Kratek opis projekta - Zavod RS za Å¡olstvo

Posodobitev gimnazije:Posodobitev nartovanja in izvajanja kurikulaProgram projektov Posodobitev gimnazije s svojima projektoma Posodobitev unih nartovter Posodobitev nartovanja in izvajanja kurikula iše odgovore na to, kako odpravitipomanjkljivosti in slabosti (na didaktini in izvedbeni ravni, saj le za to obstajajo spremljave inevalvacije), predvsem pa, kako se odzvati na potrebe razvoja. Smeri razvoja izobraževanja vsvetu (UNESCO, OECD, Svet Evrope, Evropska komisija), ki so jih zartale tako številneteoretine podlage kot tudi analize praktinih rešitev v šolskih sistemih, ki potrjujejo svojouspešnost, utemeljujejo transformacije srednješolskih kurikulov tako, da bodo omogoaliuresniitev konceptov trajnostnega razvoja, vseživljenjskega uenja, izobraževanja za vse,personaliziranega izobraževanja ter razvijanja kompetenc, inovativnosti in ustvarjalnosti. Zanjihovo udejanjenje so nujni pogoji veja avtonomija šol v odnosu do formalnih strukturodloanja v družbi, njihovo tesnejše sodelovanje s socialnimi partnerji in preobrazba šol vuee se organizacije, ki jo terjajo hitrost sedanjih sprememb in iskanje odgovorov na izziveprihodnosti.Te smeri razvoja je zaznala in na njih gradila tudi Komisija za pripravo koncepta nadaljnjegarazvoja gimnazijskega programa in umešenosti splošne izobrazbe v srednješolskeprograme, ki jo je imenoval minister za šolstvo. Oblikovala je Izhodiša prenovegimnazijskega programa, do katerih se je pozitivno opredelil tudi Strokovni svet RS zasplošno izobraževanje 19/4-2007 in jih ocenil kot primerno osnovo za nadaljnje delo narazvoju gimnazije. Odzivanje na spremembe v družbi namre terja nenehno in sprotnoprilagajanje izobraževalnih programov oz. kurikulov novim zahtevam, tako nacionalnega kotizvedbenih (tj. šolskih). Rešitev pa ne kaže iskati le v veji sistemski reformi, etudi bodomorda analize sedanjih sistemskih rešitev v prihodnosti privedle do spremembe nekaterihzakonodajnih okvirov. Takoj uresniljivo izboljšanje sedanje gimnazije je že bolj odprta inprožnejša izraba možnosti, ki jih nudijo veljavni gimnazijski programi, torej posodobitevnainov nartovanja in izvajanja kurikula. Ta naj bi – brez sprememb temeljnih sistemskihkoordinat – omogoila želeno: na eni strani razrahljala vezi, ki ovirajo (uvedba t.i.fleksibilnega kurikula), po drugi strani pa povezala razdrobljeno (t.i. integrativni kurikulum). • priprava strokovnih podlag za konkretne spremembe (tj. novosti in novi programskielementi po Pravilniku o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela) na ravni zgradbein izvajanja kurikula.Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo inšport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja loveških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj loveških virov in vseživljenjsko uenje; prednostne usmeritve:Izboljšanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

• razvoj odprtega kurikula (novosti na ravni unih ciljev programa, razvijanje transverzalnihkompetenc in uveljavitev kompetennega pristopa, razvoj izbirnih predmetov − predmetniin programski moduli);• razvoj fleksibilnega kurikula (modeli izvedbenih kurikulov, ki uveljavljajo razline pristopek umestitvi posameznih predmetov in organizaciji unega procesa);• razvoj integrativnega kurikula (kurikularne povezave in sodelovalno pouevanje);• posodobitev nartovanja in izvajanja obveznih izbirnih vsebin;• uveljavitev kreditnega vrednotenja unih dosežkov;• uveljavitev sodobnih pristopov k uenju in pouevanju (model didaktine prenove). 1 PROJEKTNA SKUPINA NA ZAVODU RS ZA ŠOLSTVO:• Ožja projektna skupina:− Katja Pavli Škerjanc, vodja− mag. Mojca Pušnik, namestnica vodje projekta Posodobitev nartovanja in izvajanjakurikula− dr. Branko Slivar, vodja programa projektov Posodobitev gimnazije, nosilec nalogeKreditno vrednotenje gimnazijskega kurikula− Janez Globonik (kreditno vrednotenje gimnazijskega kurikula)− Marjeta Borstner, namestnica vodje projekta Posodobitev unih nartov in nosilkanaloge Vkljuevanje predstojnikov OE v posodobitev gimnazije− dr. Zora Rutar Ilc, vodja projekta Podpora šolam za vpeljevanje sprememb in nosilkanaloge Didaktina posodobitev gimnazije− mag. Tanja Rupnik Vec, namestnica vodje projekta Podpora šolam za vpeljevanjesprememb in nosilka naloge Povezovanje kurikularne in predmetne ravni− Vlado Milekši, nosilec naloge Povezovanje osnovnošolskega in gimnazijskegakurikula− Igor Lipovšek (družboslovje)− mag. Nives Kreuh (tuji jeziki, informatika)− mag. Anita Poberžnik (naravoslovje)− Mojca Poznanovi Jezeršek (jeziki – materinšina)− Nina Ostan (umetnost)− mag. Jurij Novak (šport)• Širša projektna skupina: Ožja projektna skupina +− Primož Plevnik (filmska kultura)− mag. Dimitrij Beuermann (nosilec naloge Posodobitev umetniške gimnazije, smeriglasba in ples)− mag. Stanka Preskar2 ZUNANJI SODELAVCIOrganizacijski okvir za uresnievanje nalog projekta so:2.1 Kurikularne razvojne skupine (KRS) za posamezne naloge in2.2 Šolski projektni timi (ŠPT).2

Kurikularne razvojne skupine (KRS)• Za vsako raven nalog lahko obstaja kurikularna razvojna skupina (KRS), ki deluje v ožji inširši sestavi. Sestavljajo jo svetovalci ZŠ in zunanji sodelavci. Ustanovitev oz. obstoj KRSje odvisen od cilja in obsega, samostojnosti in aktualnosti naloge oz. podnaloge, pa tudiod interesa in strokovne moi nosilcev.• Ožja KRS je operativno telo, širša pa konzultacijsko. lani ožje KRS so svetovalci ZŠ intisti zunanji strokovnjaki, od katerih priakujemo dejavno ustvarjalnost (pisanje strokovnihgradiv).• Širša KRS vkljuuje poleg navedenih tudi tiste zunanje strokovnjake, ki so voljni prevzetizgolj konzultacijsko vlogo ter sodelujejo ssvojimi mnenji in stališi na delovnih sreanjihKRS in oblikujejo recenzijska mnenja ostrokovnih podlagah, ki so jih pripravili laniožje KRS.Šolski projektni timi (ŠPT)• Kurikularne razvojne skupine dograjujejo inpreskušajo ustreznost rešitev v tesnemsodelovanju s šolami; sredstvo za dosegotega cilja so pilotni šolski razvojni projekti,ki jih vodijo šolski projektni timi.S šolskim razvojnim projektom šola− na narten in sistematien nain− spreminja (= izboljšuje)− svojo prakso (= ustaljene nainedelovanja, tj. izvajanja vzgojno--izobraževalnega procesa v vseh alinekaterih elementih),− da bi spremenila (= izboljšala)− une dosežke uencev (oz. nekaj,kar bo posredno izboljšalo unedosežke uencev).OPREDELITEV CILJNE POPULACIJE:Nekatere rešitve bodo zadevale vso populacijo šol, ki izvajajo gimnazijske programe (dijaketer ravnatelje, uitelje in druge strokovne delavce), nekatere pa le del (velja za rešitve,vezane na posamezne programe oz. programske module ipd.).PREDVIDENE METODE OZ. NAINI DELA:Delovna sreanja kurikularnih razvojnih skupin, delovna sreanja in usposabljanja šolskihprojektnih timov, posveti, komunikacija na daljavo (elektronska pošta).Pripravila:Katja Pavli Škerjanc3