posveta o problematiki tolmačenja predpisov in prostorskih ... - ZAPS

Slovenski trg 1, 4000 Kranj T: 04 201 57 00, 04 201 56 00F: 04 201 56 05E: ue.kranj@gov.siwww.upravneenote.gov.si/kranj/Slovenski trg 1, 4000 Kranj T: 04 201 57 00, 04 201 56 00Številka: 020-14/2012-123Datum: 8.10.2012F: 04 201 56 05E: ue.kranj@gov.siwww.upravneenote.gov.si/kranj/Zbornica za arhitekturo in prostor SlovenijeMatična sekcija arhitektovPetra Ostanek, predsednicaVegova 8, 1000 Ljubljanapetra@sobadoo.comSpoštovani!Obveščamo vas, da je za posvet na temo razumevanja vsebine prostorskih aktov občin,projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in področne zakonodaje, ki bo potekal18.oktobra 2012 od 8.00 ure dalje v prostorih Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, prijavljenih46 udeležencev sedmih upravnih enot.V navedbah je uporabljena kratica MOP, tam, kjer gre za tolmačenja, ki so bila izdana še v časuobstoja tega organa. Pri novejših primerih je uporabljena kratica MZIP.Udeleženci so posredovali naslednja vprašanja:I. Vprašanja v povezavi z ZGO-11. Na kaj mora biti upravni delavec posebej pozoren v primeru, ko se obravnava gradnjaobjekta na strmem terenu?Gradnja na nagnjenem terenu je glede na značilnosti morfologije oz. konfiguracije terena vSloveniji zelo pogosta, predvsem v območju, ki ga sestavljajo gorenjske upravne enote.Posebno pozornost je v teh primerih potrebno posvetiti:1. etažnosti: etažnost ne sme presegati skupne določene ne glede na to kako so etažepozicionirane v terenu, etaža na stiku s terenom oz. polvkopana etaža je lahkopoimenovana klet ali pritličje, v celoti vkopana etaža je lahko poimenovana samo klet, večdelno vkopanih etaž ne more biti poimenovanih klet (v odvisnosti od definicije v prostorskemaktu), pritličje se ne sme nahajali več kot 1,4m nad obstoječo koto terena – pri objektih vnagnjenem terenu je potrebno poiskati najnižjo točko objekta na stiku s površino terena –tolmačenje MOP.2. skupni višini objekta oz. najvišji višinski koti objekta (merjeno od najnižje točke terenaob objektu – v povezavi s tolmačenjem MOP glede etažnosti)3. stiku objekta s terenom oz. oblikovanju terena tako, da se ohranjajo obstoječe višinskekote na parcelnih mejah, oz. oblikovanju terena z uporabo opornih zidov ali brez njih(določila prostorskega akta)4. zazidani površini, ki pri taki vrsti objekta ni natančno definirana, ker standard SIST ISO9836 določa, da se zgradbe ali deli zgradb, ki ne segajo nad površje, v zazidano površinone upoštevajo. V predavanju ZAPS leta 2010 smo obdelovali temo zazidane površine

http://www.zaps.si/img/admin/file/DSI/SIST 9836.pdf, kjer je podan predlog, da se za delnovkopane objekte upošteva prostore v nevkopanem delu ali polovica površine te etaže (tistikriterij, ki daje večjo površino). ZAPS skupaj z IZS izdeluje razlago standarda SIST ISO9836:2011, kjer so v pripravi tudi pojasnila dvoumnih določil standarda (zazidana površinapopolnoma vkopanega objekta, definicija pojma »površina zemljišča«,....). Načrtujemo tudi,da bi v sodelovanju s SIST izdali navodila uporabe standarda (podobno kot za Eurokode).Uradne zakonske podlage za določanje zazidane površine delno vkopanih objektov ni, zatonaj UE upošteva interpretacijo OVP.2. Kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo (koliko stanovanjske stavbe se lahkoodstrani, da gre še za rekonstrukcijo)?Pojem rekonstrukcije oz. kakšen obseg del še predstavja rekonstrukcijo, je v zakonodajinedoročen, kar pri projektiranju in izdaji dovoljenj predstavlja veliko težavo. V preteklistrokovni praksi (pred 20-30 leti) – nekateri taki prostorski akti so še veljavni, je bilarekonstrukcija zelo širok pojem, ki je v nekaterih primerih obsegal tudi nadomestno gradnjo,zato veliko projektantov pojmuje rekonstrukcijo zelo široko oz. tako, da vključuje zelorazlične posege, zelo različnega obsega. V nasprotju s tem je MOP tolmačilo ta pojem zeloozko, skoraj vsi posegi presegajo pojem rekonstrukcije (eden od konkrtetnih primerovtolmačenja v izdaji GD: zamenjava medetažnih konstrukcij in strehe presega pojemrekonstrukcije). V zakonodaji bi bilo potrebno natančno opredeliti ta pojem v smislu kakšendel objekta in na kakšen način je potrebno ohraniti, da poseg ustreza pojmu rekonstrukcije.Naprimer, da je za rekonstrukcijo potrebno ohraniti 51% obstoječe nosilne konstrukcije(razen v primeru, da statična presoja določi drugače ali v primeru spomeniško zaščitenegaobjekta), ter da je potrebno ohraniti 51% zunanje podobe objekta (možna je zamenjavaoblike, višine, barve strehe ter fasadnih odprtin), ter da se objekt ne sme povišati (v smislupovišanja strehe) za več kot polovico etaže, upoštevajoč pogoj, da se prostornina ne smepovečati za več kot 10%.3. Kako se meri razmerje stranic pri členjenem tlorisu?Če je tloris bogato členjen, kot pogoj ni možno določati razmerja stranic.Če je manjša členjenost tlorisa se praviloma razmerje stranic določa za večino stavbe, ki seponavadi imenuje osnovni tloris, na ta tloris so lahko dodani manjši volumni (izzidki…), ki sene upoštevajo pri razmerju stranic.4. Od kje do kje točno se meri višina kolenčnega zidu?Način merjenja in opredelitve višine kolenčnega zidu v zakonodaji ni predpisan. Nekateriprostorski akti imajo to definicijo opredeljeno, npr. OPN Ljubljana v 3.členu (pomen izrazov),točka 38. :«kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do loma vertikale vpoševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.« V inženirski praksi se uporablja tudidefinicija, da se kolenčni zid meri od konstrukcije do zgornjega roba zidu vključno shorizontalno vezjo (v tem primeru so možne različne interpretacije kako visoka je lahkokapna lega objekta). V kolikor definicija kolenčnega zidu v prostorskem aktu ni predpisana,je ustrezna kakršnakoli interpretacija izdelovalca vodilne mape oz. OVP.5. V primeru dozidave, nadzidave ali rekonstrukcije objekta se med drugim izdela tudiposnetek obstoječega stanja - ali menite, da so za posnetek obstoječega stanja dovolj tlorisiobstoječega stanja, ali morajo biti tudi prerezi in fasade?V posnetek obstoječega stanja je potrebno vključiti tudi fasade in prereze, saj mora biti prinadaljnjem projektiranju razvidno kateri deli objekta so obstoječi in kateri dozidani/nadzidanioz. predmet rekonstrukcije. 20.člen Pravilnika o projektni dokumentaciji v (4) odstavkudoloča, da je v teh primerih potrebno izdelati »posnetek obstoječega stanja, ki omogoča, dase jasno označijo tisti deli obstoječega objekta, ki se zaradi prizidave, nadzidave alirekonstrukcije v obstoječem objektu spreminjajo ali dopolnjujejo«, torej tudi prereze infasade. Ti prikazi so pri nadzidavi nujni, ker jo v nasprotnem ni možno prikazati v prerezu,2

pri prizidavi ker mora biti razviden način stika z obstoječim objektom ter pri rekonstrukciji vprimeru višinske delitve prostora (npr. razdelitev industrijske hale v dve pisarniški etaži) aliza prikaz ustrezne višine prostora pri stanovanjskih stavbah (12.člen Pravilnika ominimalnih tehničnih zahtevaha za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj določa, da sepri rekonstrukcijah stanovanjskih stavb svetla višina prostorov namenjenih bivanju, spanjuter pripravljanju in uživanju hrane, če je manjša od 2,50 metra, ne sme dodatno zmanjšati).6. Izdano je bilo gradbeno dovoljenje in sprememba gradbenega dovoljenja, pri spremembigradbenega dovoljenja je odgovorni vodja projekta druga oseba kot je bila pri osnovnemgradbenem dovoljenju. Katera oseba je odgovorni vodja, ki podpiše izjavo, da je objektzgrajen v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja v dokazilu o zanesljivostiobjekta?Na vprašanje, ki ga je IZS postavila v primeru smrti OVP iz faze PGD, je bilo tolmačenjetakratnega MOP, da izjavo podpiše novi projektant (faze PZI in/ali PID), podobno velja tudiv primeru, da OVP ni več zaposlen pri projektantu, ki je izdeloval projekt PGD. Podobno bibilo možno deducirati tudi v primeru, da se pri spremembi PGD spremeni tudi OVP. Izjavopodpiše tisti projektant, ki je delal spremembo, na podlagi katere je objekt tudi izveden,zagotovljena pa mora biti skladnost z obema GD. http://www.izs.si/dobra-praksa/praviladobre-prakse/7. Upoštevanje toleranc iz certifikata geodetskega načrta pri projektiranju,Vprašanje toleranc certifikata geodetskega načrta je tema, ki je projektanti ne pozanjodovolj. Mnogo projektantov še vedno ni seznanjeno s tem, da je toleranca geodetskeganačrta 4m in odmik objekta od parcelne meje 4m, zelo vprašljiva skladnost projekta zdoločili prostorskega akta, prav tako pa je problematična vključitev strank v postopku oz.mejašev. Pooblaščeni geodeti na osnovi podatkov GURS o odstopanju med digitalnimkatastrom in dejanskimi dokončnimi geodetskimi točkami določijo, kolikšna je toleranca. Vskladu s 6.odstavkom 8.člena Pravilnika o geodetskem načrtu je, če se zaradi slabšelokacijske natančnosti podatkov o mejah zemljiških parcel z nameravano gradnjo lahkoposeže v sosednja zemljišča ali z nameravano gradnjo ni mogoče zagotoviti predpisanihzahtev o odmiku objektov od sosednjih zemljišč, potrebno izvesti postopek ureditve meje.Tudi kadar se investitor odloči za ureditev meje, je razen stroška, ta postopek v mnogihprimerih tako zamuden (Ljubljana zadnja ocena cca 14 mesecev), da je za izvedbo projektanegospodaren. IZS se z GURS dogovarja, da bi v regijah, ki so najbolj obremenjene (npr.na štajerskem je rok samo 14 dni) poskušali skrajšati rok, prav tako pa, da bi začetekpostopka podobno kot pri vpisu v zemljiško knjigo pomenil, da se lahko upošteva velaboratu izkazana in določena meja. Stanje je posledica nenatančnih državnih evidenc (kajtakega se v tujini ne more zgoditi), žal pa to pomeni velike težave za projektante ininvestitorje. V nekaterih primerih (linjski objekti, ceste, velike površine) mej ni možno urediti,zato je v postopku smiselno upoštevati več strank ali v primeru investitorja ( npr. ceste)kupiti več parcel v okolici posega. UE prosimo za razumno presojo, v katerih primerih jenesmiselno vztrajati na ureditvi mej, ker to ni možno.8. Kaj se šteje za simetrično dvokapnico (kaj se upošteva – simetrija kota med strešinama alienaka dolžina obeh strešin?Simetrično dvokapnico določa simetrija kota in enaka dolžina obeh strešin, torej zagotovitevobeh pogojev.9. Pri projektiranju niso upoštevana določila Pravilnika o projektni dokumentaciji – predvsemglede opisa usklajenosti z veljavnim prostorskim aktom v vodilni mapi.Pravilnik o projektni dokumentaciji ne predpisuje na kakšen način je potrebno opisatiskladnost s prostorskimi akti. Projektanti se zato odločajo za različne načine, v večinivodilnih map je usklajenost opisana v obliki navedbe členov, v katerih so posameznadoločila, navedbe za posamezno gradnjo relevantnih določil in opis skladnosti z njimi.Interpretacije prostorskih aktov so v mnogo primerih lahko različne, oz. so določila aktanapisana tako, da jih je možno razlagati na več načinov. ZAPS za svoje člane odgovarja navprašanja v postopkih pridobivanja GD in izvaja tudi mediacijo ter izdejuje strokovna mnenja3

za postopke na sodiščih. Vprašanja na katera smo že odgovorili so na razpolago nahttp://www.zaps.si/index.php?m_id=strokovna_faqZAPS izvaja projekt vzorčne vodilne mape, ki bi bil skupna osnova za izdelovalce inupravne delavce in bi kolikor je možno uskladil različne poglede na vsebino vodilne mape.10. Kdaj se šteje, da je gradnja začeta – ugotavljanje veljavnosti GDZačetek gradnje v zakonodaji ni predpisan. Pri objektih, kjer je to obvezno, se lahko zazačetek gradnje šteje prijava gradbišča v skladu z 82.členom ZGO-1:« Investitor mora vprimerih, določenih s predpisi o zagotavljanju varstva pri delu na gradbiščih, sestaviti prijavogradbišča in jo poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del.«, izpolnjenipa morajo biti tudi ostali pogoji za začetek gradnje (podpis pogodbe z izvajalcem innadzornikom, ureditev gradbišča, zakoličba,...).11. Kaj za arhitekta predstavljajo pojmi iz nove spremembe ZGO-1 in sicer pojma: »sledinapredku tehnike« ter »izkazuje zadnje stanje tehnike« (3. in 4.odstavek 66.člena ZGO-1)?»Napredek tehike« ali »zadnje stanje tehnike« je opredeljeno v večih predpisih. V vsehprimerih pomeni projektiranje tehnološko zahtevnih naprednih rešitev, ki presegajo podanev predpisih (npr. v tehničnih smernicah za požar, hrup,... ) oz. so tako nove, da jih predpisiše niso opredelili. V 2.členu ZGO je opredeljeno zadnje stanje tehnike kot »stanje, ki vdanem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavljadoseženo stopnjo razvoja tehnične zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev,ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov,ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov.«V smislu zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe oz. obvezne priključitve na javnoinfrastrukturo, pomeni, da je omogočena samooskrba in se kot priključitev šteje tudi npr.biološka čistilna naprava, lastno vodno zajetje, toplotna črpalka za ogrevanje,... To pa veljasamo v povezavi s 3.in 4.odstavkom 66.člena ZGO-1, ko javna infrastruktura še ni zgrajena.12. Rekonstrukcija stavbe: po določbah ZGO je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnihznačilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti alispremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost,spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegoveizboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če senjena prostornina ne spremeni za več kakor 10%. Ali se kriterij 10 % nanaša na celotnoprostornino stavbe ali pa na prostornino ene etaže, če govorimo o večetažni,večstanovanjski stavbi. Torej, pri lastniku ene etaže, ko vlaga zahtevek za izdajo GD zarekonstrukcijo, bi rekonstrukcija pod ostalimi izpolnjenimi ostalimi pogoji za takšen posegpovečala volumen te etaže ( stanovanjske enote ) za npr. 15 %, če pa upoštevamo stavbokot celoto, pa takšna rekonstrukcija predstavlja povečanje volumna za npr. 5 %.Kriterij se nanaša na celotno prostornino stavbe, npr. da se poviša kolenčni zid, da se lahkouredi stanovanje v izkoriščenem podstrešju. V primeru večih lastnikov je vprašljivo, kaj sezgodi, če vsak poveča svoj del npr. za 5%, prva dva bosta lahko, potem se stavba ne smeveč spreminjati. V primeru, da dozidave in nadzidave niso dovoljene, to za ostale lastnikelahko pomeni težavo oz. neenakopravnost v primerjavi z lastnikoma, ki sta rekonstrukcijoizvedla in je zato ostali ne morejo več. V takem primeru bi bilo smiselno določiti, da se 10%prostornine razdeli na število enot v stavbi in vsak lastnik lahko izvede povečavo samo zatoliko, kolikor je njegov delež. Večstanovanjske stavbe imajo upravnike, ki bi morali skrbetiza skupno korist vseh etažnih lastnikov, ti pa morajo dati soglasje k posegu in zaščititilastne interese.II. Vprašanja v povezavi z razumevanjem določb prostorskih aktov1. Kaj točno pomeni pojem lomljen tloris (prikaz primera)?Definicije lomljenega tlorisa ni, v praksi je pod tem pojmom mišljen tloris, ki je razvejan,dinamičen, ki nima oblike pravilnega geometrijskega lika.4

8. V primeru manjšega odmika, kot ga predpisuje prostorski akt, so pisna soglasjalastnikov sosednjih zemljišč pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je projekt usklajen zdoločbami prostorskega akta. Zakaj odgovorni projektanti izdelajo projektnodokumentacijo, soglasja za manjši odmik pa zahtevi niso priložena, čeprav projekt brezsoglasja ni skladen s prostorskim aktom?Če ta soglasja lahko pridobi UE v postopku zaslišanja strank, se lahko tudi taupoštevajo in je projekt skladen. Če soglasje takrat ni pridobljeno in projekt ne pridobigradbenega dovoljenja, je napaka projektanta, da ni prej pridobil soglasij in s tempreveril uresničljivost manjšega odmika.9. Kako se razlaga pojem »silhueta naselja« in kdaj po vašem mnenju objekt izstopa izsilhuete naselja?Silhueta naselja je namišljena črta, ki orisuje najvišje višine vseh objektov pridoločenem pogledu na naselje. Termin je opisen in ne predstavlja natančno preverljivekategorije.Objekt izstopa iz silhuete, če je višji od najvišjega objekta, pri tem se za najvišje objektene štejejo cerkve ali druge prostorske dominante (npr. stolp, grad).Izraz »silhueta naselja« se uporablja za določanje višine novega objekta, ki naj biupošteval povprečno višino ostalih objektov v naselju, te višine pa ni možno izkazati stočno določeno mersko enoto (npr. 6,20 m), ker se naselje nahaja na vzpetini ali izkakšnega drugega razloga. V takem primeru OVP s fotomontažo ali drugače grafično inne samo tekstualno predstavi lociranje objekta v prostor, prosimo da UE take razlagesprejme.10. Katere elemente mora imeti objekt, da ga lahko opredelimo kot moderno oblikovanobjekt?Navedba je verjetno mišljena v smislu sodobno oblikovanega objekta, kar je splošnodoločilo, ki ga je težko definirati. Običajno to pomeni nasprotje tradicionalnimhistoričnim oblikam, ki prevladujejo v nekem prostoru., Prostorski načrtovalec želi vtakem primeru poudariti, da je objekt lahko »drugačen« od ostalih objektov v prostoru (npr. klasično oblikovani objekti z ometano fasado, pokončnimi okni, dvokapnimifrčadami…). Pod tem določilom je mišljena uporaba sodobnih elementov, ki jih vpreteklosti ni bilo, npr. ozka horizontalna okna, vogalna okna, ravna streha, pergola nastrehi,...11. Kako se računa razmerje stranic, če ima novogradnja več izzidkov oziroma kako seračuna razmerje stranic, če se obstoječi objekt prizida?podobno vprašanje I/3Po tolmačenju MOP, je gradnja novega objekta, če se ob objektu dozida novfunkcionalno samostojen in nepovezan objekt (v pomenu, da se lahko tudi tip obobstoječem objektu zgradi nov zid in temelj, na katerem stoji strešna konstrukcija, novanosilna konstrukcija nima nobene povezave z obstoječo). Smiselno je dozidava novobjekt, ki je funkcionalno povezan z obstoječim (preboj obstoječega objekta inkonstrukcijska navezava na obstoječe zidove, plošče,...).Če je dozidava funkcionalno povezana z obstoječim objektom, mora dozidava skupaj zosnovnim objektom zadostiti pogoju glede razmerja stranic.Če je dozidava nov samostojen objekt se razmerje računa samo za dozidavo.Izzidki se ne računajo v izračunu razmerja stranic, upošteva se le osnovni volumenobjekta brez izzidkov.12. Če je v prostorskem aktu pogoj »podolgovat tloris« ali ima lahko izzidke, če ja, kakšne?Podolgovat tloris ima lahko izzidke, vendar mora celoten objekt dajati vtispodolgovatosti. Izraz podolgovati tloris ne pomeni pravilen pravokotnik.6

13. V prostorskih aktih bi morali biti pogoji jasni, tako, da pri izvajanju v praksi ne bi bilodilem. Tako je npr. pri stopnji izkoriščenosti zemljišč v prostorskem aktu navedeno, dase »zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12°,kriteriji za parcelacijo novih zgradb gradbenih parcel sorazmerno povečajo, tako da jepri naklonu 25° parcela v smeri naklona večja/daljša za 100%. Ni jasno od česa naj bibila daljša, projektanti trdijo, da tega ne znajo prikazati, saj je naklon lahko v deluparcele 12°, v delu 20° in v delu 25°. Vsebine prostorskih aktov bi morale biti jasnodoločene, da v praksi ne bi prihajalo do različnih razlag posameznih določb.Nekatera določila v prostorskih aktih so povsem nejasna in se jih ne more izvajati. Na teprobleme je potrebno opozoriti občino, da jih dopolni ali popravi ter izda obveznorazlago akta. Če to ne stori, se določila ne izvajajo in prevzema odgovornost zamorebitne slabe objekte v prostoru in stanje prostora.Za natančnejšo razlago in razumevanje problema, bi morali poznati določila o velikostiin dimenzijah gradbene parcele v predmetnem primeru.14. Kako si arhitekti razlagajo pojem klasična frčada, ki je pogosto naveden v prostorskemaktu?Klasična frčada je pojem za frčado z dvokapno streho, enakega naklona, kot je strehaobjekta, enokapno (v obliki lopute) ali polkrožno frčado. Naklon je lahko različen odnaklona objekta, vendar so širine frčade približno enake kot so širine oken na fasadi.V klasične frčade ne sodijo trikotne (trikotno okno frčade) in trapezne frčade, frčade zravno streho, velike frčade ki zavzamejo več kot 2/3 strehe ipd.15. Ali po mnenju arhitekta 6 kotni izzidek pri stanovanjski hiši v vaškem okolju lahkoprestavlja stavbni element, prenesen iz drugih okolij?Šestkotni izzidek načeloma ni element avtohtone vaške arhitekture v Sloveniji in selahko opredeli, kot »prenesen iz drugih okolij«. Potrebno pa je preveriti ali je okolje, vkaterem se gradi, izjema.16. Kakšen je za arhitekta pojem ozke parcele, če je ozka parcela izjema od načela, damorajo biti odmiki objekta od parcelnih meja na vseh mejah večji od 4mPovprečna parcela je npr. 20x30 m=600 m2, omogoča odmike od 4 m na vseh stranehin dimenzijo, ki omogoča izvedbo funkcionalnega objekta.Parcele, ki so ožje od 18,00 m so lahko opredeljene kot ozke, ker upoštevajoč odmike2x4 m ostane manj kot 10 m za objekt, na teh dimenzijah je težje projektirati, vendar ninemogoče. Parcele, ožje od 15,00m so v vseh primerih ozke parcele.Velikokrat še ostali pogoji iz prostorskega akta (npr. smer slemena po daljši stranici alivzporedno s plastnicami (cesto), podolgovat tloris, glavni vhod v simetriji stavbe…)omejujejo pri zasnovi objekta in je upoštevajoč še odmike od mej npr. 2x4 m zelo težkonarediti funkcionalen objekt.Če prostorski akt narekuje odmike od mej 4 m brez izjem, potem se morajo ti odmikispoštovati ne glede na ozkost parcele, čeprav bi to pomenilo, da objekta sploh nimožno zgraditi.17. OPN določa naklon, vrsto in barvo kritine ter smer slemena, hkrati pa je notri določba,da je naklon, kritino in smeri slemen potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziromatradicionalni značilnosti vaškega jedra. Kaj potemtakem vzeti primarno v obzir, če jenpr. predpisana kritina sive barve, tudi investitor želi takšno, v neposredni soseščinibodočega objekta pa še prevladujejo strehe rdeče barve?Ponavadi se o tem obvesti občino, da z naslednjo spremembo prostorskega akta,določila bolj jasno zapiše.V vsakem primeru je potrebno podrobno prebrati določila celotnega OPN, ker je pravilopri pisanju odloka o OPN, da se podajo splošni pogoji in posebni pogoji. V primeruneskladja se upoštevajo posebni.7

18. Razlika med klasično in montažno gradnjo. Kam se uvršča stavba, kjer projektantnavede, da gre za leseno skeletno gradnjo?Pojma klasične in montažne gradnje se pojavljata predvsem v povezavi z individualnostanovanjsko pozidavo, kjer so do nedavnega prevladovale t.i. klasične gradnje (zidanekonstrukcije z AB ploščami in vezmi). Za razliko od montažne gradnje, se klasičnagradnja v celoti izvaja na gradbišču. Pri montažnih objektih pa gre za različne tipeprefabriciranih konstrukcijskih elementov, ki se na gradbišču le sestavijo. Zaradi hitremontaže takšna gradnja pomeni bistven prihranek pri času gradnje.Dilemo o tem ali lesena skeletna gradnja sodi v domeno montažnih gradenj radiuporabljajo predvsem izvajalci teh konstrukcij pri njihovem oglaševanju oz. poudarjanjurazlik med posameznimi montažnimi sistemi. Če primerjamo leseno skeletno gradnjo sprej omenjeno klasično, slednja vsekakor sodi med montažne sisteme.19. Zatrep: imamo naslednje besedilo » Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženiz lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno«. Ali ta delitev pomeni vodoravno črtomed ometom in lesom ali pa morda pomeni predpisan način polaganja opaža(dovoljeno horizontalno, ne pa tudi vertikalno)?Določilo ni povsem jasno, najbolj smiselna razlaga je, da pomeni delitev med ometomin lesom. Prostorski načrtovalci ponavadi uporabljajo druge izraze, če želijo poudaritinačin polaganja lesa (horizontalno ali vertikalno) na fasado.20. Odmik od sosednjih zemljišč za čas rušenja obstoječega objekta: kolikšen je realnopotreben odmik glede na varnostne predpise ter možne tehnike gradnje?Odmik od sosednjega zemljišča za čas rušenja ni predpisan, odvisno je od lokacije,obstoječega grajenega okolja, razpoložljive mehanizacije ipd. Pri strnjeni pozidavi je taodmik lahko tudi 0 cm.21. Ali garaže in nadstrešnice, vpete v osnovni objekti, šteti kot osnovni ali kot pomožniobjekt. To je pomembno tako iz stališča skladnosti oblikovanja kot tudi glede odmikovod parcelnih mej sosednjih zemljišč.Če so garaže in nadstrešnice vpete v osnovni objekt (npr. garaža pod strehostanovanjske hiše) in jih projektant ni posebej opredelil kot nezahtevne objekte (v opisuzahtevnosti objekta v vodilni mapi) in nimajo svoje samostojne konstrukcije (navodiloMoP: vsi nezahtevni in enostavni objekti morajo biti konstrukcijsko ločeni od stavbe, ki jipripadajo) se štejejo kot osnovni objekt in za njega veljajo pogoji kot za vsak nov objekt,ki nima te namembnosti.III. Vprašanja v zvezi s PGD1. Ali je določeno kakšna naj bi bila vsebina tehničnega poročila načrta arhitekture. Vpraksi je tehnično poročilo sestavljeno iz kopiranih lokacijskih podatkov vodilne mape?Vsebina tehničnega poročila načrtov (s tem tudi načrta arhitekture) je predpisana v8.členu Pravilnika o projektni dokumentaciji (vsebuje tehnične opise, rezultate analiz,sheme, podatki o zagotavljanju bistvenih zahtev, oceno vrednosti materiala) in niso»kopije« podatkov vodilne mape. ZAPS je izdelala vzorec tehničnega poročila, kiupošteva pravila dobre prakse. http://www.zaps.si/index.php?m_id=arhitektura V smisluprigobivanja gradbenega dovoljenja je tehnično poročilo arhitekture ključno zaizkazovanje skladnosti z bistvenimi zahtevami.2. Kaj točno pomeni skeletna konstrukcija (ali je to lesena ali klasična montažna?Pojem skeletna konstrukcija še ne prejudicira načina gradnje oz. materialov zanjo.Skelet v osnovnem konstrukcijskem smislu namreč pomeni prostorsko konstrukcijo, kjerobtežbe prenaša sistema stebrov in gred za razliko od panelnih ali stenastih konstrukcij,kjer obtežbe prevzemajo tudi ploskovni elementi. V arhitekturnem smislu je glavnaprednost skeletnih konstrukcij velika svoboda pri oblikovanju tlorisa, postavljanjupredelnih sten ter zasnovi fasadnega ovoja, ki v tem primeru nimajo nosilne funkcije.8

njegovo zahtevnost, velikost in druge značilnosti. Na podlagi 3. čl. Pravilnika o projektnidokumentaciji v zvezi z zagotavljanjem zanesljivosti objekta naj bi projektant določilzemljišča, na katera bodo segali vplivi gradnje in obratovanja objekta. Kakšna merila inkriterije projektanti uporabljajo za prikaz območja za določitev strank?Prikaza območja za stranke projektanti ne prikazujejo več na podlagi odločbeUstavnega sodišča. V skladu z 18.členom pravilnika o projektni dokumentaciji pa jepotrebno v lokacijske podatke vključiti opis pričakovanih vplivov objekta na neposrednookolico z navedbo ukrepov. Vplivi se določajo za čas gradnje in za čas uporabe objekta,delijo se na: vplive na mehansko odpornost in stabilnost, varnost okolice pred požarom,higiensko in zdravstveno zaščito, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom in vplive vzvezi z energijo in ohranjanjem toplote. Kriteriji za določanje so predpisi za posameznapodročja.Prosim, da nam sporočite, če imate kakšne želje oz. potrebe glede tehnične opreme (projektor,računalnik, tabla), koliko oseb vaše sekcije se bo udeležilo posveta in s koliko avtomobili seboste pripeljali (zaradi zagotovitve parkirnih prostorov).Če imate kakršnokoli vprašanje smo vam na voljo (mag. Majda Godec, vodja oddelka za okoljein kmetijstvo 04 2015 671 in mag. Renata Kozan, vodja službe za kadre in organizacijo 04 2015714). Lepo pozdravljeni.Emil Tronteljnačelnikodgovore pripravili:Petra Ostanek u.d.i.a., predsednica matičnesekcije arhitektov ZAPSIvanka Kraljič u.d.i.a., ZAPS, predsednica RONovo mesto, pooblaščena za strokovno pomoččlanomRok Benda, ZAPS, predsednik RO Kranj12