MINERALNE SUROVINE - Geološki zavod Slovenije

stran 8MINERALNE SUROVINESTANJE NA PODROČJU MINERALNIH SUROVIN VSLOVENIJISlavko V. Šolar, Andreja SenegačnikPoznavanje nahajališč in stanja na področju mineralnih surovin se v zadnjem letu nibistveno spremenilo. Vedenje o mineralnih surovinah se je dopolnilo, razvoj pa je zadržalenako dinamiko sprememb. Zato lahko v glavnem povzamemo podatke iz preteklih let.V Sloveniji najdemo v danih geoloških razmerah energetske, kovinske in nekovinskemineralne surovine. Energetske mineralne surovine obsegajo premog (črni in rjavipremog ter lignit), radioaktivne mineralne surovine (uran), nafto in plin ter geotermičneenergetske vire. Premogonosna območja so: Velenjska kadunja, Zasavski terciarni bazen,Krško-Brežiško polje in severovzhodna Slovenija. Potencialne zaloge uranove rude so naobmočju Žirovskega vrha in širši okolici Škofje Loke. Potencialnih območij z nafto in plinom jeveč: Murska depresija, Slovensko Primorje, Alpidi in Dinaridi ter izolirani terciarni bazeni. Okoli16 % ozemlja Slovenije je geotermično perspektivno. Potencialna območja so: Panonski bazen,Rogaško-Celjsko-Šoštanjska kadunja, Krško-Brežiška kadunja, Planinsko-Laško-Zagorskakadunja in Ljubljanska kotlina. Na metalogenetski karti Slovenije je prikazanih okoli 200nahajališč kovinskih mineralnih surovin, od tega nekaj 10 rudišč, ostala so pojavi.Potencialno ekonomsko pomembna lahko postanejo predvsem nahajališča živega srebra,svinca in cinka, bakra, antimona, železa in boksita. Nekovinske mineralne surovine višjetržne vrednosti (industrijski minerali in kamnine), ki bi jih lahko izvažali, so skromnozastopane. Prevladujejo nekovinske mineralne surovine nižje vrednosti (mineralne surovine zaindustrijo gradbenega materiala ter za gradbeništvo), ki jih izkoriščamo večinoma za lastnepotrebe ali jih bogatimo in predelujemo v polizdelke ter izdelke. Domače nekovinskemineralne surovine uporabljamo v gradbeništvu, keramični industriji, kemični industriji,metalurgiji in kovinski industriji, za sanacije okolja in voda, v steklarski industriji,kmetijstvu, živilski industriji itd.Na slovenskem ozemlju ima rudarstvo izredno dolgo tradicijo in tudi mesto vsvetovnem merilu. V preteklosti je bilo to količinsko pomembno izkoriščanje živega srebrav Idriji, danes pa tehnološko dovršeno podzemno izkoriščanje lignita v Velenju. V zadnjemobdobju zapiramo podzemne rudnike energetskih in kovinskih mineralnih surovin, ostajajole rudniki (površinski kopi) nekovinskih mineralnih surovin in posamezni podzemni rudnikipremoga. Pridobivanje premoga danes poteka samo še v Premogovniku Velenje (lignit) in vRudniku Trbovlje-Hrastnik (rjavi premog). Rudnik urana Žirovski vrh, ki je edini novo odprtipodzemni rudnik v Sloveniji po drugi svetovni vojni, je v fazi zapiranja že od leta 1991.Pridobivanje živosrebrne rude v Idriji so končali v letu 1991. V Mežici pa so v letu 1994pridobili zadnje tone svinčeve in cinkove rude. Sicer sta Idrija in Mežica v zapiranju že od leta1987 oziroma 1988.Iz kratkega, zgoraj opisanega stanja v Sloveniji, potencialnosti mineralnih surovin tercelotnega gospodarskega položaja, je razvidna izrazita dinamika sprememb: zapiranjevečstoletnih kovinskih rudnikov, manjših podzemnih premogovnikov ter rudnika urana,strateška ohranitev dveh premogovnikov in izrazit poudarek na mineralnih surovinah zagradbeništvo in gradbeno industrijo.