<strong>MINERALNE</strong> <strong>SUROVINE</strong> stran 133Sodelovanjevanje z institucijami Evropske komisije – dr. Slavko V. Šolar, dr. MatejaGosar, dr. Robert Šajn, mag. Tomaž BudkovičV letu 2005 se je nadaljevalo sodelovanje z institucijami Evropske komisije inslovenske države na področju mineralnih surovin. Sodelovanje je potekalo z DGPodjetništvo, Okolje in Razširitev. Na področju mineralnih surovin potekajo na različnihravneh živahne diskusije in oblikovanja stališč, kjer smo pri nekaterih aktivno sodelovali.V Direktoratu za okolje sta bila v zaključni fazi oblikovanje in sprejemanje Direktive oravnanju z rudniškimi odpadki. V letu 2005 smo prispevali z nasveti pri oblikovanju stališč<strong>Slovenije</strong> v Svetu Evrope. Poleg tega smo v soavtorstvu s prispevkom Evropska direktiva oravnanju z odpadki, ki nastajajo v rudarstvu seznanili tudi slovensko strokovno javnost. Zaktivno udeležbo na PECOMINES II delavnici ”Methodological baselines and pilot studies forrisk based inventories of mining sites” v organizaciji JRC iz Ispre smo prispevali k oblikovanjusistema implementacije direktive, predvsem v zvezi z opuščenimi odlagališči rudniškihodpadkov. Namen omenjene delavnice je bil osnovati projekt PECOMINES II, katerega osnovnicilj je izdelava metodologije za izdelavo inventarjev, ki jih predvideva 20. člen omenjenedirektive. Isti inštitut je v začetku decembra 2005 organiziral tečaj o uporabi GIS orodij intehnik daljinskega zaznavanja pri izgradnji inventarja rudniških odpadkov (1 st PecominesTraining Course on GIS and Remote Sensing Techniques for Mining Waste Inventory), kateregasta se udeležila 2 sodelavca Geološkega <strong>zavod</strong>a <strong>Slovenije</strong>. V povezavi z direktivo smo seudeležili tudi TAIEX delavnice v organizaciji Univerze v Miškolcu na Madžarskem in DGRazširitev. Sodelovali smo tudi pri prevajanju direktive v slovenščino. Izoblikovalo se je večstrokovno-terminoloških vprašanj, ki so se reševala na sestanku, ki ga je organiziral Sektorza rudarstvo, MG.V Direktoratu za podjetništvo (DG Enterprise) smo delovali v delovnih skupinah zaoskrbo z mineralnimi surovinami (Raw Materials Supply Group), za področje trajnosti inkazalcev. V prispevku (pregledni poster) smo predstavili predhodne rezultate o evropskihkazalcih trajnosti za področje mineralnih surovin na nacionalni ravni za Slovenijo. Udeležilismo se tudi dveh TAIEX delavnic, in sicer na Poljskem, kjer smo predstavili temoSustainable Mineral Resource Management and Land-Use Planning in Slovenia, ter v Bruslju,kjer smo predstavili Expert Input to Sustainability Policy: why geological data alone are notenough. Razen tega smo podali tudi pripombe in komentar na evropske dokumente, in sicerna: 1) Vmesno poročilo o napredku del na Vrednotenju komunikacije iz leta 2000 opromociji trajnostnega razvoja v rudarstvu, ter 2) Poročilo o kazalcih trajnosti za mineralnesurovine za leti 2002 in 2003.V letu 2005 smo promovirali študijo z naslovom Politike planiranja in oskrbe zmineralnimi surovinami v Evropi (Minerals Planning Policies and Supply Practices inEurope), in sicer kot predstavitve in članek.V zvezi z 20. členom Direktive o ravnanju z rudniškimi odpadki in vplivnimpodročjem smo obravnavali deponije odpadkov, ki so posledica rudarjenja v Mežiški dolini.Ta člen predvideva, da vsaka država pripravi inventar tistih zaprtih objektov za ravnanje zodpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, ki povzročajo resne negativne vplivena okolje ali utegnejo srednjeročno ali kratkoročno postati resna grožnja za okolje alizdravje ljudi.Ob sodelovanju RSC Mežica smo zbrali razpoložljive podatke o večjih odlagališčihjamskih, flotacijskih in topilniških odpadkov in jih predstavili v bazi, izdelani v GIS okolju.Grafični del baze je prikazan na kartah meril 1:25.000 in 1:5.000. Na območju RSC Mežica
stran 134<strong>MINERALNE</strong> <strong>SUROVINE</strong>se nahaja 34 večjih odlagališč odpadkov, ki izvirajo iz jamske in topilniške dejavnosti. 33 jihje na površju, eno pa se nahaja pod zemljo. Omenjena odlagališča pokrivajo površinopribližno 47 hektarov. Od 34 odlagališč jih 15 vsebuje povišane vrednosti Pb, Zn in Mo (14površinskih in podzemno odlagališče). Površinska odlagališča z ugotovljeno povišanovsebnostjo onesnažil pokrivajo 37,25 hektara, na njih pa se nahaja 6.400.000 m 3 materiala.Za podzemno odlagališče Navršnik nam količine odloženega materiala še ni uspelopridobiti, bazo bomo dopolnili v naslednjem letu, če bomo uspeli pridobiti manjkajočepodatke. Cenimo, da je bilo tam odloženih več sto tisoč kubičnih metrov flotacijskejalovine. Celotna količina obravnavanih odpadkov RSC Mežica znaša približno 7.000.000m 3 . Poleg nazornega pregleda rudarskih odpadkov smo z omenjeno bazo dobili dobropodlago za nadalnji študij vpliva teh odpadkov na okolje.Konzultacije – mag. Duška RokavecKot permanentna dejavnost so potekale konzultacije na področju posredovanjastrokovnih podatkov in informacij zainteresiranim (pravne in fizične osebe, javne institucijein strokovna javnost) s tematiko upravnih postopkov za pridobitev rudarske pravice,pojavljanja in lastnosti lokacij nahajališč mineralnih surovin ter posredovanja tematskihkart.B. INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURAPregledna letna bilanca zalog in virov mineralnih surovin v Republiki Sloveniji –Trajan Dimkovski, mag. Milan BidovecPregledna letna bilanca zalog in virov, ki se izdeluje na podlagi Zakona o rudarstvu(UL RS, št. 56/99, 110/02-260-1, 46/04) in Zakona o enotnem načinu ugotavljanja,evidentiranja in zbiranja podatkov o rezervah rudnin in talnih voda ter o bilanci teh rezerv(UL SFRJ, št. 53/77, št. 24/86 in št. 17/90) za nahajališča mineralnih surovin:− za katera je bilo raziskovanje prekinjeno,− katerih raziskovanje je končano in se ne izkoriščajo,− katera se ne izkoriščajo,− katera se ne izkoriščajo, niso pa izčrpana in− v katerih se izvaja pridobivanje in izkoriščanje.V bilanci so zajeti pridobivalni, raziskovalni in potencialni prostori (območja) z:− energetskimi mineralnimi surovinami (premog, uran, nafta, naftni plini in plin tergeotermični energetski viri),− kovinskimi mineralnimi surovinami (živo srebro, svinec in cink) in− nekovinskimi mineralnimi surovinami (teh je okoli 20 vrst).V bilanci smo prikazali podatke o zalogah in virih ter podatke o proizvodnjimineralnih surovin v letu 2004. Upoštevali smo tudi statusne spremembe nosilcev rudarskepravice, ki so nastale v tem letu. Bilanco smo izdelali za mineralne surovine, ki so sepridobivale na območju <strong>Slovenije</strong> v letu 2004, z izjemo jezerske krede, na podlagi zbranihpodatkov po izpolnjenih obrazcih (Enotni obrazec za priglasitev osnove o pridobljenimineralni surovini, velikosti pridobivalnega in raziskovalnega prostora ter sanacijo posledic