana.7. S. Vilfan: Zgodovina Ljubljane do zaèetka 16. stoletja. Zgodovina Ljubljane.str. 75-95. 1984. Ljubljana.8. B. Miheliè: Mestno tkivo in arhitektura. str. IV.4. Ljubljana. 1996.9. A. Melik: Razvoj Ljubljane. Geografski vestnik. str. 112. 1929/30. Ljubljana.10. B. Miheliè: Mestno tkivo in arhitektura. str. V. 26. Doktorska disertacija.1996. Ljubljana.11. Primarna parcelacija zemljišè obgrajskega dela izvira iz èasa ustanovitvemesta. Tedaj je bil celoten prostor razdeljen na niz parcelnih lamel, ki so bilena strani z Ljubljanico oje, na grajski pa s širšo obrnjene proti jugu. V temèasu je dobil obgrajski del obstojeèo fasadno linijo.12. B. Miheliè: Mestno tkivo in arhitektura. str. V.24. 1996. Ljubljana.mag Barbara iièUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturobarbara.zizic@arh.uni-lj.si75

Peter Fister2oo3 / 1 ARVzorci dokumentacije in analizstavbne dedišèine v letu 2002 izarhiva Fakultete za arhitekturo:prvotno stanje19. stoletjeSlika 3: juna fasadaSlika 4: severna fasadadanesSlika 1: raziskava razvojnih zakonitosti stavbe v Polhovem gradcuSlika 5: zahodna fasadaSlika 6: vzhodna fasadaSlika 7: tlorisSlika 2: raziskava in analiza ruralnega naselja (Logje)Slike 3-7: del dokumentacije za raziskavo Ljubljanske vile iz zaèetka 20. stol.78

AR 2oo3 / 1povzetek"Re Urban Mobile" je triletna vseevropska raziskava v okviru 5.okvirnega programa EU. V letu 2002 je bila predhodnoopravljena široka metodološka raziskava, v kateri je sodelovalo18 drav in veè kot 20 vrhunskih evropskih institucij. Izdelananaj bi bila povsem nova metodologija in nova planerska teroperativna orodja za prenovo tistih mestnih središè, ki imajopomembno stavbno dedišèino in kjer so zaradi velikihdemografskih sprememb ob koncu stoletja nastali novi pogojitako za ohranitev njihove identitete in pomenske vrednosti kotza hkraten razvoj.Peter Fister"RE URBAN MOBILE" - POSPEŠITEV REURBANIZACIJEZARADI DEMOGRAFSKIH SPREMEMB"RE URBAN MOBILE" MOBILISING REURBANISATIONCONDITIONED BY DEMOGRAPHIC CHANGESraziskava, researchsummaryRe Urban Mobile is a three-year all-European research withinthe 5th EU framework programme. In 2002 an introductory widemethodological research was conducted, with the participationof 18 countries and more than 20 leading European institutions.The goals were a completely new methodology and new planningand operative tools for rehabilitation of those urban centres,which possess significant built heritage and in which massivedemographic changes at the turn of the century affected newconditions, both for the protection of their identities andsignifying values, as well as simultaneous development.doseeni cilji, namen in rezultatiPredloeni raziskovalni rezultati iz leta 2002 so omogoèili, da jebil prof. P. Fister imenovan za nosilca enega od osnovnihsestavin raziskovalnega projekta: WP4 - Arhitektura inurbanistièno planiranje. Fakulteta za arhitekturo pa soorganiziradrugo raziskovalno delavnico v marcu 2003 (Problemindikatorjev in vzorènih študij). Obenem sodeluje pri izdelavivzorènega projekta za reurbanizacijo jedra Ljubljane kot enegaod 4 sprejetih evropskih vzorcev. Podrobnosti je mogoèespremljati na stalni spletni strani http://www.re-urban.com/.intentions, goals and resultsThe presented research results from 2002 allowed prof. P. Fisterto be named leader of one of the research projects' basiccomponents: WP4 Architecture and urban planning. The Facultyof architecture is co-organising the second research workshop inMarch 2003 (The problem of indicators and case studies).Simultaneously it is participating in the pilot project for thereurbanisation of the city core of Ljubljana, which is one of thefour accepted European case studies. Details can be found on theweb page http://www.re-urban.com/.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenProblematika "reurbanizacije" (prenove + varovanja identitete +razvoja) evropskih mest vseh velikosti je v zadnjem desetletjupostala tako pomembna, da je to eden izmed osnovnih ciljevrazvojne politike trajnostnega oblikovanja bivalnega okolja.Pomembno je, da je bila FA zaradi dosedanjega razvoja teorije inprakse ter posebnih dosekov izbrana za koordinatorja "mrene"raziskave, ki bo zagotovila pomembna znanja in teoretièno terrealno pomoè slovenskemu reševanju te problematike.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceDuring the last decade issues of "reurbanising" (renewal +protection of identity + development) European cities of all sizeshave become so important that it has become one of the key goalsof sustainable development policies in creating livingenvironments. The selection of the Faculty of architecture ascoordinator of the "network" research, which was based onparticular successes, is of utmost significance, mainly because ofits' continuous developments of theory and practice and ensuredtranslation of knowledge with theoretical and practical supportto Slovenian endeavours in the issue.kljuène besedearchitektura, urbanizem, mestno jedro, socio demografskespremembe, varovanje in razvoj stavbne dedišèinekey wordsarchitecture, urban planning, city core, socio-demographicchanges, protection and development of architectural heritage79

Borut Juvanec2oo3 / 1 ARivopisen lesen slovenski èebelnjak in monohromatski kamniti z Malte.33cmIz šibja pleten panj, zamazan z blatom, spet v uporabi, pa èeprav le za mojoraziskavo (iz zbirke panjev I. Esenka, Ljubljana)83cm112cm48cmPlutast panj iz osrednje Španije (Ademuz) je postavljen na plano pred jamami vvisokih breinah. Iz dveh polovic sestavljen je sešit in pokrit s pokrovom. Imaodprtino za èebele, zgoraj pa za zraèenje in za prijem èloveka, ki ga prenaša.80cmSlamnat panj prinaša e Miheliè (Bukovec, Ljubljana 1958), spet so gasestavili èebelarji v Markovcih na Dravskem polju, za mojo raziskavo.1/3 1/3 1/33/3=1nicheairation12x12h=1.20Èebelnjak na Jurèièevi domaèiji ima strogo kompozicijo, ki sestavljakonstrukcijo treh tretjin. Vsak del je namenjen svoji uporabi, kar je vidno tudina zunaj. Vsi funkcionalni elementi so razviti do popolnosti, dekoracije varhitekturi ni: pojavlja se le kot slikarija panjskih konènic.80Èebelnjak v kamnu na Malti je postavljen v breino,a vedno tako, da gledaproti jugu. Pred vetrovi (al pa tudi pred pogledi) je zašèiten z zidcemokrog neke vrste dvorišèa. Nekateri èebelnjaki so na Malti pravmonumentalni, a jih ne opazimo, èetudi stojimo prav nad njimi. Danes alniso veè v uporabi.

AR 2oo3 / 1Borut JuvanecARHITEKTURA PANJAARCHITECTURE OF THE BEEHIVEpovzetekArhitektura panja je umešèanje satja v objekt. Objekt tofunkcionalno notranjost šèiti pred zunanjimi vplivi in omogoèanjeno delovanje v najboljši moni meri.Sat je osnovna oblika èebeljega domovanja, ki nastopa v sklopih,v satju. Panj je fizièna pojavna oblika satja ene druine in jezgrajen iz naravnih materialov, najprej iz gline, potem iz bilk aliiz lièkanja, konèno iz lesa. Èebelnjak je okvir veè panjev, lahkoje kamnit ali lesen.Èebele so pri satu naredile kompromis: najbolj humano obliko inistoèasno najbolj popoln lik prereza: krog so preoblikovale všesterokotnik, ki se da sestavljati brez ostanka.Èebele so to odkrile e pred èasom, èlovek pa šele z AntonomJanšo sredi devetnajstega stoletja, ko je postavil pravokotniprofil panja, ki ga je moè nalagati v višino. Tako je tudi èebelnjakdobil svoje temelje, satje pa je bilo mogoèe tudi kontrolirati. OdJanše do danes èebelnjak ni doivel kake oblikovne preobrazbe.Na sreèo, saj je znaèilni èebelnjak usklajen z uporabo èebel inèloveka ter z monostmi, ki jih nekateri materiali dajejo.Naloga razlaga znaèilnosti konstrukcije slovenskega èebelnjaka,ki so bile postavljene v drugi polovici devetnajstega stoletja.Dokumentacija obsega posnetek èebelnjaka na Muljavi, naèrtiso v merilu 1:25, enako znaèilni èebelnjak v Markovcih priPtuju, pa v Ademuzu, Španija. Migbha na Malti je v merilu 1:50,s fotografijami je predstavljenih še nekaj znaèilnih èebelnjakov.Analiza, znaèilnosti v konstrukciji, je primerjava konstrukcij,arhitekture èebelnjaka. V svetu obstajajo tudi kamniti, klesanièebelnjaki, celo vsekani v skalo samo: slednji zunanje oblikesploh nimajo. Z arhitekturnega vidika bi bilo treba postavitioblikovanje èebelnjaka spet po pravilih te stroke.doseeni cilji, namen in rezultatiGre za problematiko umestitve gradbene kulture èebel varhitekturo èloveka ali obratno. Naloga razvija elemente od satado zgradbe, prikazuje razvoj in vlogo slovenske pameti v njem.Slovenski èebelnjak poznamo bolj po enem samem detajlu: popanjski konènici, ki je estetski poudarek in odraz èloveka ternjegovega odnosa do èebel. Èebelnjak tehnièno pa predstavljaizjemen doseek, kjer so vsi sestavni deli funkcionalno pogojeniza omogoèanje ivljenja in dela èebelam. Naloga te elementedokazuje in jih definira kot dele arhitekture.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenZa arhitekturo kot znanost je èebelnjak premajhen, da bi bildobro obdelan. Kljub razvoju nekaj tisoè let se je èebelnjak kotarhitektura razvil šele zadnjih dvestopetdeset let, ko je postalsistemska rešitev sestavljivih elementov. Naloga postavljaèebelnjak ob bok drugim arhitekturam in dokazuje pomembnostin vrednost vernakularne arhitekture.kljuène besedeèebela, panj, èebelnjak, sat, satje, šesterokotnik, panjskakonènica, vernakularna arhitektura, obogatenje kulturnekrajine, dedišèinaraziskava, researchsummaryThe beehives' architecture deals with placement of honeycombs.The object protects this functional interior from externalinfluences and effectively facilitates its functioning.The honeycomb, appearing as a structure, is the basic form of abees' dwelling. The beehive is the physical form of one swarm ofbees and was built from natural materials, first from clay, thenplants or corn husks and finally from wood. The bee house is theframework for several beehives and is built from wood or stone.Bees have had this knowledge since time primeval, whilehumanity acquired such knowledge only in the nineteenthcentury, when Anton Janša built a rectangular beehive, which canbe vertically extended. Thus the bee house was devised and thehoneycombs made easily controlled. Since Janšas' days the beehouse hasn't seen much formal changes, luckily, because thetypical bee house corresponds to uses by bees and humans, butalso inherent possibilities of certain materials.The research deals with construction characteristics of Slovenianbee houses laid down in the second half of the nineteenth century.The documentation includes a plan of a bee house in Muljava, ,with similarly presented bee houses from Markovci near Ptuj,Ademuz in Spain, and the bee house 'migbha' on Malta . In theanalysis of construction characteristics there is a comparison ofconstruction and bee house architecture, in Slovenia seen aswooden, with older ones featuring thatched roofs and new oneshaving all the required technical properties, but with simplifiedconstructions. There are foreign examples of stone bee houses,hewed from stone or even cut out of rock, the later not presentingany external form. From the architectural aspect the design of beehouses should retract to the rules of the discipline.intentions, goals and resultsThe issue is to position the building culture of bees in architecturefor humans and vice versa. The research discloses elements fromthe honeycomb to the building and presents the development andthe pertaining role of Slovenian knowledge. The Slovenian beehouse is known for one of its' features: the beehive board, which isan aesthetic emphasis and representation of the human relationto bees. The bee house itself technically presents a magnificentachievement, since all of its components are functionallyconditioned and enable the life and work of bees. The researchconfirms these elements and defines them as architectural parts.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceFor architectural science the bee house was too small to be dealtwith seriously. Despite several millennia of development thearchitecture of the bee house earnestly began only in the last 250years when it became a systems solution of composed parts. Theresearch raises the bee house to the level of other architecturesand proves the significance and value of vernacular architecture.key wordsapiary, bee, beehive, bee house, beehive board, enrichment of thecultural landscape, heritage, hexagon, honeycomb, structure,vernacular architecture81

Igor Kalèiè2oo3 / 1 ARSlika 1: Odprte multimedijske predstavitve (Primer predstavitve Fakultete za arhitekturo), avtor: Rupert Gole,mentor: Igor Kalèiè, diplomsko delo nagrajeno s študentsko Prešernovo nagrado. Naloga je bila izdana na CD viru,ker je edino tako lahko ohranila multimedijski naèin predstavitve. Zaradi "Pravilnika o diplomi" na Fakulteti zaarhitekturo, ki predpisuje knjigo doloèenih formatov, ja bila sicer izdana tudi kot knjiga, èeprav kot tak vir pomeni leeno samo "zamrznjeno" sliko, sicer dinamiène, ive, atraktivne, fotogeniène in predvsem popolnejše multimedijskepredstavitve.Slika 2: Raèunalniško generirana arhitektura: Tom Kovac: WIPO headquarters, Glow bar, Ikon tower in Hyper center.Tom Kovac, ki je bil tudi eno leto gostujoèi profesor v Ljubljani na Fakulteti za arhitekturo, izkljuèno uporablja tometodo in raèunalnik pri kreativnem ustvarjanju. (Vir: Kovac/Malone,Australia: Political space,Aedes 2000)82

AR 2oo3 / 1Igor KalèièRAÈUNALNIK IN METODA V ARHITEKTURITHE COMPUTER AND METHOD IN ARCHITECTUREpovzetekRaèunalnik, kot najsodobnejše orodje, se je aktivno vkljuèil vvse panoge èlovekove dejavnosti. Arhitektura ni izjema, èepravje uporaba raèunalnika v arhitekturi precej drugaèna insvojstvena. Raèunalnik se uporablja kot visoko zmogljivoorodje za risanje in kot sredstvo za najboljšo prezentacijoarhitekturnih projektov.Arhitektura je zamotan sistem razliènih kategorij, podroèij inparametrov. Arhitektura je umetnost, tehnika, uporabnakategorija, a tudi znanost. Arhitektura ima torej poseben znaèajin lastnosti, ki jo bistveno loèijo od drugih dejavnosti. Zdruujedrubene in okoljske karakteristike, je tehnièna in umetnostnazvrst, je znanost in praksa, je vsakdanja in posebna. V tejkompleksnosti mora torej biti uporaba raèunalnika metodološkotoèno opredeljena, ker je njegova uporaba bolj zamotana kot vbolj èistih, èvrstih in zakljuèenih sistemih. Tehnièna sredstva,orodja, torej tudi raèunalnik pa imajo obenem svoj vpliv vreciproènem smislu tudi na samo metodo in metodologijo delapri dejanski uporabi tega raèunalnika. Pri tem pa moram posebejizpostaviti dejstvo, da je prav raèunalnik, pri tem imam v mislihstrojno in programsko opremo, prinesel nove, pred temnedosegljive monosti, a je obenem nujno zahteval spremembein nadaljni razvoj na podroèju arhitekturne metodologije.Vsa znanja, ki izvirajo iz tako zastavljenega raziskovalnegaprojekta, naj kot temeljni cilj vselej izkazujejo uporabnovrednost raèunalnika v vseh fazah naèrtovanja, projektiranja inprezentacije arhitekture.raziskava, researchsummaryThe computer, as a sophisticated tool, has been activelyintegrated in all disciplines of human endeavour. Architecture isno exception, although use of computers in architecture issomewhat different and particular. Computers are used as highlycapable drawing tools and for better presentation ofarchitectural projects.Architecture is a complex system of various categories, fields andparameters. Architecture is an art, technique, category of use andalso a science. Architecture therefore has unique character andproperties, which significantly distinguish it from other activities.It links social and environmental characteristics; it is a technicaland artistic discipline; it is scientific and practical, day-to-dayand particular. In such complexity the use of computers thereforehas to be determined methodologically exactly, because its' use ismore complex than in clear, rigid and closed systems. Technicalmeans, tools thus also computers have simultaneous effects inthe reciprocal sense on methods and methodology in practicaluse. Hereby we have to emphasise the fact that the computer,meaning hardware and software, has brought new, formerlyunattainable possibilities, but has also inherently demandedchanges and further developments in the field of architecturalmethodology.All knowledge, stemming from such a research project, shouldalways present as their main goal, the utility value of computersin all phases of planning, design and presenting architecture.doseeni cilji, namen in rezultatiRezultati raziskave dokazujejo, da so bili cilji in namendoseeni. Raèunalnik je bil metodološko vmešèen v proceszasnove, izvedbe in prezentacije arhitekturne naloge. S tem se jebistveno razširil instrumentarij razpololjivih orodij zaprojektiranje. Rezultati in spoznanja raziskovalne nalogeomogoèajo aplikativno uporabo raèunalnika v vseh fazahprojekta.intentions, goals and resultsThe results of the research prove, that the goals and intents weremet. The computer was methodologically positioned into theprocess of conceptualisation, execution and presentation ofarchitectural tasks. Thus the toolbox of available mean for designwas significantly enlarged. Results and knowledge from theresearch enable applicative use of computers in all projectphases.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenRaziskovalna naloga je pokazala in dokazala, da je danesuporaba raèunalnika nujna v vseh fazah nastajanja arhitekture:pri zasnovi, preverjanju rešitev, izdelavi projektov in, ali šeposebej pri izdelavi komercialne prezentacije, ki je z uporabomultimedijskih sredstev mnogo bolj atraktivna in s tem tudiuèinkovita v odnosu med arhitektom in naroènikom. Pri temdelu igra najpomembnejšo vlogo metoda, ali bolje metodologijauporabe raèunlnika v arhitekturi. Ta namreè omogoèauèinkovito in vnaprej definirano uporabo raèunalnika v zasnovi,izdelavi in prezentaciji arhitekturnega projekta.kljuène besederaèunalnik, metoda, arhitektura, projektiranje, prezentacijaarchitectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceThe research has shown and proved that today use of computers isnecessary in all phases of architectural creation:conceptualisation, checking solutions, producing plans andespecially for commercial presentations, whereby means ofmultimedia add attraction and thus effectiveness to relationsbetween architects and clients. Here the most important part isplayed by method or rather, methodology of using computers inarchitecture. The latter allows effective and previously defineduse of computers in conceptualisation, execution andpresentation of architectural projects.key wordsarchitecture, computer, design, method, presentation83

Igor Kalèiè2oo3 / 1 ARSliki 1 in 2: UN Studio, Van Berkel & Bos: Graz Music Centre in nateèajni projekt univerzitetne zbradbe v Benetkah.Raèunalniško generiranje in 3D predstavitev projekta.Sliki 3 in 4: Mega Bowling, Moskva, avtor: Draen Smokoviæ, mentor: Igor Kalèiè. Projekt pri predmetu "Detajl varhitekturni kompoziciji" v 4. letniku je potekal izkljuèno kot projek na daljavo. Vse korekture so potekale "on line" prekoInterneta.84

AR 2oo3 / 1Igor KalèièPROJEKTIRANJE NA DALJAVO V ARHITEKTURIREMOTE DESIGN IN ARCHITECTUREpovzetekRaèunalnik se je dodobra vmestil v arhitekturo, v njenozasnovo, izvedbo projekta in njeno grafièno prezentacijo.Uvedba Interneta in s tem prenosa podatkov na daljavo so sepokazale nove monosti. Prenos podatkov pomeni, da lahko deliprojektov ali celotni projekti potujejo po mrei in omrejih medposameznimi udeleenci projekta. Projektiranje na daljavopoteka "on line", kar pomeni, da se slika in govor prenašata tako,kot da bi bili akterji fizièno prisotni na isti lokaciji.Temeljna predpostavka in izhodišèna platforma projektiranja nadaljavo je, da se dve ali veè skupin arhitektov oziromaudeleencev projekta nahajajo na razliènih lokacijah, da sopovezani z Internetom in da razpolagajo s tako strojno inprogramsko opremo, ki jim omogoèa istoèasno in enakovrednoudelebo na zasnovi in izvedbi projekta. Pri tem delu seposluujejo razliènih risarskih CAD programov, spletnihprogramov za grafièno in vselej odprto, dinamièno delo naInternetu in uporabljajo multimedijske prezentacije, ker je tonajvišja oblika grafiène prezentacije arhitekture, najboljuèinkovita in obenem atraktivna ter estetsko bogata indinamièna. Metoda projektiranja na daljavo se lahko uporabljatudi za uèenje in študij na daljavo, ko so študentje in profesorjifizièno loèeni na razliènih lokacijah. Tak naèin izobraevanja sedanes obièajno imenuje in definira kot virtualna šola alivirtualna univerza, odvisno od izobraevalne stopnje Naloga paraziskuje tudi monost uporabe te sodobne metode za študijarhitekture na daljavo, med posameznimi arhitekturnimi šolami,ki so sposobne vkljuèevanja v dovolj kompleksen, zahteven intudi atraktiven naèin študija arhitekture.raziskava, researchsummaryThe computer is well established in architecture, its'conceptualisation, execution and graphic presentation.Introduction of the Internet and thus enabled transfer of data onlong distances has shown new possibilities. Transfer of dataimplies the possibility for whole projects or their separate partsto travel on the web and networks between different partners onthe project. Remote design occurs "on-line", meaning that imagesand voice are carried in a manner, as if all the actors werephysically present in the same place.The basic hypothesis and starting platform of remote design isthat two or more groups of architects or partners linked byInternet work on different sites and that they dispose withhardware and software, which can provide adequate support forcooperation in conceptualisation and execution. Hereby they usevarious CAD drawing programmes, networking software forgraphic work and always open, dynamic work on the Internet, butalso multimedia presentations, which are the highest form ofgraphic architectural presentation, as well as being most efficientand attractive, aesthetically rich and dynamic. The method ofremote design can also be used for remote training and learning,whereby students and tutors are physically separated at differentplaces. Such education is today often coined and defined asvirtual school or virtual university, depending on the educationlevel. The project researches possibilities for using thiscontemporary method in remote architectural education betweenparticular architectural schools, which are capable ofintegration into complex, demanding and also attractive forms ofarchitectural studies.doseeni cilji, namen in rezultatiRaziskava dokazuje, da so bili zastavljeni cilji realizirani.Prikazane so vse znaèilnosti tega novega naèina projektiranja.Prikazano je bilo tudi uèenje, študij na daljavo na konkretnihprimerih, ki se e izvajajo na Fakulteti za arhitekturo vLjubljani. Projektiranje in kompozicija gostujoèih profesorjev,redni in obèasni kontakti med študenti in profesorjem,povezovanje med fakultetami v razliènih dravah in nenazadnje tudi virtualna univerza, ki se uporablja med veè kot 20fakultetami za arhitekturo.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenRaziskovalna naloga je dokazala, da je danes e mogoèeprenašati informacije, podatke, tudi kompletne projekte in da vtem procesu aktivno sodelujejo dislocirani udeleenci. Tametoda se lahko uporablja za razliène namene in prav v tem jedoseen pomemben napredek v smislu uporabe Interneta instrojne ter programske opreme za enakovredno udelebo vsehakterjev na doloèenih nalogah in aktivnostih.kljuène besedeprojektiranje, Internet, raèunalnik, programska oprema, uèenje,študijintentions, goals and resultsThe research proves that the set goals were met. Allcharacteristics of such new methods of design were shown.Remote teaching and studying already undertaken by the Facultyof architecture in Ljubljana on real cases was also presented:design and composition by visiting professors, regular andoccasional contacts between students and professors, linksbetween faculties in different countries, and last but not least, thevirtual university, which is being used by more than 20 faculties ofarchitecture.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceThe research proved that today information, data and evencomplete projects, can be transferred, and that separate actorsare already actively participating in the process. The method canbe used for various purposes and this is the main progress ofInternet usage, whereby hardware and software is used for equalparticipation of all actors on given tasks and activities.key wordscomputer, design, Internet, learning and study, software85

Vojko Kilar, Toma Slak2oo3 / 1 ARSlika 1: primeri nepravilnih in pravilnih zasnov objektovSlika 2: primeri nepravilnih in pravilnih oblik tlorisov ter dilatiranje stavbnih masSlika 3: pravilnost zasnove tlorisa glede na razporeditev togosti masSlika 4: pravilna razporeditev vertikalnih vezi pri povezanem zidovju (zidane stavbe)Slika 5: ekscentriènost med AB stebrom in gredo: e < šir. stebra / 486Slika 6: naèin globalnega (zgoraj) in lokalnih porušnih mehanizmov (sredina, spodaj)

AR 2oo3 / 1povzetekIzkušnje iz potresov na domaèih, in še posebej na tujih tleh,dokazujejo, da ustrezno zasnovane in solidno grajene stavbe zzadostno horizontalno odpornostjo in s kvalitetno projektiranimiin izvedenimi detajli veèinoma zelo dobro prenašajo moènejšepotrese, ne glede na leto izgradnje in v tem èasu uporabljanepredpise o potresno odporni gradnji. Po drugi strani pa lahkoopazimo tudi, da noben statik ne more zagotoviti, da se bo slabozasnovana konstrukcija dobro obnašala med moènimi potresi.To dokazujejo številna katastrofalna rušenja neustreznozasnovanih stavb, na primer stavb z mehkimi etaami ali izrazitonesimetriènih stavb pri potresih v zadnjih letih. Za "dobro"zasnovo konstrukcije sta torej odgovorna tako arhitektprojektant,kot tudi statik-konstrukter, ki izvaja numerièni dokazvarnosti konstrukcije. Zakonsko obvezujoèa doloèila za gradnjostavb na potresnih obmoèjih so zbrana v prepisih, najnovejšimed njimi je Eurocode 8, ki je e v uporabi tudi v Sloveniji. Tapredpis je v precejšnji meri prilagojen potrebam statikovprojektantovin v precej manjši meri potrebam in uporabiarhitektov, ki se v praksi praviloma prvi lotijo zasnovekonstrukcije in torej potrebujejo èim veè konstrukcijskegaznanja in razumevanja splošnih pravil dobre potresno varnegradnje. Osnovni namen projekta je bilo sestaviti enostaven inrazumljiv povzetek najvanejših zahtev in priporoèil Eurocode8, ki bi bil v pomoè arhitektom pri zasnovi konstrukcij napotresnih obmoèjih. Na ta naèin se lahko e v osnovi izognemoslabim konstrukcijam in definiramo potrebe za sodelovanje medarhitekti in gradbeniki v razliènih fazah projekta.Vojko Kilar, Toma SlakZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN ZIDANIHKONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHTHE CONCEPT OF REINFORCED CONCRETE AND MASONRYCONSTRUCTIONS IN EARTHQUAKE PRONE ZONESraziskava, researchsummaryExperience from earthquakes in Slovenia and especially thosefrom other countries prove that suitably designed andconstructed buildings with adequate horizontal resistance, aswell as well-designed and executed details, can in most casesendure stronger earthquakes, regardless of year of constructionand contemporary regulations concerning earthquake resistantconstruction valid at the time. On the other hand we can alsoobserve that no engineer can ensure adequate resistance of badlydesigned constructions in strong earthquakes. Proof can be foundin numerous catastrophic collapses of badly designed buildingsin recent earthquakes, for example buildings with soft floors orextremely asymmetrical layouts. "Well-designed" constructionsare therefore the responsibility of the architect-designer, but alsothe static engineer-constructor, whereby the latter presentscalculated proof of the constructions' safety. Legally bindingobligations concerning construction of buildings in earthquakeprone areas are stated in regulations, the newest one beingEurocode 8, already being used in Slovenia. This regulation islargely adapted for use by static engineers and to a lesser degreefor the needs and uses of architects, who are in practice usuallythe first to tackle construction design and therefore need moreknowledge about construction and understanding of generalrules of proper earthquake resistant building. The projects' mainintent was to prepare a simple and understandable summary ofthe most important demands and recommendations of Eurocode8, which could be used by architects when designingconstructions in earthquake prone areas. Thus poorconstructions can be avoided right from the start and necessarycooperation between architects and civil engineers in variousproject phases defined.doseeni cilji, namen in rezultatiV okviru raziskovalne naloge za leto 2002 je bil pripravljenrazumljiv povzetek in razlaga doloèil dobre zasnovearmiranobetonskih in zidanih konstrukcij, ki so vsebovana vpredpisu Eurocode 8. Povzetek zdruuje vsa tista doloèila zagradnjo, ki so pomembna za arhitekta projektanta in morajosluiti kot opora pri njegovem delu. Pripravljena je tekstualna ingrafièna razlaga posameznih zahtev predpisa. Delo na pripravikonène knjiice je še v teku.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenPoudariti je treba, da namen izdelave povzetka zahtev inpriporoèil nikakor ni zbiranje vsega znanja, ki bi ga moral imetiarhitekt o gradnji objektov na potresnih obmoèjih, bil naj bi mule v pomoè pri projektantskem delu. Zaradi širokega obsegastandardov smo se zaenkrat omejili na konstrukcije izarmiranega betona in zidane konstrukcije ter na gradnjoobjektov na potresnih obmoèjih.kljuène besedekonstrukcija v arhitekturi, zasnova konstrukcij stavb, potresnoodporne konstrukcije, projektiranje konstrukcij,intentions, goals and resultsWithin the framework of the research project for 2002 a clearsummary and elaboration of regulations contained in theEurocode 8 document was prepared, concerning well-designedreinforced concrete and masonry structures. The summary joinsall those regulations concerning building, which are importantfor the architect-designer and can support ones' work. Textualand graphic explanations of particular regulations wereprepared. Work on the final manual is in progress.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceWe have to stress that the intended preparation of a summary ofdemands and recommendations isn't a definite collection of allknowledge needed by an architect when building in earthquakeprone areas; its' purpose is to aid an architect-designers work.Because of the wide range of standards, we have limited our workto reinforced concrete and masonry structures and building inearthquake prone areas.key wordsstructures in architecture, building construction concept,construction design, earthquake resistant structures,87

Peter Marolt2oo3 / 1 ARPeter Marolt: arhitektura in prostor88

AR 2oo3 / 1Peter MaroltARHITEKTURA PO MERI LIKOVNOSTIARCHITECTURE IN THE SCALE OF ARTpovzetekRaziskava v grobem nakazuje skupne znaèilnosti zvrsti likovneumetnosti, kaj jih med seboj razloèuje, predvsem pa kae naspecifiène odlike, karakteristike arhitekture. Najprej je potrebnopoiskati meje avtonomnosti arhitekture in na podlagi tegasklepati o razlikah med posameznimi likovnimi zvrstmi.Likovnost v kontekstu prezentacije je le sredstvo za predstavitev(zasnove) arhitekture, ni pa nujno njen konèni cilj, èeprav je priprojektih, ki zavestno ostanejo le "na papirju", to mogoèe.Obièajno je likovnost eno izmed izhodišè za oblikovanjearhitekturnega prostora. (Ta se v grobem navezuje vsaj še nakonstrukcijo in namembnost objekta). Likovna sredstva,likovno razmišljanje, sta sredstvo za dosego cilja, še zdaleè pane predstavljata edine naloge, ki jo mora snovalec arhitekturerešiti.raziskava, researchsummaryIn the widest sense, the research points out commondenominators of various artistic fields, their distinctions, andabove all specific features or characteristics of architecture.First, limits of architectural autonomy have to be found and then,on their basis, a conclusion met, which differentiates separateand particular artistic fields.Art in the context of presentation is only a means for presenting(the concept of) architecture and is not its' final goal, although inprojects, which consciously remain only on paper, this is possible.Usually art is one of the starting points for designingarchitectural space (it does however, at least in principle, link toconstruction and function). Artistic means and artistic thinkingare means for achieving goals, but by far they are not the only taskthat an architect has to undertake.doseeni cilji, namen in rezultatiRaziskava nakazuje povezavo med likovnimi objekti inarhitekturnim prostorom. Primeri dokazujejo, da lahko(arhitekturni) model predstavlja vmesno fazo pred dokonènoizoblikovanim umetniškim artefaktom ali stavbo v naravnemmerilu.Tudi brez vnaprejšnje natanèno doloèene namembnostiprostora, je mogoèe preko likovno-kompozicijskih izhodišè,priti tudi do dovolj konkretne zasnove arhitekturnega prostora,kar naj bi dokazovalo, da je arhitektura narejena tudi po merilikovnosti.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenCelovitejše poznavanje kompozicijskih, likovno - prostorskihproblemov je pomembno tudi za ustvarjalce s podroèjaarhitekture, saj jo pomaga analizirati in s tem razumeti."Likovna analiza" naj pripomore k poglobljenim študijam in kzasnovi kompleksnega arhitekturnega prostora. Širša znanja izostalih podroèij likovne umetnosti predstavljajo ogrodje zaoblikovanje in predstavitev arhitekturnega prostora.kljuène besedearhitekturni prostor, likovni objekt, zasnova, likovnapredstavitev, analizaintentions, goals and resultsThe research points out the link between artistic objects andarchitectural space. Examples show that (architectural) modelscan present an intermediate phase before final completion ofartistic artefacts or buildings in natural scale.Even without prior precise definition of a spaces' utility, artisticcomposition starting points can lead to satisfactory layouts ofarchitectural space, which should prove that architecture isdesigned to the measures of art.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceComprehensive knowledge of composition and artistic spatialproblems is important even for practising architects, since itbenefits analysis and thus understanding. "Artistic analysis"should complement in-depth research and layouts of complexarchitectural space. Wider knowledge about other fields of artpresents a framework for design and presentation ofarchitectural space.key wordsarchitectural space, artefact, concept, visual presentation,analysis89

Toma Novljan2oo3 / 1 ARSlika 1: Dresden, prenov. 1992Slika 2: Wakelin House, Islington, London, prenov. 1985Slika 3: Berlin Neukölln, prenov. 199390

AR 2oo3 / 1povzetekRaziskovalna naloga z naslovom: Povojne stanovanjske soseskev Sloveniji: metodologija vrednotenja in prenove obsega celovitpristop k reševanju problema organiziranih stanovanjskihobmoèij, zgrajenih v Sloveniji v èasu med 1945 in 1965 (avtorjiposameznih poglavij: Tadeja Zupanèiè-Strojan, MartinaZbašnik-Senegaènik, Toma Novljan, Alenka Fikfak).Gradbeni fond, tudi stanovanjski, je podvren staranju materialater obrabi zaradi uporabe in vremenskih vplivov. V odvisnostiod geografske lege ter neposrednega okolja, tudi ali predvsemsocialnega, so postale prenove stanovanjskih objektov nujnost.Problem v razviti kapitalistièni drubi je predvsem ekonomskenarave, stranski uèinki pa imajo tudi socialne posledice. Èepravse osnovna raziskava nanaša na vpliv evropskih tokov naslovenski prostor med leti 1945 in 1965, je potrebno referenèneprimere obravnavati v širšem èasovnem okviru. Evropske idejeso bile v slovenski prostor pogosto prenešene preveèneposredno in ob neupoštevanju geografskih in politiènihdanosti. Kapitalistièni sistem je gradil kolektivna stanovanjapredvsem za niji socialni sloj. S tem, da jim je nudilnajosnovnejše bivalne pogoje, predvsem s higienskega stališèa,je obenem omogoèil izvajanje uèinkovitega nadzora nad sicerskoncentrirano delovno silo. Svoj dele pri oblikovanju bolj alimanj zgošèenih stanovanjskih obmoèij je sèasoma prispevalatudi arhitekturna in urbanistièna filozofija novih oblik,materialov in stanovanjskih standardov.Toma NovljanOBRAVNAVA EVROPSKIH PRIMEROV PRENOVEOBJEKTOV KOLEKTIVNE STANOVANSKE POZIDAVEANALYSIS OF EUROPEAN EXAMPLES OF REFURBISHINGBUILDINGS FOR COLLECTIVE HOUSINGraziskava, researchsummaryThe research project titled Post-war housing estates in Slovenia:methodology of evaluation and refurbishment presentscomprehensive approach to solving issues of organised housingareas built in Slovenia between 1945 and 1965 (authors: TadejaZupanèiè-Strojan, Martina Zbašnik-Senegaènik, Toma Novljanand Alenka Fikfak).Because of use, as well as atmospheric influences, the buildingstock including housing is subject to material fatigue and wearand tear. Depending on their geographic position and immediate,above all, social environment, rehabilitation of such buildingshas become necessary. The problem in developed capitalistcountries is mainly economic with coupled side effects in socialconsequences. Although the primary research deals with effectsof European trends in Slovenia between 1945 and 1965,referential cases have to be dealt with in the wider timeframework. Often European ideas were directly translated toSlovenia, without respect for geographical or political realities.The capitalist system built collective housing above all for thelower social strata. By providing basic existential conditions,mainly from the hygienic aspect, it simultaneously enabledimplementation of efficient control over the effectivelyconcentrated work force. In due course new architectural andurbanistic philosophies of new forms, materials and housingstandards also contributed to the design of more or less denseresidential areas.doseeni cilji, namen in rezultatiS sitematiènim pregledom izbranih primerov prenov vevropskem prostoru naloga obravnava socialne in ekonomskerazloge za prenove, ciljne skupine prebivalstva, obmoèja, kjer seti objekti nahajajo, starost objektov, uporabljeni materiali,ustreznost oziroma neustreznost sodobnim standardom terpristop k prenovitvenim delom, celovitost izvedbe, postopkeprenove ipd.intentions, goals and resultsBy systematic review of selected examples of refurbishment inEurope, the research deals with social and economic reasons forrehabilitation, target population groups, the buildings' settings,their age, materials used in construction, compliance or noncomplianceto present building standards, as well as approachesto refurbishment, comprehensiveness of execution, rehabilitationprocedures etc.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenV prostoru socialistiène Slovenije je bil glavni razlog za"uvedbo" koncepta kolektivne stanovanjske gradnje politiènausmeritev. Ta je teila k privabljanju slovenskih prebivalcev spodeelja v industrijska središèa, kasneje tudi prebivalcev izdrugih republik bivše Jugoslavije. V obeh primerih je ob visokikoncentraciji prišlo do neizogibne socialne in nacionalnesegregacije prebivalcev in socialno manj kvalitetnega okolja.Vse našteto spremlja danes nezadostna in neustrezna tehniènaopremljenost in potresna varnost objektov kolektivnestanovanjske zazidave.kljuène besedeveèstanovanjski objekti, prenova, gradbena tehnologijaarchitectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceIn the socialist Slovenia the political directive was the mainreason for introducing the concept of collective housingconstruction. It was aimed at attracting Slovenians from thecountryside to industrial centres and later also inhabitants of theformer Yugoslavian Republics. In both cases high concentrationsled to unavoidable social and national (ethnic) segregation andpoor quality social spaces. Today these issues are complementedby inadequate or inefficient technical facilities, as well asinadequate seismic safety of buildings for collective housing.key wordsbuilding technology, social housing, refurbishment91

Lara Slivnik2oo3 / 1 ARSlika 1: J. Paxton: prva skica prereza in fasade Kristalne palaèe,London 1850 [McKean]Slika 2: J. Paxton: prvi naèrt pogleda na Kristalno palaèo,London 1850 [Pevsner]Slika 3: J. Paxton: tloris pritlièja in galerije Kristalne palaèe,London 1850 [McKean]Slika 4: J. Paxton: detajl fasade preènega dela Kristalne palaèe,London 1850 [McKean]Slika 5: J. Paxton: sestavljanje stebrov in nosilcev za Kristalno palaèo,London 1850 [McKean]92Slika 6: J. Paxton: notranjost Kristalne palaèe,London 1851 [McKean]

AR 2oo3 / 1Lara SlivnikSTAVBA ZA PRVO SVETOVNO RAZSTAVOBUILDING FOR THE FIRST WORLD EXHIBITIONpovzetekPrièujoèi dokument je povzetek rezultatov raziskave o stavbi zaprvo svetovno razstavo. To je bila Kristalna palaèa, ogromnazgradba, ki so jo sestavili v šestih mesecih v Londonu leta 1850.V uvodnem delu je opredeljena raziskovalna tema, definirani sotemeljni pojmi, podan je cilj raziskave in prièakovani namenraziskave. Teoretièni del je namenjen razlagi izhodišè raziskave.Nadalje so opredeljeni raziskovalni problemi in razloenauporabljena metoda.Osrednji del je namenjen raziskavi stavbe za prvo svetovnorazstavo v Londonu leta 1851 in njenemu pomenu. Opisane soprve organizacijske priprave na razstavo, nateèaj za projektstavbe in nateèajni pogoji. Podrobno so predstavljeni trijenagrajeni predlogi: Georga Ludwiga Friedricha Lavesa,Hectorja Horeauja in Richarda Turnerja. Ob teh je predstavljenše dodatni predlog nateèajne komisije. Podrobno je razèlenjenprvi predlog Josepha Paxtona in konèni naèrt njegove skupine.Poseben poudarek je na inovacijah med gradnjo. Uporabili soelezne, lesene in steklene prefabricirane elemente, ki so jihsestavili na gradbišèu v Hyde Parku. Kot zanimivost je opisanarazstava in nekateri prviè razstavljeni izdelki. Po koncusvetovne razstave so stavbo razstavili in jo po novih naèrtih izistih elementov ponovno sestavili na drugi lokaciji, vSydenhamu. Palaèo so ponovno odprli leta 1854. Opisana jenova zgradba, njene posodobitve, delni poari in nekaj popravilin izboljšav. Katastrofalni poar 30. novembra leta 1936 je unièilpalaèo do temeljev.doseeni cilji, namen in rezultatiV diskusiji so izpostavljeni trije pomeni: pomen arhitekturneganateèaja, pomen demontane konstrukcije in pomen arhitekture.Arhitekturni nateèaj je bil na robu regularnosti. Demontanakonstrukcija je bila prva v svetu in celoti izvedena v šestihmesecih. Arhitekturno je Kristalna palaèa predhodnik druabnozabavišènegaprostora, ki je bil zelo razširjen v drugi polovicidevetnajstega stoletja. Kristalna palaèa je arhitekturno inkonstrukcijsko pomemben èlen v nastanku in razvoju modernearhitekture.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenKristalna palaèa je primer zgradbe, ki zaradi materialov innaèina gradnje še danes velja za eno od najbolj revolucionarnihin avantgardnih arhitektur. Novi materiali - elezo, steklo in lesso pomemben èlen v nastanku in razvoju moderne arhitekture.Naèin gradnje - montaa, demontaa in ponovna montaa nadrugi lokaciji so konstrukcijsko in arhitekturno zanimivi, saj obposebnih mnoiènih dogodkih ugotavljamo njihovo velikopotrebo in uporabnost.kljuène besedearhitekturni nateèaji, demontane konstrukcije, javne zgradbe,Joseph Paxton, Kristalna palaèaraziskava, researchsummaryThe presented document is a summary of research results aboutthe building for the first World Exhibition. It was the CrystalPalace in London, an enormous building, built in 1850, whosecompletion took six months. The introductory part deals with theresearch theme, definition of basic terms, the goal and expecteduse of the research. The theoretical part is intended forelaboration of the starting points. Furthermore the researchissues and utilised method are defined.The core of the research deals with the building for the first WorldExhibition held in London in 1851 and its significance.Descriptions of the organisation procedures for the exhibition,project competition and competition conditions are presented.Three award-winning proposals are presented in detail, those byGeorge Ludwig Friedrich Laves, Hector Horeau and RichardTurner, as well as an additional proposal by the BuildingCommittee. The first proposal submitted by Joseph Paxton andhis groups' final proposal are analysed in detail. Specialemphasis is given to innovations during construction. They usedprefabricated iron, timber and glass elements, which wereassembled on the building site in Hyde Park. The exhibition itselfand some products seen for the first time are presented as acuriosity. After the exhibition was closed, the building wasdismantled and reassembled according to a new plan by using thesame elements on another site in Sydenham. The palace wasreopened in 1854. The new building is described, its' innovations,small fires, repairs and improvements. The building wascompletely destroyed in a catastrophic fire in 1936.intentions, goals and resultsThe discussion emphasises on three points: significance of thearchitectural competition, significance of assembledconstructions and significance of its' architecture. Thearchitectural competition was on the brink of regularity. Theassembled construction was the first of its kind and completed insix months. The Crystal Palaces' architecture was thepredecessor of social-entertainment spaces, which were widelyacclaimed in the second half of the nineteenth century. TheCrystal Palaces' architecture and construction are importantlinks to the emergence and development of modern architecture.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceThe Crystal Palace is an example of a building, whose choice ofmaterials and method of construction is even today seen as one ofthe most revolutionary and avantgarde architectures. Newmaterials iron, glass and timber, are an important link for theemergence and development of modern architecture. Theconstruction method assembly, dismantling and reassembly on adifferent site, is interesting for architecture, since special massevents confirm its necessity and utility.key wordsarchitectural competition, Crystal Palace, disassembledbuildings, Joseph Paxton, public buildings93

Edo Wallner2oo3 / 1 ARpregled potrebnih karakteristik prereza nosilcaglede na tip statiènega modelanormiranevrednosti v %tip statiènega modela94

AR 2oo3 / 1Edo WallnerEKONOMIÈNOST UPOGIBNO OBREMENJENIH NOSILCEVTHE ECONOMICS OF BEAMS BURDENED BY BENDINGpovzetekNa splošno gledano so obièajno upogibno obremenjeni elementiv najveèji meri zelo potratni gradniki konstrukcije. Delneekonomiènosti izvira e iz same funkcije elementa, del pa alzelo pogosto zgolj zaradi napaène zasnove konstrukcije.Obièajno je pri vsaki gradnji objektov investitor pripravljenplaèati le neko omejeno ceno investicije. Nemalokrat se zgodi,da bi za isto vrednost investicije lahko dobili veèji, lepši ali pabolj varen objekt ali pa celo, da projekt zaradi prevelikeinvesticije ne gre v izvedbo. Dejstvo je, da je zelo pomembnokako vgradimo neko kolièino materiala. Arhitektu grobazasnova konstrukcije ne bi smela predstavljati oviro prioblikovanju prostora, saj se lahko le tako njegova arhitekturnazamisel uresnièi v polni meri. Arhitektura, ki je èista in breznaknadnih popravkov ter sprememb, ima gotovo svojo vrednost.Splošen pregled razliènih tipov nosilcev ter njihovih statiènihzasnov nam osvetli razne probleme in tudi njihove rešitve. Takov delu podajamo nekatere koristne nasvete in pripomoèke, ki sopomembni predvsem za arhitekte, saj prvi zaèrtajo osi oziromarastrsko mreo bodoèega objekta. Razvili smo povsem novotehnologijo vgrajevanja ugodnih zaostalih deformacij in z njimipovezanimi zaostalimi napetostmi, s katerimi lahko dosegamobistveno višje upogibne nosilnosti. Tako v drugem delu raziskavobravnavamo predvsem podroèje lesenih konstrukcij inmonost uporabe najnovejše tehnologije predkrivljenja prilesenih lepljenih lameliranih nosilcih.raziskava, researchsummaryGenerally speaking, usually beams burdened by bending arelargely very wasteful elements of construction. Some of theiruneconomic nature stems from their function, while some isunfortunately a consequence of mistaken construction design.The general analysis of various types of beams and theirengineering concepts brought forward various issues andpointed out possible solutions. Thus we developed a completelynew technology of integrating beneficial remaining deformationsand tied remaining tensions. This technology allows increasedbending load-bearing capabilities on a same beam section. Theexperimental part of the research deals with timber constructionsand analyses possibilities for using contemporary technology ofpre-bending glued laminated timber beams.In conclusion a set of useful advice and instruments arepresented, which are important especially for architects, sincethey are the first to lay down the axes or grid of future buildings.The latter is directly tied to the spans and economics ofconstruction.doseeni cilji, namen in rezultatiZ raznimi primerjavami in pregledom razliènih tipov nosilcevsmo skušali analizirati njihove slabosti in prednosti. Prikazan jesistem za odpravljanje nekaterih slabosti, tako na nivojuustrezne zasnove statiènega modela, kot tudi na nivoju prerezakonstrukcije. Razvili in patentirali smo tudi sistem vgrajevanjaugodnih zaostalih deformacij predkrivljenja. S predkrivljenjemlesenih lepljenih lameliranih nosilcev smo dosegli za 25% veèjoupogibno nosilnost.intentions, goals and resultsBy different comparisons and reviews of various types of beamswe tried to analyse their weaknesses and advantages. A systemfor remedying certain weaknesses is presented, both on the levelof suitable layouts of the static model and the constructionsection. We developed and patented the system for integratingbeneficial remaining deformations of pre-bending. By prebendingglued laminated timber beams we achieved a 25 %increase in bending load-bearing capability.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenHI-TECH arhitektura zahteva izjemno vitke konstrukcijskeelemente. Zaelena sta èim manjša statièna višina upogibnihelementov in èim veèjih razpon. Oboje ima za posledico visokoceno investicije. Tako je takšna arhitektura izvedljiva oziromaekonomsko sprejemljiva le, èe uporabljamo ustrezna znanja invisoko tehnologijo.kljuène besedekonstrukcija, upogib, lesen lameliran lepljen nosilec,tehnologija predkrivljenja, ekonomiènostarchitectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceHi-tech architecture demands extremely slender constructionelements. Low static heights of bending elements and largerspans are desired. Both lead to high investment costs. Thus sucharchitecture is possible or economically acceptable only if we putto use suitable knowledge and high technology.key wordsbending, economics, glued laminated timber beam, pre-bendingtechnology, structure95

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal2oo3 / 1 ARSlika 1: strukturna fasada, poslovni center Trzin (Schûco, sistem FW 50 SG)Slika 2: polstrukturna fasada, trgovina Tuš (Schûco, sistem FW 50 +)96

AR 2oo3 / 1Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez KresalZASTEKLITVENI SISTEMIGLAZING SYSTEMSpovzetekZasteklitvene sisteme je mogoèe razdeliti v dve skupini:zasteklitev brez okvirja in zasteklitev z okvirjem.Pri zasteklitvi brez okvirja nosilno funkcijo zasteklitvenegaokvirja prevzame posebna podporna konstrukcija. Stekleneplošèe so lahko pritrjene v obodno konstrukcijo, toèkovnosestavljene ali toèkovno pritrjene na podporno konstrukcijo.Pri zasteklitvi z okvirjem okvir prevzame teo steklene plošèe indruge obrementive (veter, potres). Glede na izvedbo okvirja invideza so zasteklitev lahko enostavne, polstrukturne instrukturne.Glede na nosilnost loèimo dodatni dve kategoriji: zasteklitev spoveèanimi profili, zasteklitev s posebno podporno konstrukcijo.V raziskovalni nalogi so zasteklitveni sistemi sistemizirani vpregledno shemo. Podrobneje so obdelani posamezni tipizasteklitev, njihove znaèilnosti ter prednosti in slabosti.summaryraziskava, researchGlazing systems can be divided into two groups: glazing with orwithout frames.Glazing without frames implies that the load-bearing function ofthe glazing frame is taken over by special supportive structures.Glass panes can be fixed onto a peripheral structure, nodalconstruction or nodal fixtures on the supportive structure.Glazing with frames implies that the load of the glass pane andother burdens (wind, earthquakes) are taken over by the frame.Concerning construction or image of the frame, glazing can besimple, semi-structural or structural.Two additional categories stem from load-bearing capacities:glazing with enlarged profiles and glazing with specialsupportive structures.In the research, glazing systems were structured into a simpletable. Particular types of glazing, their characteristics, as well asadvantages and weaknesses, were dealt with in detail.doseeni cilji, namen in rezultatiV nalogi so analizirani in ovrednoteni razlièni zasteklitvenisistemi od zaèetkov uporabe stekla kot konstrukcijskega gradivado najsodobnejših sistemov. Rezultat raziskave bo sluil kotgradivo pri predmetu Tehnologija gradnje in gradiva varhitekturi.intentions, goals and resultsIn the research different types of glazing systems were analysedand evaluated, from the first use of glass as a building material tocontemporary systems. Results of the research will be used asstudy material for the subject Building technology and materialsin architecture.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenZaradi nerazumevanja in nepoznavanja sodobnih tehnologijgradnje se v arhitekturni praksi pojavljajo napake in poškodbe,ki bi jih projektant z ustreznim znanjem moral predvideni inprepreèiti. Naloga predstavlja doprinos k izobraevanjustrokovne arhitekturne javnosti in uèno gradivo v študijskemprocesu.kljuène besedezasteklitveni sistemi, enostavna zasteklitev, polstrukturnazasteklitev, strukturna zasteklitevarchitectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceBecause of misunderstanding and poor knowledge aboutcontemporary building technology architectural practice makesmistakes and causes damage, which the designer with suitableknowledge would have to predict and prevent. The researchcontributes to education of professional architectural publicsand is study material in the education process.key wordsglazing systems, simple glazing, pressure cap glazing, structuralglazing97

Tadeja Zupanèiè Strojan2oo3 / 1 ARSlika 1: predmet obravnave: obmoèja organizirane veèstanovanjskegradnje med leti 1945 in 1965 v Sloveniji (foto: T.Z.S.)98Slika 2: monosti mikrourbane prenove: povezovanje in osredišèanjeprostora (S.M., G. K., J.M., M.K., zasnova nal.: F.R., T.Z.S.)

AR 2oo3 / 1povzetekPoglavja (skrajšano): vplivi, razmere, celovita prenova, monostimikrourbane prenove, oblikovanje 'rdeèe niti'/ urbana oprema,koordinacija ukrepov, povezanost ciljev in ukrepov, usmeritve(so-)avtorji (drugih poglavij): Martina Zbašnik-Senegaènik,Toma Novljan, Alenka Fikfak, Edo Wallner, Andreas Voigt, HansPeter Walchhofer, Rainer Mayerhofer, konzultantka: iva KristlTadeja Zupanèiè StrojanPOVOJNE STANOVANJSKE SOSESKE V SLOVENIJI:METODOLOGIJA VREDNOTENJA IN PRENOVEPOSTWAR HOUSING ESTATES IN SLOVENIA:EVALUATION METHODOLOGY AND RENEWALraziskava, researchsummaryChapters (shortened): influences, conditions, comprehensiverenewal, micro-urban renewal, connecting, street furniture, coordinationof measures, goals/measures relations, guidelines(co-)authors (of other chapters): Martina Zbašnik-Senegaènik,Toma Novljan, Alenka Fikfak, Edo Wallner, Andreas Voigt, HansPeter Walchhofer, Rainer Mayerhofer, consultant: iva KristlPrièujoèa raziskava kot celota izhaja iz arhitekturnih utemeljitevprenove nasploh in iz planerskih utemeljitev prenoveobravnavanega poselitvenega vzorca v Sloveniji. Le-tenadgrajuje v smislu preverjanja veljavnosti dosedanjihugotovitev ne glede na obseg oz. razsenost obravnavanihobmoèij in zouje predmet obravnave na najbolj problematièna:obmoèja organizirane veèstanovanjske gradnje med leti 1945 in1965. Hkrati preusmerja dosedanjo abstraktno planerskoizhodišèno optiko na konkretno arhitekturno - uporabniškoraven. Namenjena je utrditvi ideje o nujnosti prenove kotedinem monem naèinu reševanja problematike doloèenegavzorca pozidave, doloèitvi kriterijev/meril za prenovo inopredelitvi realnih usmeritev za konkretne prispevke k novemupreobratu kulture bivanja v obravnavanem poselitvenem vzorcu.V navedenem okviru je osebni prispevek usmerjen v analizoevropskih vplivov na razmere v slovenskem prostoru, razmeremed leti 1945 in 1965 v Evropi oz. pri nas, orisa stanja intendenc pri nas. Študija razmerja med naravnimi in grajenimielementi in povezavami obravnavanega poselitvenega vzorcasledi analogiji mesta kot vrta oz. vrta kot mesta. Pregledmonosti mikrourbane prenove stanovanjskih obmoèij,zgrajenih v letih 1945-1965 v Sloveniji kae uporabnostanalogij v procesu prenove. Ob aplikativnem preverjanju jerazvit inštrumentarij za prispevke k procesu osredišèanja inpovezovanja prostora. Najpomembnejši osebni prispevek vokviru oblikovanja naèrtovalskih usmeritev je v razmisleku opovezanosti ciljev in ukrepov prenove predmeta obravnave.doseeni cilji, namen in rezultatiNaloga v vseh vsebinskih sklopih prispeva k utrditvi vizijenovega preobrata v kulturi bivanja v obravnavanemposelitvenem vzorcu. Prispevki avtorice pa so usmerjeni vsintezno oblikovanje ukrepov, ki lahko omogoèijo tak razvojnipreobrat, ko gre za konkretno raven prenove in k opredelitvikriterijev višjega nivoja upravièenosti prenove.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenV raziskavi so preverjene monosti aplikacije uveljavljenihmetod, prepoznanih prostorskih tendenc (k individualizaciji,identifikaciji, integraciji, racionalizaciji, poveèevanju varnosti,dostopnosti in fleksibilnosti) in inovativnih tehnologij spodroèja stanovanjske gradnje na oji segment: problematikodegradiranih obmoèij organizirane veèstanovanjske gradnjemed leti 1945 in 1965 v Sloveniji.kljuène besedearhitektura, stanovanjsko obmoèje, prenova, SlovenijaThe research comprehensively stems from the generalarchitectural rationale of renewal and the planning rationalefor the given settlement pattern in Slovenia. It complementsthem with checking on validity of recent findings and narrowsthe subject to the most problematic: areas of collective multiapartmenthousing built between 1945 and 1965.Simultaneously the present abstract planning outlook is beingredirected towards the real architectural users level. The intentof the research is to strengthen the idea about necessary renewalas the only possible method of solving issues of certain buildingpatterns (from different viewpoints), the establishment ofcriteria/measures for renewal and defining realistic directionsfor actions leading to a shift in the culture of living in the givensettlement patterns. Within the stated framework specialattention is directed towards to analysis of European influenceson Slovenian space, the conditions in Europe between 1945 and1965 and descriptions of conditions and tendencies in Slovenia.The discourse on relations between natural and built elementsand links in the given settlement pattern follows the analogy ofcity as garden or garden as city. The review of possible microurbanrenewal of housing estates in Slovenia proves the utility ofanalogies in the renewal process. Alongside the applicativechecking, a toolbox was developed containing contributions tothe process of focusing and connecting spaces. The mostimportant personal contribution in the formulation of designguidelines is the recollection about connectedness of goals andmeasures concerning the subject.intentions, goals and resultsAll the projects' complexes strengthen the vision of necessaryshifts in living culture in the given settlement pattern. Theauthors' contributions are aimed at synthesised formulation ofmeasures, which can enable pertaining development change onthe real level of renewal, and at defining criteria on a higher levelfor legitimising renewal.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its' significanceIn the research various themes were checked for applyingestablished methods, recognised spatial tendencies (towardsindividuation, identification, integration, rationalisation andincreased security, accessibility and flexibility) and innovativetechnologies concerning housing on a selected segment: issues ofdegraded areas of organised multi-apartment housing built inSlovenia between 1945 and 1965.key wordsarchitecture, housing estate, renewal, Slovenia99

2oo3 / 1 ARKongresi / Congresses101

AR 2oo3 / 1Vladimir BrezarXXX. IAHS WORLD CONGRESS "HOUSINGCONSTRUCTION - AN INTERDISCIPLINARY TASK"September 2002, Coimbra, PortugalGraditi hišo - pragmatièni pristopPovzetekZgodovina arhitekture sledi neprestanim naporom za gradnjovedno veèjih razpetin in prostorov. Ker je bila gradnja stanovanjvedno omejena na manj trpene in cenejše materiale, je bila izbirakonstrukcijskih sistemov, razpetin in velikosti sob pragmatiènoodvisna od lastnosti materialov, funkcionalnih potreb tertipoloških vzorcev, ki jih je narekovalo okolje. Raziskava jeomejena na srednjeevropski prostor v zadnji sto letih. Opozarjana kompleksno soodvisnost med materiali, standardiziranimigradbenimi elementi, velikostjo sob, ekonomiènostjo gradnje innaèini urbanizacije.Building a House - A Pragmatic Approach to HousingConstruactionAbstractThe history of architecture documents the constant effort to spanwider spaces to accommodate larger areas. In monumentalbuilding, art history books record two thousand years of suchdevelopments. On the other hand, housing construction hasfocused on mass production using less durable materials. Thechoice of structural systems, span and size of rooms has beenlimited by pragmatic considerations, concerning the imminentperformances of materials, functional needs, and architecturaland urban typology.Both self-built and institutional socialhousing are discussed. The area considered is limited to CentralEurope during the last 100 years. A complex interdependence isestablished between materials standardized building products,standardized sizes of flats and rooms, material and labor costratio and methods of urbanization. Several examples are used toillustrate the discussion: traditional vernacular Alpinebuildings, urban housing at the end of 19th century, traditionalbuildings on certain Dalmatian islands, the modern Slovenianself-built house and the mass housing of the sixties and seventiesof the previous century. In the conclusion, it is emphasized howthe old pragmatic approach has been recently changed to a new"everything is possible" paradigm.Borut Juvanec7A CONFERENZA INTERNAZIONALE SULLACONSERVAZIONE E IL RESTAUROUniversita degli Studi, Istituto PertiniFirenze, 4-7 dicembre 2oo2Theoretical Approaches to Preservation in VernacularArchitectureArchitecture without Architect, Architect without PlanTeorija varovanja vernakularne arhitektureArhitektura brez arhitekta, arhitekt brez naèrtaPredavanje v uvodnem delu, 'La Preservazione', 4.12.2oo2Short SummaryPREFACE: problematic, theory, practiceARCHITECTURE, PLAN, ARCHITECT: architect, plan, planstoday, example, Order, Recipe, PlanCONCLUSIONSImportance of old architecture today as an evidence of the qualityis the age: all bad architecture collapsed years ago. Primearchitecture is close to the theory, because of its simplicity. Stylesin architecture are work of the best specialists in time, andevidently step forward. All the architecture of yesterdayrepresents our heritage, our culture.Research work consists discovering, preserving an use today.In practice we have prime monuments of great importance, andothers with local significance. Age is not so important, but onecan find theirs weight in local space, as an example of pastknowledge.Architect is an expert: in prime architecture he is inventor; later,with unproblematic constructions, his knowledge seems to be 'bythe way', and with bigger, complex architectures his role becomesbigger and bigger. His signs in Egypt or sculpture in GhoticVienna and undersigns today speaks for this idea. Undersign canbe in practice or in idea: Gaudi's architecture is unchangeablewith any other.But: in vernacular architecture from some thousand years BCuntill today, we can speak mostly of anonymous authors. Theirssigns are close to theory: triangle or circle in ground plans and asdecoration. And great architects knew this: Pantheon just forinstance with its sphere is evidence. But: this is expert work, ofcourse.Todays plans are very complicated, very concise. Yesterday,architecture without plans, without architects had been built: asresult of heritage, with help of orders, and no with recipes.(Square, circle, square root of two, equilateral triangle with itsheight, equal to square root of three by two, golden section,sacred triangle etc). Complicated mathematics can beconstructed with simple tools, too (use of rope for making thecircle, right angle and triangles; three sticks for constructingequilateral triangle and square root of three etc etc). But: weneed brains for this. Our predecessors owned them.Borut Juvanec8E CONGRES INTERNATIONAL SUR LA PIERRESECHESPS, Societe scientifique international pour l'etude de lapierre seche (org.: Fondation action en faveur del'environnement, Steffisburg CH)Visp, Švica, avgust 2oo2Dry Stone Walling System, What had been doneKonstrukcije v suhem kamnu, Kaj je bilo e zgrajenoNastop na kongresu ( + predstavitev na seji SPS), razstavaShort SummaryThe stone shelter opens problematics from the first architectureuntil the house of today. The shelter uses constructionalprinciples from the primitive cave, where the prime man learnedthe first details how to build his own home.The stone shelters of today, built by shepherds, field workers orpeasants are not closely connected to the first cabins in thehistory: this vernacular architecture is invented some thousandsyears after the first known architectures. This is architecture ofthe needs and possibilities, as well as skillness of the builder.These objects are old, maybe at least three or four hundred years,but with very old principles and with same composition.Construction in building elements (at first stone, then brick),without any cement or mortar, named 'dry stone walling system'starts with a lintel, then comes corbelling, vault and dome.Presented objects on slides: wall, bridge, aqueduct, bird trap,bird net, hunter's wall, arranging device, well, cistern, drainagesystem, treshing floor, stadium, untill the shelter.102

2oo3 / 1 ARWith no knowledge of the first attempts, four or six thousandsyears before, the stone shelters had been absolutely newinvented, with all the construction principles, details and shapes.And there is the question anyway: where are the origins,knowledge, skillness coming from?We can put together the first known architecture with the shelterstoday. Theory of construction and building practice are sosimple, almost the same, that overlaping of theory over practiceproofs the same idea. Simple, usable and successfull idea of stoneconstruction.Peter FAJFAR, Vojko KILAR, Damjan MARUŠIÆ, IztokPERUŠ, Gennaro MAGLIULOFourth forum on Implications of Recent Earthquakes onSeismic Risk, Tokyo, JaponskaRAZŠIRITEV N2 METODE NA NESIMETRIÈNEKONSTRUKCIJEpovzetek:Èlanek opisuje razširitev N2 metode za poenostavljeno analizokonstrukcij pri potresni obtebi. V èlanku je podan kratek opismetode in njene razširitve na nesimetriène konstrukcije. Uporabametode je prikazana na veè primerih ve-etanih konstrukcij.Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati dobljenimi znelinearno dinamièno analizo. Ugotovili smo, da je predlaganapoenostavljena metoda sposobna zadovoljivo doloèiti potresnevplive za tiste stavbe, ki jih lahko kvalificiramo kot torzijsko togestavbe.THE EXTENSION OF THE N2 METHOD TOASYMMETRIC BUILDINGSsummary:The N2 method for simplified nonlinear analysis of buildings hasbeen recently extended to allow the analysis of asymmetricstructures. The method is briefly described and its application isdemonstrated by several examples of multi-storey buildings. Theresults are compared with results of inelastic dynamic analyses.It is demonstrated that the proposed method is a viable approachwhich may yield for torsionally stiff buildings acceptableestimates of seismic demand.Vojko Kilar, Peter Fajfarth12 European Conference on Earthquake Engineering,London, Velika BritanijaPOENOSTAVLJENA NELINEARNA ANALIZAVEÈETANE NESIMETRIÈNE ARMIRANOBETONSKE STAVBE PRI POTRESNI OBTEBIpovzetek:Èlanek prikazuje primerjavo dveh poenostavljenih metod zaanalizo pri potresni obtebi, ki temeljita na nelinearni statiènianalizi z rezultati dobljenimi s "toèno" 3D nelinearno dinamiènoanalizo. Analiziranih je veè razlièic nesimetriène štirietanekonstrukcije sestavljene iz okvirov in sten. Osnovna razlièicaanalizirane konstrukcije je bila dimenzionirana po standarduEurocode 8. Za nelinearno dinamièno analizo smo uporabili takoskupino akcelerogramov, da njihov povpreèni spekter priblinoustreza obliki dizajn spektra iz Eurocode 8. Za nelinaranodinamièno in statièno analizo smo uporabili raèunalniškiprogram CANNYSIMPLIFIED NONLINEAR SEISMIC ANALYSIS OFASYMMETRIC MULTISTOREY R/C BUILDINGsummary:The paper compares the results obtained by two "pushoverbased" simplified methods for nonlinear seismic analysis ofbuildings with the results obtained by 3D nonlinear dynamicanalysis. Several variants of an asymmetric four-storey stiffnessand strength eccentric building that includes also shear walls areinvestigated. The original building variant was designedaccording to Eurocode 8. For the dynamic analysis a set of fiveaccelerograms which approximately match the demand spectrumwas used. Nonlinear dynamic and pushover analyses wereperformed with the computer program CANNY.Ljubo LahCULTURAL HERITAGE, A VECTOR OFDEMOCRATIC DEVELOPMENT, Cross-sector seminarCOUNCIL OF EUROPE, DIRECTORATE GENERAL IV:EDUCATION, CULTURE AND HERITAGE, YOUTHAND SPORTDirectorate of Culture and Cultural and Natural HeritageStrasbourg, 20 - 21 June 2002, FrancePilotni projekt Kras - raziskovanje novih poti razvojaPilot Project Kras - Exploring new ways of developmentAbstract:The Pilot Project Kras is a joint project between the Governmentof Republic of Slovenia and the Council of Europe. It is designedto define strategies and a programme for sustainabledevelopment of the Kras (Karst) region by incorporating theconservation of exceptional cultural and natural heritage intodevelopment efforts. The Pilot Project Kras is the expression ofthe willingness to conduct a European debate on regionaldevelopment conditions, and share experiences contributing toan institutional and capacity building effort launched bySlovenian authorities. The adoption of a regional policy isconsidered one of the major reforms in the process of integratingSlovenia into the European Union.Kratko poroèilo o udelebi na seminarju:Do aktivne udelebe na medsektorskem seminarju, ki ga jeorganiziral Direktorat za kulturo ter kulturno in naravnodedišèino pri Svetu Evrope, je prišlo na osnovi povabilnegapisma njegovega generalnega direktorja Jose Maria Ballesterja.Povod za povabilo je bilo uspešno sodelovanje pri Pilotnemprojektu Kras, ki je partnerski projekt med vlado RepublikeSlovenije in Svetom Evrope.Seminar pod delovnim naslovom "Cultural heritage, a vector ofdemocratic development; Work on cultural heritageconventions" je bil usmerjen v pripravo nove konvencije v blinjiprihodnosti, ki bi nadgradila e sprejete temeljne konvencijeSveta Evrope iz Granade (Convention for the protection of theArchitectural Heritage - 1985) in Vallette (European Conventionon the protection of theArcheological Heritage - 1992).Na seminarju so se preverjala osnovna izhodišèa novegadokumenta, ki so jih vnaprej pripravili oji sodelavci Upravnegaodbora za kulturno dedišèino v okviru Direktorata za kulturo terkulturno in naravno dedišèino. S svojimi izkušnjami smo bili vobliki diskusijskih prispevkov povabljeni tudi partnerjiprojektov, ki potekajo pod okriljem Sveta Evrope. Osnovni motivin ideja organiziranega seminarja je bila, kako pristopiti koblikovanju novega dokumenta, da bi bila pot sprejemanjaodloèitev o njegovem namenu, dosegu in njegovi strukturi èim103

AR 2oo3 / 1laja in èim bolj uèinkovita. Osrednje tema seminarja so bilipredlogi opredelitve temeljnih pojmov kot so "common heritage /skupna dedišèina" in "democratic development / demokratiènirazvoj", ki so e nekaj desetletij na razliène naèine del besednjakav dravah èlanicah Sveta Evrope. Rezultat delavnice je bilzaèasni delovni dokument, ki smo ga ustvarili udeleenciseminarja in bo osnova za nadaljnje delo.Dvodnevnega sreèanja na sedeu Sveta Evrope v Strasbourgu seje udeleilo 35 predstavnikov iz 11-ih drav in to iz vrst ojihsodelavcev direktorata, razliènih organov mednarodne institucijeUNESCO in posebej vabljeni udeleenci iz partnerskihprojektov, ki potekajo v sodelovanju s Svetom Evrope.Ljubo LahTRETJI SIMPOZIJ ETNOLOGOV KONSERVATORJEVSLOVENIJE IN HRVAŠKESEK IIIBreice, 12. - 14. junij 2002Muzej na prostem in "in situ" varovana dedišèinaPovzetekMuzej na prostem (ang. open-air museum; nem.freilichtmuseum; fr. musée de plein air) - kot posebna zvrstmuzeja - je bil prvotno zasnovan le kot prostor na odprtem,namenjen ohranjanju izbrane stavbne in druge kulturnededišèine. V stoletnem razvoju se je njegovo izvorno poslanstvoplemenitilo in razširjalo; muzeji na prostem so pridobivali svojeveèplastne pomene in nove vloge v razmerju do dedišèine.Opazno izstopajo iz plejade preostalih muzejev zaradipoudarjene sposobnosti komunikacije in interakcije zobiskovalci. Pojavljajo se tudi v vlogi promotorjev širšeprepletenih drubenih gibanj, ki so naklonjena dedišèini in vsemoblikam ravnanj, ki vzpodbujajo varovanje okolja in v njemustvarjenih vrednot, s tem pa tudi k trajnostnim oblikam razvojadrub.K izhodišènim ciljem in nalogam muzejev na prostem - varstvu inohranjanju izbrane kulturne dedišèine, izobraevalnim inznanstvenoraziskovalnim nalogam - se v sodobnosti v vse veèjimeri pridruujejo tudi novejše oblike poslanstva: vodilnievropski muzeji na prostem delujejo vse bolj kot raziskovalnasredišèa, kot posredovalci posebnih (tradicionalnih) znanj invešèin, kot promocijska središèa kulturne ponudbe regij in kotinformacijska središèa za potrebe trenja turistiène ponudbe.Muzeji na prostem se, ob vsem navedenem, uveljavljajo vdrubah vse hitrejšega tempa ivljenja tudi kot kraji oddiha inrazvedrila.Ponekod v Evropi merijo in ocenjujejo njihov neposredni inposredni vpliv na lokalno ekonomijo in turistièno ponudbo. Veèjimuzeji na prostem imajo izmed razliènih vrst muzejev lahko zelovelik vpliv na ekonomski preporod urbanega in ruralnegaprostora v katerem se nahajajo. Tako imenovani turizemraznolikih kultur in ekoturizem postajata vse bolj propulzivni indonosni veji sodobnih pridobitnih dejavnosti, ki ne ogroajonaèel trajnostnega razvoja. Pomemben dokaz tovrstnegapreporoda unièenih tradicionalnih središè industrije in tovarn so,na primer, muzeji na prostem v Veliki Britaniji - Ironbridge,Beamish in Black Country. Muzeje na prostem lahko naèrtujemotudi kot del vseobsegajoèih programov prenove širših obmoèij,kjer se poleg obièajnih potreb - oskrbe, storitev, proizvodnje -prek njih razvija tudi tako imenovani "sustainable tourism". Vpodeelskih obmoèjih, kjer se eli, da postane turizempomemben del lokalne ekonomije, pomeni muzej na prostemzagotovo velik magnet, ki privlaèi obiskovalce. Ti z morebitnimobiskom muzeja potrošijo del svojih sredstev tudi v blinjihtrgovinah, gostišèih, restavracijah, parkirišèih, hotelih itd, karposredno v veliki meri prispeva k skupnim prihodkom lokalneekonomije. Pomembna korist muzejev na prostem, ki jo lahkodoprinesejo v lokalno ekonomijo, je tudi ustvarjanje novihdelovnih mest in s tem tudi povišanje stopnje zaposlenosti vregiji. Z muzeji na prostem je mogoèe, po izkušnjah iz VelikeBritanije, Nizozemske in skandinavskih drav, privabljati kroginvestitorjev iz širšega obmoèja, iz vladnih institucij in marsikdajtudi iz mednarodnih programov subvencij. Ta vidik je še posebejpomemben za obmoèja z zmanjšanimi investicijskimizmonostmi v novih okvirih Evrope.Na kakšen naèin so rezultati raziskovanja muzejev na prostemuporabni pri varstvu "in situ" arhitekturne dedišèine?Posebne prilonosti nadgradnje ideje muzejev na prostem se vsodobnosti kaejo v povezavi s številnimi zgodovinskimikompleksi, ki so nepovratno izgubili svojo nekdanjo vlogo invitalnost, hkrati pa so zaradi ohranjene arhitekturne in drugekulturne dedišèine obdrali posebne razvojne potenciale. Štanjel,Abitanti, Škocjan, Goèe in mnogi drugi naselbinski kompleksi,zagotovo sodijo v navedeno kategorijo zgodovinskih centrov, kijim v sodobnosti ne znamo najti ustreznih razvojnih vizijnadaljnjega preivetja.Toma Novljan6. MEDNARODNO POSVETOVANJE O GRADNJIPREDOROV IN PODZEMNIH PROSTOROV,Ljubljana, SlovenijaPodzemni prostori Ljubljane: iluzija ali resniènostPovzetekV znanstveni in strokovni literaturi in praksi s podroèjaarhitekturnega in urbanistiènega oblikovanja se v zadnjem èasupojavljajo poizkusi iskanja novih prostorskih izrazov razmerijmed nadzemnim in podzemnim prostorom v vsej svojispecifiènosti. Podzemni prostor mesta predstavlja v simbolnemin fiziènem pogledu element ravnoteja z nadzemnim prostorommesta (Ljubljane). Eden brez drugega v mestnem okolju nemoreta funkcionirati. Izbor konkretnih mestnih lokacij zapreverjanje navedenih monosti v Ljubljani temelji napredpostavki kontinuitete dosedanjih in bodoèih mestnih funkcijter porajanje nekaterih novih, ob upoštevanju vseh monihkonkretnih omejitev ter ponovna preveritev v preteklosti enaèrtovanih, vendar neizvedenih posegov. Konfiguracija terena,javna transportna sredstva, nove prometne površine, izkorišèanjenaravnih podzemnih vodnih tokov v prid kvalitete mestnegaambienta ter ohranitev in monost predstavitve ljubljanskearheološke in tehniške dedišèine. Vse našteto predstavlja spletnaravnih danosti in monih konstrukcijskih in prostorskihrešitev. Obravnavane so monosti za izboljšanjeinfrastrukturnega omreja in hkrati kvalitete bivanja v središèuglavnega mesta Republike Slovenije.104

2oo3 / 1 ARLara Slivnik, Joe Kušar24. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEVSLOVENIJE,14.-15. november 2002, Bled, SlovenijaUtopija in realnost: NewYork 1853-54PovzetekPrispevek obravnava dva predloga za stavbo svetovne razstave vNewYorku v letih 1853-54. Prvi je utopièen, drugega so zgradili.V uvodu prispevka je podana kratka predstavitev dogajanja naprvi svetovni razstavi v Londonu leta 1851 in ameriški odziv narazstavo. V nadaljevanju je predstavljena lokacija v New Yorku.Sledi pregled nateèajnih del za stavbo za svetovno razstavo vNew Yorku leta 1853 s kratko obrazloitvijo treh predlogov. Toso dela Josepha Paxtona, snovalca zgradbe za prvo svetovnorazstavo v Londonu, krajinskega arhitekta Andrewa JacksonaDowninga, ki je predlagal stavbo z ogromno kupolo, ternewyorškega arhitekta Leopolda Eidlitza.Osrednji del prispevka je namenjen dvema predlogoma spoudarkom na njuni konstrukciji. Prvi je razloen zelonenavaden projekt, ki sta si ga zamislila James Bogardus innjegov pomoènik Hamilton Hoppin. al je ohranjena le risbafasade, a na njej je lepo vidna osnovna ideja, krona zgradba spremerom 366 metrov in višine 18 metrov in sredi nje 91 metrovvisok stolp, prav tako z okroglim tlorisom. Krona stavba in stolpsta sestavljena iz litoeleznih elementov, ki so povezani z vijaki.Vsi ti elementi so bili naèrtovani tako, da jih je bilo mogoèe pokonèani razstavi zopet razstaviti in uporabiti na drugi lokaciji zmanjšim številom elementov. Torej gre za demontanokonstrukcijo. Najveèja zanimivost tega naèrta prav gotovoogromna strešna konstrukcija. Med okroglim centralnim stolpomin zunanjim obroèem fasade nije zgradbe je predlagal Bogardusviseèo konstrukcijo. Stolp bi sluil kot osnovni podporni steber,iz katerega bi bile napete jeklene vrvi, ki bi drale strešnokonstrukcijo in hkrati rabil kot velika razgledna plošèad. Celotnadolina strešne konstrukcije bi bila kar 122 metrov, torej 366metrov v premeru, brez vmesnih podpornih stebrov.Konstrukcija fasade bi bila za tisti èas oblikovala drzno, iz litegaeleza, kot polnilo pa bi uporabili steklo. Komisija je naèrtezavrnila predvsem zaradi preveè drznih statiènih rešitev.Nateèajna komisija izbrala drugi, kompromisni predlog, ki je bilkonstrukcijsko zelo podoben Kristalni palaèi v Londonu.Izdelala sta ga arhitekta George J.B. Carstensen in CharlesGildemeister. Tloris in streha sta bila prilagojena newyorškemuterenu oziroma klimi, zato je imela ta Kristalna palaèa dokajzapleteno obliko. Tloris je bil osmerokotnik, nad njim je bilastreha v tlorisu grškega kria s 108 metrov dolgo stranico, nasredini strehe pa je bila kupola s premerom 30 metrov.Konstrukcija je bila iz litega eleza, fasadna polnila in del kupolesteklena, streha pa je bila za razliko od predhodnice v celotilesena. Stebri so bili v pritlièju višji in bilo jih je veè. Podpirali sonosilce iz litega in kovanega eleza, ki so povezovali zgradbo vhorizontalni smeri. Konstrukcija kupole je bila iz eleza in nazunanji strani obita z lesom ter prekrita s ploèevino. Zaradirazliènih mer sta se povsem izgubila smisel modularnega sistemain demontane konstrukcije, ki sta bila znaèilnosti in prednostlondonske Kristalne palaèe.Kratko je predstavljena gradnja newyorške Kristalne palaèe,razstava sama in poar, ki je 5. oktobra 1858 celotno palaèo v polure popolnoma unièil. V zakljuèku prispevka je poudarjenkonstrukcijski in arhitekturni pomen naèrtov obeh zgradb.Na koncu je seznam uporabljene literature.Prispevek je objavljen v: Saje, Franc (ur.), Lopatiè, Joe (ur.).Zbornik 24. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 14.-15. november 2002. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2002, str. 165-172, ilustr. [COBISS.SI-ID 1358980]Edo Wallner24. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEVSLOVENIJE14.-15. november 2002, Bled, SlovenijaIzboljšani leseni lamelirani lepljeni nosilciPovzetekV prispevku so predstavljene osnovne znaèilnosti izboljšanihlesenih lameliranih lepljenih nosilcev, ki v svetu e imajoustrezno mesto, medtem ko v Sloveniji, ki ima relativno dovoljlesa se takšni projekti še ne izvajajo. Med razliènimi tipiizboljšanih nosilcev smo predstavili samo nosilce pravokotnihprerezov, ki so seveda obièajno tudi precej bolj potratni. Takosmo z razliènimi vrstami izboljšav od naèina lameliranja,izboljšanja samega materiala pa do z lamelami iz kompozitnihmaterialov ojaèenih prerezov in celo uporabe predkrivljenjaeleli pokazati, da je mogoèe z uporabo doloèenih tehnologij nesamo zmanjšati porabo materiala ampak doseèi tudi ekonomskeprihranke. Z raèunalniškim programom Scout ver. 7.00 smosimulirali uporabo ojaèanja natezne cone na sestavljenemprerezu, ki smo ga ojaèili z lamelami iz steklenih vlaken FRP innato primerjali z rezultati simulacije prereza sestavljenega izpopolnoma enakih elementov le, da smo v FRP lameli (FiberReinforced Plastics) s tehnologijo predkrivljenja povzroèiliprednapetje. Rezultati kaejo na to, da je mogoèe upogibnonosilnost poveèati tudi za 75%.Prispevek je objavljen v: Saje Franc (ur.), Lopatiè Joe (ur.),Zbornik 24. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 14.-15. november 2002. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2002, str. 157-164, ilustr. [COBISS.SI-ID 1399684]Martina Zbašnik-Senegaènik, iva KristlRENEWABLE ENERGY FOR LOCAL COMMUNITIESTHOF EUROPE, EUROSUN 2002, THE 4 ISES EUROPESOLAR CONGRESS,June, 23 - 26, 2002, Bologna, ItalyEnergijska prenova sosesk v SlovenijiEnergy Renovation of Large Neighbourhoods in SloveniaAbstractThe paper presents the energy-retrofitting study of an existingbuilding in Ljubljana, which was carried out during the researchproject of renovation of large neighbourhoods in Slovenia (Postwarsocial housing in Slovenia : methodology of evaluation andspecification of criteria for renewal of post-war public housing inSlovenia; Zupanèiè-Strojan, Zbašnik-Senegaènik, Novljan,Fikfak, 2002). It presents a methodology model for future energyrevitalisations of multi-storey residential buildings. The methodwas applied to an existing post-war neighbourhood in Ljubljana.Within the existing geometry of the buildings we searched for thesolutions which will create better living conditions and lower theenergy use. The case study showed that the energy consumption105

AR 2oo3 / 1can be lowered by more than 60%, compared to the present state,not taking into account the electricity savings. The projectpresents a model for future energy revitalisations of multi-storeyresidential buildings in Slovenia.Martina Zbašnik-Senegaènik, iva Kristl18. ZNANSTVENI SKUP O ENERGIJI I ZAŠTITIOKOLIŠA = 18TH SCIENTIFIC CONFERENCE ONENERGY AND THE ENVIRONMENT, Opatija, Croatia,October 23-25, 2002. Energija i okoliš 2002. Rijeka:Hrvatski savez za sunèevu energiju, 2002.Arhitekturna in energijska prenova zgradbArchitectural and energy saving refurbishment of buildingsPovzetekÈlanek obravnava energijsko prenovo zgradb, grajenih vpovojnem obdobju med leti 1945 in 1965, ki so bile obdelane vraziskovalni nalogi Povojne stanovanjske soseske v Sloveniji :metodologija vrednotenja in prenove (Zupanèiè-Strojan,Zbašnik-Senegaènik, Novljan, Fikfak, 2002). Takratnatehnologija gradnje je omogoèala gradnjo iz opeènega zidu,monta plošè, polone strehe s salonitno kritino ter škatlasta okna,kar danes ne ustreza niti bivalnim niti tehniènim standardom,zato so objekti potrebni temeljite prenove. V prispevku jepredstavljena energijska sanacija veèstanovanjskega objekta vLjubljani iz leta 1962. Z uèinkovitim toplotnim izoliranjemnetransparentnega stavbnega ovoja, zamenjave oken inzasteklitvijo balkonov bi se objekt uvrstil v skupinonizkoenergijskih hiš, z vgraditvijo aktivnih sistemov za izrabosonène energije bi se njegove karakteristike še izboljšale.Aproksimativni stroški za gradbene posege v stavbni ovoj soprecej pod rentabilno mejo, trna cena prenovljenega stanovanjapa bi s tem dosegla ceno novozgrajenega. Vgraditev naprav zaizkorišèanje sonène energije je zaenkrat nerentabilna, vendar sefinanèni vloki uporabnikov stanovanj ob ekološkemsubvencioniranju drave lahko zniajo.Obravnavana zgradba bi po sanaciji med drugim lahko sluilatudi kot turistièni objekt (manjši hotel, depandanse, zasebniapartmaji), Z vgrajenimi solarnimi napravami bi primer lahkopredstavljal vzorèni primer ekološko osvešèene sanacijetovrstnih objektov.Tadeja Zupanèiè Strojanv sodelovanju z Assist. Prof. M.Sc. Michaelom Mullinsom(University of Aalborg); avtorji besedila za objavo: MichaelMullins, Tadeja Zupanèiè Strojan, Matev JuvanèièDESIGN-EDUCATION: CONNECTING THE REAL ANDTHE VIRTUAL; ECCADE 20 - 20TH CONFERENCE ONEDUCATION IN COMPUTER AIDED ARCHITECTURALDESIGN IN EUROPEVaršava / PoljskaStrokovnjaki in laiki: uèinkovitost in toènost predstavitevmestno-oblikovalskih idej prek omreijPrispevek/predavanje obravnava monosti izboljšanjakomunikacije med strokovno in splošno publiko v procesumestnega naèrtovanja s pomoèjo uporabe sodobne tehnologije.Posebno pozornost posveèa kolièinskim in kakovostnimrazlikam med strokovno in splošno publiko, ko gre za vizualnoposredovanje informacij o prostoru. Rezultati študije potrjujejoobstoj naèel, s pomoèjo katerih lahko bistveno prispevamo bodisik toènosti bodisi k uèinkovitosti (pri èemer upoštevamo tudi èasposredovanja) posredovanja informacij o prostoru v razliènihkomunikacijskih procesih.Experts and users: efficiency and accuracy in the presentationof design ideas across networksThe paper/presentation describes means to enhance projectswhere local communities collaborate in the design processthrough information and communication technologies (ICTs).Recent examples of neighbourhood-scale renewal projectsillustrate experiences in the dialogue between 'experts' and'users', and draw attention to the application of information andcommunication technology in that dialogue. The authors'research is directed towards a quantitative and qualitativedescription of differences in how the general public andprofessionals perceive and understand architecturalrepresentations across a broad range of presentation. Two initialstudies by the authors are described. The first examines theaccuracy and efficiency of architectural presentations. Thesecond study investigates the relationship of physical to virtualenvironment with regard to the subjects' prior knowledge of thephysical. Analysis of the research work undertaken to date by theauthors indicates an appropriate use and combination ofexperiential and conceptual means of presentation incommunicating accurate information about spatialenvironments between expert and user. The analysis indicatesthat architectural intentions and user expectations coincide moreclosely through the means of experiential media, and confirmsthe hypothesis that there are principles that can be described toenhance their correlation.Tadeja Zupanèiè Strojanavtorji prispevka: doc. dr. Tadeja Zupanèiè Strojan, doc.dr. Martina Zbašnik Senegaènik, doc. dr. Toma Novljan,asist mag. Alenka Fikfak (vsi: UL, Fakulteta zaarhitekturo)REMAKING CITIES, PRESERVATION ANDCREATION, IFHP SPRING CONFERENCE 2002(INTERNATIONAL FEDERATION FOR HOUSING ANDPLANNING)Ljubljana, SlovenijaPovojne stanovanjske soseske v Sloveniji metodologijavrednotenja in prenove'Degradirana' stanovanjska obmoèja predstavljajo 9% deleurbaniziranih površin petintridesetih, v zadnjih letih planerskoraziskanih slovenskih mest.Problematièna so predvsem obmoèjaorganizirane veèstanovanjske gradnje, zgrajena do sredinešestdesetih let: izolirana, nevzdrevana, sodobnim standardomneustrezna. Prièujoèa raziskava preusmerja dosedanjoabstraktno planersko izhodišèno optiko na konkretnoarhitekturno - uporabniško raven. Namenjena je utrditvi ideje onujnosti prenove oziroma revitalizacije kot edinem monemnaèinu reševanja problematike doloèenega vzorca pozidave,doloèitvi meril in mer za prenovo ter opredelitvi racionalnihoziroma stvarnih usmeritev za konkretne prispevke k izboljšanjubivalnega standarda, torej k novemu preobratu kulture bivanja vobravnavanem poselitvenem vzorcu.106

2oo3 / 1 ARPost-war social housing in Slovenia: methodology ofevaluation and specification of criteria for renewal of post-warpublic housing in Slovenia.This paper presents intermediate results of the national researchproject "Post-war housing estates in Slovenia" carried out by theFaculty of Architecture at the University of Ljubljana. It expandsand refines the findings of the research, concerning the generalframework for renewal of large housing estates in Slovenia,completed at the Town Planning Institute of the RS. Following theidea of a new shift in culture of living in the discussed settlementpattern it focuses on the problem of reasonability of renewal atarchitectural level. It contributes to the IFHP 2002 conferencetopic regarding the criteria for quality: re-directing the presentabstract planning starting optics to more concrete architecturaluserlevel. 'Degraded' housing areas represent a 9% share ofurbanised surfaces of thirtyfive in planning terms recentlyresearched Slovenian towns. Above all social housing estatesbuilt between 1945 and 1965 present issues since they areisolated, poorly maintained, and cannot reach modernstandards. Further intentions of the reserach are to consolidateideas about the urgency of renewal as the only possible method ofsolving problems of a certain pattern of building, to determinecriteria and measures for renewal and to determine rational orreal directions for concrete contributions for the improvement ofthe standard of living in the discussed settlement pattern.107

2oo3 / 1 ARKnjinica / Librarynovosti januar - maj 2003BAKER, Fiona20th C furniture / Fiona & Keith Baker. - London : CarltonBooks, 2000. - ISBN 1-85868-875-2BARRUCAND, MarianneMoorish architecture in Andalusia / Marianne Barrucand,Achim Bednorz ; [English translation by Michael Scuffil]. -[New ed.]. - Köln [etc.] : Taschen, cop. 2002. - ISBN 3-8228-2116-0BLUNDELL-Jones, PeterModern architecture through case studies / Peter BlundellJones. - Boston, MA : Architectural Press, 2002. - ISBN 0-7506-3805-2DO roba in naprej : slovenska umetnost 1975-1985 / [tekstiGermana Benegalija ... [et al.] ; urednika Igor Španjol, IgorZabel ; fotografije arhiv Moderne galerije ... et al.]. - Ljubljana: Moderna galerija, 2003. - ISBN 961-206-033-9DESIGNED for delight : alternative aspects of twentiethcenturydecorative arts / edited by Martin Eidelberg ; essays bySteven C. Dubin ... [et al.]. - Montreal : Montreal Museum ofDecorative Arts ; Paris ; New York : Flammarion, 1997. -ISBN 2-08013-594-5KLADNIK, DarinkaLjubljanski grad / Darinka Kladnik ; [fotografije DavidKladnik]. - Ljubljana : ZIP, 2002. - ISBN 961-91035-0-5KOROSIC, MarkoZamejski opus arhitekta Eda Mihevca / Marko Korosic. -Gorica : Kulturni dom, 2002 . -KREÈIÈ, PeterPleènik in ekspresionizem : ob 130. obletnici Pleènikovegarojstva / Peter Kreèiè ; [fotografije Aleksander Lilik in arhivArhitekturnega muzeja Ljubljana]. - Ljubljana : Nova revija,2002 (Ljubljana : Delo). - ISBN 961-6352-44-XLIND, OlafCopenhagen architecture guide / Olaf Lind, AnnemarieLund ; [translation Martha Gaber Abrahamsen, PeteAvondoglio]. - Revised ed. - Copenhagen : Arkitektens Forlag,2001. - ISBN 87-7407-244-7MURCUTT, Glenn MarcusThe Pritzker architecture prize 2002 presented to GlennMarcus Murcutt. - Los Angeles : Jensen & Walker, 2002. -MUŠIÈ, Marjan, 1904-1984Arhitektura za vse èase : Novo mesto in Dolenjska /[besedilo] Marjan Mušiè ; [uvod in komentarji Nace Šumi ;napisi ob ilustracijah Marjan in Marko Mušiè ; o knjigi MarkoMušiè ; urednik Marko Mušiè ; bibliografija Bogo Komelj inMarko Mušiè ; naèrti, slike, risbe in skice Marjan Mušiè ... [etal.] ; posnetki in izrisi izvedenih del Atelje Marko Mušiè ;modeli Marjan Mušiè in Atelje Marko Mušiè ; èrnobelefotografije Marjan Mušiè ... [et al.], barvne fotografije DraganArrigler in Marko Mušiè, reprofotografije Jure Krajc, Nordfoto in Miha Pustoslemšek]. - Ljubljana : [samozal.] MarkoMušiè : Atelje Marko Mušiè, 2002 .- ISBN 961-238-028-7NEGOTIATE my boundary! / +RAMTV, Aljosa Dekleva ...[et al.]. - London : Architectural Association, cop. 2002. -ISBN 1-902902-31-9PLEÈNIK, JoeJoe Pleènik und Ljubljana : der Architekt und seine Stadt :[katalog zur Ausstellung im Stadtmuseum Graz, 12. Januar-31.März 2003 = Joe Pleènik and Ljubljana : the architect and hiscity : [catalogue for the exhibition at the Stadtsmuseum Graz,12 January-31 March 2003] = Joe Pleènik in Ljubljana :arhitekt in njegovo mesto : [katalog k razstavi v Mestnemmuzeju Gradec, 12. januar-31. marec 2003] / [avtorji besedilPeter Kreèiè ... [et al.] ; prevodi Amidas ... et al.]. - Ljubljana :Arhitekturni muzej, 2003 . - ISBN 961-90417-5-5POTOKAR, RobertGorenjska : arhitekturni vodnik / avtor Robert Potokar ;avtor fotografije Bla Budja ; [izris naèrtov in pripravazemljevida Petra Slukan, priprava kart naselij Janez Brenik]. -Ljubljana : Saving, 2002 . - ISBN 961-238-159-3RASMUSSEN, Steen EilerExperiencing architecture / by Steen Eiler Rasmussen. -Cambridge, Mass. : The MIT Press, 2001. - ISBN 0-262-68002-5RENÈELJ, StankoKras : kamen in ivljenje / Stanislav Renèelj ; [risbe JoePorl ; fotografije Joe Porl ... et al.]. - Koper : Libris, 2002 . -ISBN 961-90833-4-2SERRAINO, PierluigiModernism rediscovered = Die wiederentdeckte Moderne =La redécouverte d'un modernisme / text by Pierluigi Serraino ;photos by Julius Shulman ; [German translation AnnetteWiethüchter, Kyra Stromberg ; French translation JacquesBosser]. - Köln [etc.] : Taschen, cop. 2000. - ISBN 3-8228-6415-3SLOVENIJA. Zakoni itd.Urejanje prostora in graditev objektov. - Ljubljana : Uradnilist Republike Slovenije, 2003 . - ISBN 961-204-287-XTANIZAKI, Jun'ichiroHvalnica senci / Jun'ichiro Tanizaki ; prevedla BrankaKlenovšek ; [spremna beseda Vinayak Bharne]. - Ljubljana :Študentska zaloba, 2002 . - ISBN 961-6446-09-6WORLD architecture 1900-2000 : a critical mosaic. Vol. 4,Mediterranean basin / general editor Kenneth Frampton ;volume editor Vittorio Magnago Lampugnani. - Wien :Springer, cop. 2002. - ISBN 3-211-83287-4ARNIÆ, RokoLastnosti gradiv / [besedilo in ilustracije] Roko arniæ. - 1.izd. - Ljubljana : Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij, 2003 . -ISBN 961-6167-57-XIIÈ, BarbaraIskanje arhitekturnih principov v razvoju Ljubljane :magistrsko delo / Barbara iiè ; mentorja France Rihtar,Marjan Ocvirk. - Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo, 2003. -urejaRenata Stella ÈopUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoKnjinicastella@arh.uni-lj.si109

AR 2oo3 / 1Knjinica / Libraryizbor knjig 2002ABLEY, IanSustaining architecture in the anti-machine age / Ian Ableyand James Heartfield. - London : Academy Editions, 2001. -ISBN 0-471-48660-4ALLEN, EdwardFundamentals of building construction : materials andmethods / Edward Allen ; drawings by Joseph Iano. - 3rd ed. -New York [etc.] : J. Wiley & Sons, 1998, cop. 1999. - ISBN 0-471-18349-0ANYMORE / edited by Cynthia C. Davidson. - New York :Anyone Corporation ; Cambridge, Mass. ; London : The MITPress, cop. 2000. - ISBN 0-262-54110-6ANYTHING / edited by Cynthia C. Davidson. - New York :Anyone Corporation ; Cambridge, Mass. ; London : The MITPress, cop. 2001. - ISBN 0-262-54130-ANYTIME / edited by Cynthia C. Davidson. - New York :Anyone Corporation ; Cambridge, Mass. ; London : The MITPress, cop. 1999. - ISBN 0-262-54102-5ARCHIPRIX 2001 : de beste nederlandse studentenplannen =the best planes by Dutch students / [redactie, edited by Henkvan der Veen ; [vertaling, translation into English JohnKirkpatrick]. - Rotterdam : 010 Publishers, 2001. - ISBN 90-6450-419-9ARCHITECTURE - the subject is matter / edited byJonathan Hill. - London ; New York : Routledge, 2001. - ISBN0-415-23546-4 (hbk)ARCHITECTURE and science / edited by Giuseppa DiCristina. - Chichester : Wiley-Academy, cop. 2001. - ISBN 0-471-49722-3ATELIER ProAtelier Pro / Hans Ibelings ... [et al.] ; onder redactie van,edited by Egbert Koster ; [vertaling, translation JohnKirkpatrick]. - Rotterdam : 010 Publishers, 2001. -ISBN 90-6450-432-6BATTLE, GuySustainable ecosystems and the built environment : multisourcesynthesis / Guy Battle and Christopher McCarthy. -Chichester : Wiley-Academy, 2001. - ISBN 0-471-50007-0BERCE-BRATKO, BrankaCan small urban communities survive? : culturologicalanalysis in urban rehabilitation : cases in Slovenia andScotland / Branka Berce-Bratko. - Aldershot, England :Ashgate, 2001. - ISBN 1-84014-157-3BERTONI, FrancoMinimalist architecture / Franco Bertoni ; [translation fromItalian into English Lucinda Byatt, from Spanish into EnglishPaul Hammond]. - Basel ; Boston ; Berlin : Birkhäuser, 2002. -ISBN 3-7643-6642-7BONÈA, MilošArhitektura Miloša Bonèe / [uredil] Stane Bernik ; z besediliMiloša Florijanèièa in Miloša Bonèe ; [fotografije AndrejBoin ... et al.]. - Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofskefakultete, 2002 . - ISBN 86-7207-139-5BREATHING cities : the architecture of movement / editedby Nick Barley. - Basel ; Berlin ; Boston : Birkhäuser ; London: August, 2000. - ISBN 3-7643-6236-7CARTER, BrianAll American : inovation in American architecture / BrianCarter and Annette Lecuyer. - London : Thames & Hudson,cop. 2002. - ISBN 0-500-34182-6CHARTER of the new urbanism / foreword by Shelley R.Poticha ; essays by Randall Arendt ... [et al.]. - New York [etc.]: McGraw-Hill, 1999, cop. 2000. - ISBN 0-07-135553-7COLQUHOUN, AlanModern architecture / Alan Colquhoun. - Oxford : OxfordUniversity Press, 2002. - ISBN 0-19-284226-9CRAWFORD, J. H.Carfree cities / J. H. Crawford ; foreword James HowardKunstler ; graphics Arin Verner. - Utrecht : InternationalBooks, 2000. - ISBN 90-5727-037-4The DISCIPLINE of architecture / Andrzej Piotrowski andJulia Williams Robinson, editors. - Minneapolis ; London :University of Minnesota Press, 2001. - ISBN 0-8166-3664-8DOPPELFASSADEN / Hans-Jürgen Blum ... [et al.]. - Berlin: Ernst & Sohn, cop. 2001. - ISBN 3-433-01625-9ELAM, KimberlyGeometry of design : studies in proportion and composition /Kimberly Elam. - New York : Princenton Architectural Press,2001. - ISBN 1-56898-249-6EUROPÄISCHER Kirchenbau = European churcharchitecture : 1950-2000 / Herausgegeben von, edited byWolfgang Jean Stock ; mit Beiträgen von, essays by FriedrichAchleitner ... [et al.] ; [Übersetzung Deutsch-English JennyMarsh, Elizabeth Schwaiger, Übersetzung English-DeutschChristiane Court ... [et al.]]. - München : Prestel, cop. 2002. -ISBN 3-7913-2744-5EUROPAN 5. New housing landscapes, travel and proximity= Nieuwe woonlandschappen, verplaatsen en verblijven /[compiled and edited by Anne Hoogewoning, Emmie Vos ;translation Sarah-Jane Jaeggi-Woodhouse, Susan van Elmpt-Bodnar]. - Rotterdam : NAi Uitgevers, cop. 1999. - ISBN 90-5662-129-7EUROPAN 6. In-between cities = Hybridisatie van de stad /[compiled and edited by Anne Hoogewoning, Emmie Vos ;translation Sarah-Jane Jaeggi-Woodhouse]. - Rotterdam : NAiUitgevers, cop. 2001. - ISBN 90-5662-221-8FERRATER, CarlosCarlos Ferrater, Joan Guibernau, associated arch. / [textsWilliam J. R. Curtis ... [et al.] ; translation Paul Hammond]. -Barcelona : Actar, 2000. - ISBN 84-95273-40-3GABRIJELÈIÈ, PeterRurizem in ruralna arhitektura : univerzitetni uèbenik /Peter Gabrijelèiè, Alenka Fikfak ; [oblikovanje Gašper Mrak,Artur Olaj] ; [angleški prevod Ivan Staniè]. - Ljubljana :Fakulteta za arhitekturo, 2002 . - ISBN 961-6160-34-6GAUSA, ManuelHousing : new alternatives : new systems / Manuel Gausa ;[translation from Spanish into Engish Paul Hammond]. - Basel; Boston ; Berlin : Birkhäuser ; Barcelona : Actar, cop. 2002. -ISBN 3-7643-6759-8110

2oo3 / 1 ARGAUZIN-Müller, DominiqueSustainable architecture and urbanism : concepts,technologies, examples / Dominique Gauzin-Müller withcontributions by Nicolas Favet ; [translated from French byKate Purver]. - Basel ; Berlin ; Boston : Birkhäuser, 2002. -ISBN 3-7643-6659-1GRAF, BernhardBridges that changed the world / Bernhard Graf ; [translatedfrom the German by Stephen Telfer]. - München [etc.] :Prestel, cop. 2002. - ISBN 3-7913-2701-1HALL, PeterCities in civilization : culture, innovation, and urban order /Peter Hall. - London : Phoenix Giant, 1999. - ISBN 0-75380-815-3HARA, HiroshiHiroshi Hara : the "floating world" of his architecture /Botond Bognar. - Chichester : Wiley-Academy, 2001. - ISBN0-471-87730-1HRAUSKY, AndrejArhitekturni vodnik po Ljubljani : 100 izbranih zgradb /Andrej Hrausky, Janez Koelj ; [fotografije Miran Kambiè]. -1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2002 . - ISBN 961-209-249-4HUNCH : the Berlage Institut report. 4. / ed. Jennifer Sigler. -Rotterdam : Berlage Institut, 2001. - ISBN 90-805362-4-5KOGOJ, OskarNature design. [3] / Oskar Kogoj ; [texts Janez Bogataj ...[et al.] ; photographs Janez Pukšiè ... [et al.] ; translationsWayne Tuttle, Rajmund Korenè ; selection of bibliographyOskar Kogoj, Rajmund Korenè]. - [S. l.] : Oskar Kogoj, StudioInternational, 1999. -KURENT, TineArhitektov zvezek / Tine Kurent. - Ljubljana : Nuit, 2002([Ljubljana] : Pleško). -ISBN 961-238-092-9MEYER, James SampsonMinimalism : art and polemics in the sixties / James Meyer.- New Haven ; London : Yale University Press, 2001. - ISBN0-300-08155-3MUŠIÈ, MarkoVile = Villas / arhitekt, architect Marko Mušiè ; [besedilo,text] Nace Šumi ; [prevod, translation Agencija A3 ;fotografije, photographs Dragan Arrigler ... et al.]. - VLjubljani : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001. -ISBN 86-7207-135-2MUTATIONS / Rem Koolhaas ... [et al.]. - Barcelona : Actar ;Bordeaux, 2000. - ISBN 84-95273-51-9NEUTRA, RichardRichard Neutra : complete works / Barbara Mac Lamprecht; edited by Peter Goessel ; preface and editorial assistance byDion Neutra ; epiloque and principal photography by JuliusShulman ; [German translation by Annette Wiethuechter,French translation by Jacques Bosser]. - Köln [etc.] : Taschen,2000. - ISBN 3-8228-6622-9NUEVOS territorios = New territories ; Nuevos paisajes =New landscapes / [coordinacíon, coordination SusanaLandrove ; traduccíon, translation Isabel Núnes ...[et al.]]. -Barcelona : Museu d'art contemporani : Actar, 1997. - ISBN84-89698-40-6PADOVAN, RichardTowards universality : Le Corbusier, Mies and De Stijl /Richard Padovan. - London ; New York : Routledge, 2002. -ISBN 0-419-24030-6PETER Greenaway - Zemljevid v paradi iz Ljubljane :prvi zemljevid v projektu Deset zemljevidov v paradi = PeterGreenaway's Map to paradise from Ljubljana : the first mapwithin the project Ten maps to paradise / uredili, edited byBarbara Novakovie, Helena Pivec ; [fotografije, photos byMiha Kerin, Egon Kaše, Igor Omahen ; prevodi, translationsBorut Cajnko ... et al.]. - Ljubljana : Museum, zavod zaumetniško produkcijo, posredovanje in zaloništvo = Museum,Institute for Art Production, Distribution and Publishing, 2001.- ISBN 961-90830-2-4PORTEOUS, ColinThe new eco-architecture : alternatives from the modernmovement / Colin Porteous. - London ; New York : SponPress, 2002. - ISBN 0-415-25624-0PRENOVA povojnih stanovanjskih sosesk : veèstanovanjskoobmoèje na Rakovniku / [uredili Alenka Fikfak, MartinaZbašnik-Senegaènik ; angleški prevod uvodnega besedilaNives Kreuh]. - Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo, 2002 . -ISBN 961-6160-40-0RICHARDS, IvorGroundscrapers + subscrapers of Hamzah & Yeang / IvorRichards. - Chichester : Wiley-Academy, 2001. - ISBN 0-470-84354-3RICHARDSON, PhyllisXS : big ideas, small buildings / Phyllis Richardson ; editedby Lucas Dietrich. - London : Thames & Hudson, 2001,reprinted 2002. - ISBN 0-500-34181-8RICHARDSON, VickyNew vernacular architecture / Vicky Richardson. - London :Laurence King, cop. 2001. - ISBN 1-85669-221-3SREDNJEVEŠKO Celje = Medieval Celje / uredil, edited byMitja Guštin ; [prevodi Margaret Davis ... [et al.] ; risbeKatarina Batagelj, Andreja Izlakar, Jerneja Kobe]. - Ljubljana :Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 2001 . - ISBN961-237-000-1URBAN environments / edited by E. G. Mapelli. - Chichester: Wiley-Academy, cop. 2001. - ISBN 0-471-49806-8VACCHINI, LivioLivio Vacchini / works and projects ; Roberto Masiero ;[English translation Steve Piccolo]. - Barcelona : Gustavo Gili,1999. - ISBN 84-252-1784-9WESTON, RichardThe house in the twentieth century / Richard Weston. -London : Laurence King, cop. 2002. - ISBN 1-85669-219-1ZGODNJA industrijska arhitektura na Slovenskem :vodnik po arhitekturi / [avtorji uvodnih besedil Breda Miheliè,Fedja Košir, Sonja Ifko ; avtorji tekstov Tatjana Adamiè ... [etal.] ; urednica Damjana Prešeren ; fotografije Bogdan Zupan ...[et al.] ... et al.]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturnededišèine Slovenije, 2002. - ISBN 961-6420-02-XZUPAN, GojkoJavna razsvetljava v Ljubljani : petdeset let Javnerazsvetljave : 1952-2002 / Gojko Zupan ; [fotografije in risbeArhiv Javne razsvetljave ... et al.]. - Ljubljana : Javnarazsvetljava, 2002 . - ISBN 961-238-101-1111