Rafael velika noč 2010 - Glas Slovenije

Merrylands,Msgr. dr. Peter Štumpf SDB, škof:17.7.2008SVETI DUH IN POSLANSTVO -2. kateheza SDM: “V enem Duhu smo bili namreč vsikrščeni v eno telo; in vsi smo pili enega Duha (1 Kor 12,13).Razmišljanje:ZGODBA: Zvečer 30. maja 1862 jesveti Janez Bosko - papež Janez PavelII. ga je razglasil za zavetnika mladih- svojim gojencem pripovedoval sanje odveh stebrih.Na razburkanem morju so bojne ladje,opremljene s topovi, tovorom pušk, zorožjem vsake vrste, napadle mogočnoladjo, ki so jo spremljale številne ladjice.Vrhovni poveljnik te velike ladje je bilrimski škof – papež. Sovražne ladje soposkušale potopiti to veliko ladjo, todazaman. Plula je proti mogočnima stebroma,ki sta stala sredi morja. Na manjšemstebru je bil kip Brezmadežne Device.Na stebru je pisalo: Pomoč kristjanov. Navečjem stebru pa je bila mogočna hostija.Na stebru je pisalo: Rešitev vernih.Veter, ki je vel od teh dveh stebrov, jesproti zamašil vse razpoke na ladji, ki sona njej nastajale zaradi streljanja topov inpušk.Papež je ladjo varno usmeril v pristan injo zasidral med tema dvema stebroma.Sovražne ladje so se umaknile in se potopile.Ladje, ki so branile papeža, so setudi privezale k tema stebroma.Sveti Janez Bosko je mladim fantomrazložil, da je papeževa ladja katoliškaCerkev. Manjše ladjice, ki so branileCerkev, pa dobre krščanske družine. Dvarešilna stebra sta pobožnost do Evharistijein Marije.Letnik 45/1, velika nočS teološkega, zgodovinskega,sociološkega vidika bi lahko marsikajrekli o Cerkvi. Toda Cerkve ne poživljajoideje, temveč povsem konkretne osebe.Mnogi kritizirajo Cerkev. Verujočimorajo največkrat pred neverujočimibraniti prav Cerkev. Vemo za trditev:Kristus da, Cerkev ne! Pomeni, da mnogiKristusa sprejemajo in so pripravljeniz njim vzpostaviti odnos, toda povsempa zavračajo Cerkev. Kaj pa mi? Splohvemo, kaj je to Cerkev?A) NARAVA CERKVESveti oče Benedikt XVI nas v poslaniciopozori: “Če hočemo razumeti poslanstvoCerkve, moramo oditi v dvoranozadnje večerje, kjer so bili zbrani učenci(prim. Lk 24,49) v molitvi skupaj zMarijo, ‘Materjo’, in čakali Duha, ki jimga je obljubil Jezus. Ta podoba nastajanjaCerkve bi morala biti nenehen virnavdiha za vsako krščansko skupnost.Apostolske in misijonarske rodovitnostinamreč ne dosežemo z modro izdelanimiin »učinkovitimi« programi ter pastoralnimimetodami, ampak je rezultatnenehne molitve skupnosti (prim. Oevangelizaciji, 75). Da je poslanstvoučinkovito, morajo biti skupnosti enotne,to pomeni, da morajo imeti »eno srce ineno dušo« (prim. Apd 4,32), obenem pamorajo biti pripravljene, da pričujejo oljubezni in veselju, ki ju je Sveti Duhvlil v srca vernih (prim. Apd 2,42).3

Božji služabnik papež Janez Pavel II.je zapisal, da je prvo poslanstvo Cerkvepričevati in biti zgled drugim (prim.Odrešenikovo poslanstvo, 26). Tertulijanpripoveduje, da se je prav to zgodilov zgodnjih dneh krščanstva, ko so sepogani spreobrnili potem, ko so videliljubezen, ki je vladala med kristjani:»Glejte,« so govorili, »kako se ljubijo medseboj« (prim. Apologija, 39, 7).1) ENAJST OBRAZOV CERKVEDidaktični pripomoček: Nekdo najnariše že prej lepo podobo Jezusa Kristusa(lahko je tudi plakat) in jo razreže naenajst delov. Podobo sestavljamo po vsakemrazmišljanju o obrazu Cerkve. Na hrbtnistrani Jezusove podobe naj bo deset podob,ki pomenijo kritiko o Cerkvi (npr. nepopolnost,zavračanje, grdobija, grehi, bogastvo,zaostalost, rituali, zastarelost, umiranje,zamorjenost), kar maliči podobo Cerkve. Obvsaki kritiki se predstavi ta podoba nepopolnostiCerkve. Po odgovoru pa se določenidel obrne na pravo stran, ki v enajstih kosihsestavlja Jezusovo podobo. Enajsta podobanaj ima na hrbtni strani vprašaj(?).1.1. Večnost- 2. november: vsi rajni (Cerkev vočiščevanju v vicah)- 9. november: posvetitev cerkve bazilikesv. Janeza v Lateranu (potujočaCerkev na zemlji).1. 2. SkupnostKritika: “Jezusa sprejemam, Cerkve pane!”Odgovor: Cerkev je neločljivo povezanaz Jezusom. Odkar je Bog prišel nazemljo, obstaja Cerkev. Ko je Marija šlak teti Elizabeti, je že tam Cerkev. Osebe,ki so živele z Jezusom v Nazaretu, so žečlani Cerkve, ki poslušajo Božjo Besedo.Prvo, kar je Jezus storil na začetku svojegajavnega delovanja, je, da je poklicalapostole. Ni hotel pridigati in ozdravljatisam. Na vnebohod je Jezus dejal apostolom:“Prejeli boste moč, ko bo SvetiDuh prišel nad vas, in boste moje priče vJeruzalemu in po vsej Judeji in Samarijiter do skrajnih mej sveta” (Apd 1, 7-8).Na Binkošti so torej od Svetega Duhaprejeli poslanstvo. Če ne bi bilo Cerkve,sploh ne bi mogli poznati Jezusa. Če nebi bilo apostola Pavla in evangelistov, nebi vedeli, kaj je to skupnost.Kritika: “Cerkev, kot jo doživljamodanes, je zelo nepopolna!”Odgovor: Cerkev je v svojem bistvumnogo več od tega, kar mi vidimo. Onaje namreč na zemlji, v nebesih in v vicah.Njen začetek je sama Sveta Trojica. Tudiangeli so člani Cerkve. Cerkev bo obstalavekomaj, tudi če preganjanja ne bodonikdar ponehala (prim. Mt 16, 18).Vsako leto obhajamo tri praznike, kinakazujejo tri pomembne vidike Cerkve:- 1. november: Vsi sveti (Cerkevnebeščanov)1.3 TeloKritika: “Jezus je eno, Cerkev pa jepovsem nekaj drugega!”Odgovor: Cerkev je Kristusovo telo.Marija je Mati Cerkve, ker je Jezusanosila pod svojim srcem. Zato je tudiMati vseh, ki so prerojeni v SvetemDuhu. Že ob oznanjenju je postala MatiCerkve. Jezusovo telo, ki je Cerkev, jeranjeno od preganjanj in od grehov. Žeapostola Pavla je Jezus nagovoril: “Jazsem Jezus Nazarečan, ki ga ti preganjaš”4 Rafael, Marec 2010

Letnik 45/1, velika noč(Apd 22,8). To velja tudi za danes inprihodnje čase. Preganjanja Cerkve imajodvojni značaj:-preganjanje kristjanov pomenijo ranena Jezusovem obrazu;- grehi članov Cerkve onemogočajoCerkvi, da bi bila Jezusovo telo. Takšnotelo je namreč deformirano.Vse moramo storiti, da povrnemo Cerkvinjeno lepoto. Papež Janez Pavel II. jedejal, da mladi morajo izžarevati lepotoJezusovega obraza.1.4 BolnišnicaKritika: “Zgrožen sem nad mnogimigrehi Cerkve!”Odgovor: Cerkev je na žalost tudiskupnost grešnikov. Čeprav je sveta, jepotrebna nenehnega očiščevanja, pokorein prenove. Moramo pa vedeti, da pa brezCerkve ni svetnikov. Vsa svetost Cerkveprihaja od Svetega Duha. Sveti Duh jetisti, ki jo posvečuje. Hkrati pa je Cerkevedina, ki posreduje Svetega Duha.Kdo pa so svetniki? To sopreprosto grešniki, ki pa so pustili, da jihje Božja milost povsem prenovila; takokot desnega razbojnika na križu. Cerkevje bolnišnica in ne združenje popolnihljudi. Edini zdravnik je Jezus! Cerkevje kraj, kjer človeštvo pridobiva zdravje,kraj, kjer grešniki postajajo sveti. Vendarpa ne vsi! Zato pa obstajajo vice, kjerse pokojni, ki so umrli v nepopolnosti,očiščujejo!Papež Janez Pavel II. je 8. marca 2000prosil Boga in človeštvo za odpuščanjevseh grehov, ki jih je storila Cerkev.To je znamenje njegove svetosti, ki seizraža v ponižnosti. Že papež Pavel VI.pa je dejal: “Cerkev je sveta, kajti prosiza Božje usmiljenje in odpuščanje vsemljudem.” Cerkev torej zori v svetosti,tako kot vsak izmed nas, ko prosi zaodpuščanje grehov preteklosti. Danes pase trudi, da ne bi ponavljala istih grehovin bi bila zvesta Jezusu. Ko je sveta IvanaArška, obsojena od inkvizicije, gorela nagrmadi je vzklikala: “Zame sta Cerkev inJezus ena oseba!” Sveta Katarina Sienskapa je dejala: “Cerkev je gobava. Zatomoram jaz biti tista bolničarka, ki jo bomozdravila!” Papež Pavel VI. je dejal: “Nemoremo drugače pozdraviti Cerkve, kotda jo ljubimo!”1.5 NevestaKritika: “Cerkev je bogata. Cerkev jeskupina mogočnih ljudi, ki si izmišljastvari, ki jih Jezus nikoli ni rekel.”Odgovor: Cerkev je Kristusovanevesta. Čeprav sta dva, morata postatieno telo (prim. 1 Mz 2, 24). Toda nevestalahko postane nezvesta. Čeprav včasihprešuštvuje s svetom, ji Kristus ostajavedno zvest in jo vabi k sebi. Zanjo jeprelil vso svojo kri, da bi ponovno postalalepa, brez madeža (prim. Ef 5, 25-27).Cerkev in Jezus namreč pripadata endrugemu: Jezus je gospodar nad Cerkvijoin tudi Cerkev ne sme zaobiti svojegaženina. Saj ji je vedno zvest. Cerkevprav zaradi tega ne more priznati ločitvecerkvenega zakona. Cerkev pa je hkratigospodar tudi nad Kristusovim telesom.V evharistiji se Kristus popolnomaprepusti našim rokam. Svoje telo nam jedaroval, kot se darujeta eden drugemuženin in nevesta. Tako kot mnogeneveste, tudi Cerkev prejema obiljedarov. V Cerkvi obstaja “skrivnost ljubezni”,osmišlja vse karitativne dejavnosti,tudi v nesrečah in drugih težkih situacijah.Vse te darove deli papež in sicer po5

1.11 Tvoj obrazDidaktični pripomoček: Nekdo najvzame ogledalo in ga pošlje med udeležence.Vsak naj se pogleda v ogledalu. Videl boenajsti obraz Cerkve: TI si obraz Cerkve,ki ga vidijo ljudje okrog tebe! Kaj vidijo?Nasmeh? Lepoto? Osebo, ki ljubi z vso močjosvoje duše?Sveti oče Benedikt XVI. v poslanicimlade spomni: “V sebi nosimo pečatOčetove ljubezni v Jezusu Kristusu, kije Sveti Duh. Nikoli ne pozabimo tega,saj se Gospodov Duh vedno spomnivsakega posameznika in želi, še posebejs pomočjo vas, mladih, v svetu ustvaritiveter in zanetiti ogenj novih binkošti.”Ilustracijo je napravil v letu 1977 g.Evgen Brdot iz Punchbowla, objavljena jebila v velikonočni številki Rafaela leta 1977Imenovanja v Cerkvi naSlovenskem in v AvstralijiPapež Benedikt XVI. je 28.11.2009 sprejelodpoved ljubljanskega nadškofa MSGR.ALOJZA URANA in imenoval noveganadškofa in metropolita DR. ANTONASTRESA, doslej mariborskega nadškofakoadjutorja in upravitelja celjske škofije.Nadškof dr. Stres je nastopil novo službo24.1.2010. Za novega celjskega škofa jepapež imenoval 15.3.2010 mariborskegastolnega župnika DR. STANISLAVALIPOVŠKA, ki bo posvečen v škofa24.4.2010 v Celju v stolnici sv. Danijela.Novi mariborski nadškof koadjutor(nadškof s pravico nasledstva) je postalmurskosoboški škof DR. MARIJANTURNŠEK. Za novega škofa v MurskiSoboti je bil imenovan mariborskipomožni škof DR. PETER ŠTUMPF.Tudi v Avstraliji smo dobili novega škofav škofiji Parramatta, kamor spada našMerrylands. Novi škof ordinarij je postalDR. ANTHONY COLIN FISHER,dominikanec, sydneyski pomožni škof, kije bil tudi koordinator SDM 2008. Naškofovski sedež ga je umestil kardinal dr.George Pell 4.3.2010. Dosedanji škofmsgr. KEVIN MICHAEL MANNINGje dopolnil 76 let in odhaja v pokoj. Vkatedrali se bo poslovil v nedeljo, 11.4.’10.8 Rafael, Marec 2010

VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ 2010 PRI NASMERRYLANDS - CERKEV SV. RAFAELA5. POSTNA NEDELJA, 21.3.: Ob 9.00 dopoldne družinski križev potin ob 9.30 družinska sv. maša (namesto 4. nedelje v mesecu, ker je cvetna nedelja).CVETNA NEDELJA, 28.3.: Ob 9.30 blagoslov oljk, butaric, palm in drugegazelenja na dvorišču. Pri sv. maši v cerkvi dramatiziran pasijon.VELIKI ČETRTEK, 1.4.: Ob 7.00 zvečer sv. maša in molitvena ura.VELIKI PETEK, 2.4.: Ob 3.00 popoldne obredi v čast Gospodovemu trpljenju inčeščenje Jezusa v Božjem grobu.VELIKA SOBOTA, 3.4.: Češčenje Jezusa v Božjem grobu. - BLAGOSLOVIVELIKONOČNIH JEDIL bodo ob 2.00 in 5.00 popoldne in po sv. maši - velikonočnivigiliji, ki se začne ob 7.00 zvečer. V nedeljo pa po vseh sv. mašah.VELIKA NOČ, 4.4.2010: Sv. maši bosta ob 8.00 in 10.00. Ob 8.00 bo vstajenjskaprocesija.VELIKONOČNI PONEDELJEK, 5.4.2010: Sv. maši bosta ob 9.30 dopoldne in ob6.00 zvečer. Po sv. maši dopoldne bo kosilo v dvorani in pirhovanje.Na velikonočni ponedeljek začenjamo večerne maše ob 6.00 zvečer - do začetkaoktobra, ko premaknemo ure na poletni čas.FIGTREE - WOLLONGONG - CERKEV VSEH SVETIHSV. MAŠE: na cvetno nedeljo, 28.3., ob 5.00 popoldne z blagoslovom zelenja.Na VELIKI PETEK so obredi v čast Gospodovemu trpljenju ob 7.00 zvečer.NA VELIKO NOČ ob 5.00 popoldne obred vstajenja, praznična sv. maša in blagoslovvelikonočnih jedil. - Sv. maši sta tudi obe redni nedelji, 11. in 25.4. (25. 4. mašuje g. EdiSedevčič). - Sv. maše so vsako 2. in 4. nedeljo ob 5.00 popoldne.CANBERRA - GARRAN - CERKEV SV. PETRA IN PAVLASv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni določeno drugače.Na veliko noč, 4.4., bo praznična sv. maša ob 6.00 zvečer in blagoslov velikonočnihjedil. Na 3. nedeljo, 18.4., ne bo slovenske sv. maše. Potem pa spet po starem: 16.5., 20.6.,18.7., 15.8., 19.9., 17.10., 21.11., 19.12. in 25.12.2010.NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGAVelikonočna sv. maša bo na belo nedeljo, 11.4., ob 6.00 zvečer. Maševal bo g. EdiSedevčič. Druge sv. maše so na 5. nedeljo v mesecu: 30.5. (binkoštna nedelja), 29.8., 31.10.in 26.12.2010, vse ob 6.00 zvečer.ZLATA IN SONČNA OBALA, CORNUBIA - PLANINKAVelikonočno bogoslužje za rojake v Kraljičini deželi bo v soboto, 17.4., ob 4.00 popoldnev Klubu Lipa, v Cornubii na Planinki pa v nedeljo, 18.4.2010, ob 10.30 dopoldne. NaPlaninki bo obenem proslava 55-letnice slovenskega društva.PERTH, WAPater bo obiskal rojake od 31.7. do 9.8.2010 in maševal v cerkvi sv. Kierana v OsborneParku obe nedelji ob 2.00 popoldne. O tem boste še pisno obveščeni.Letnik 45/1, velika noč9

Leto duhovnikov 2009-2010Na praznik Srca Jezusovega, 19.6.2009,je papež Benedikt XVI.razglasil letoduhovnikov. Lani je minilo 150 let odsmrti znanega arškega župnika sv. JanezaMarije Vianneya, zavetnika duhovnikov(goduje 4.8.)Papeževa želja je, da bi to leto, ki bo trajalodo praznika Srca Jezusovega 2010, spodbudilo“notranjo prenovitev duhovnikovza pristnejše in odločnejše evangeljskopričevanje v današnjem svetu.” Razumljivoje, da je to leto namenjeno predvsemtistim, ki so se odločili, da se popolnomadarujejo v službo Bogu in ljudem in so bilipo škofovih rokah zaznamovani z neizbrisnimznamenjem službenega duhovništva.Duhovniki bomo gotovo najprej pri sebi“izmerili šir’jo in dalj” svoje zvestobe,prvotne ljubezni, zaradi katere smo seodzvali Božjemu klicu. Je pa to hkrati lepapriložnost, da vsi, ki smo Božje ljudstvo,še bolje pogledamo bistvo, namen, poslanstvoduhovnikov in da molimo za svojeduhovnike in nove duhovne, redovne inmisijonske poklice. Duhovnik, ki ga vernikine podpirajo z molitvijo, darovi in mu nepomagajo, bo težje izpolnjeval svoje poslanstvoin vztrajal na zastavljeni poti. ZatoVas povabimo znova, da še naprej moliteza nas, patre, in za nove duhovne poklice,ki jih tudi tukaj več kot potrebujemo. Nepozabimo dodati prošnje, da bi tudi v našemnarodu, naših družinah ali skupnostih vzklilkakšen duhovni poklic. Res je, da mlajšihpredstavnikov občestev ni veliko med namioziroma niso vedno navzoči med nami,vendar Gospod izbira, kakor sam hoče.Molimo drug za drugega, za naše mladein z njimi, pustimo Gospodu, da deluje,upajmo vanj in pustimo se presenetiti.Gospod nas ne razočara.Lepo bi bilo, da bi tudi mi, frančiškani dobilikakega fanta v svoje vrste in za provinco. Iznaših skupnosti v Avstraliji frančiškani šenimamo novomašnika ali redovnega brata.Hrvaški patri ga že imajo. P. Josip Kešinaprihaja iz Canberre in je po novi maši nekajlet deloval na Hrvaškem, lani pa je prišel vBlacktown. - Naš duhovnik rojak g. EdiSedevčič bo čez nekaj let že zlatomašnik. P.Valerijan bo čez dve leti praznoval bisernomašo (60 let duhovništva).Polovico te dobe - 30 let duhovništva boizpolnil p. Ciril, ki že skoraj dve desetletjiduhovniškega služenja daruje tukajšnjimrojakom. Trideset let je med nami p. Janez,ki bo prav toliko kmalu izpolnil tudi v Adelaide,letos bo star 65 let. Jaz, p. Darko, pabom še malo počakal na jubileje. Tukaj sem5. leto, duhovnik sem 16 let, Abraham pa niveč daleč. Lani sem praznoval 15. obletnicoduhovništva na Sv. Višarjah (27.6.2009).Iz naših občestev prihajajo:s. Marie JulieBrcar, ki je po postulatu in noviciatu vVallendarju v Nemčiji prišla v skupnostMulgoa in spet v naše občestvo pri Sv.Rafaelu. Čez nekaj let bo izrekla slovesneobljube. S. Zalika Svenšek FBS je bilalani iz Slovenske Bistrice prestavljena vVeržej.V naši cerkvi sv. Rafaela je bil krščen tudibr. Jack Mardešić, bogoslovec minorit, kištudira v Rimu in je sin hrvaških staršev.Duhovnik Štefan Krampač SDB, ki prihajaiz skupnosti v Melbournu, pa je sedajžupnik na Škofijah pri Kopru.10 Rafael, Marec 2010

Kaj pa patri in sestre,ki so delovali med nami?P. LavrencijAnžel je župnik v Mariborupri baziliki Marije,Matere usmiljenja. P.Filip Rupnik, lanskizlatomašnik, je še priNovi Štifti. Prihodnje leto bo izpolnilosmi križ. Upa, da čez 9 let (“če bo Boghotel,” pravi) pride k nam ponovit bisernomašo. P. Tomaž Menart bo letos2.12. praznoval 70 let in je še vednokaplan na Viču. P. Metod Ogorevcje v Lemontu v ZDA gvardijan invoditelj slovenskega misijona. ToneGorjup živi v Jaršah pri Domžalahin je lani srečal Abrahama. Anton(Stanko) Zemljak živi v Ljubljani.P. Bernard Goličnik je gvardijan,rektor bazilike in magister novincevna Sveti Gori. P. Niko Žvokelj ježupnik in gvardijan v Strunjanu. S.Maksimilijana in s. Pavla Kaučič staše v Slovenski Bistrici, njuna mama jeletos januarja praznovala stoletnico.Sestra Marija Kadiš je predstojnicana Brezjah. Letos 18.4. praznuje60. rojstni dan. S. Francka Žižekje predstojnica sester v Ljubljani vŠiški. Sestra Marjeta Domanjkodeluje v Slovenski Bistrici. Letos25.7. praznuje 65-letnico. MirjamHorvat živi v QLD, Ivanka Kropičv Daptu, NSW. V Melbournu je dveleti delovala kot sestra frančiškankatudi Majda Kadivnik.Letnik 45/1, velika nočV molitvah se spominjamotudi patrov in sester, ki sože pokojni:1) Mihael (P. Rudolf ) Pivko,44, u. 26.11.1963 Caribah, NSW.2) M. Romana Toplak, 80,umrla 15.1.1968 v Melbournu.3) P. Odilo Hajnšek, 76,umrl 30.10.1971 pri Sv. Trojici vSlovenskih goricah.4) P. Bernard Ambrožič, 81, umrl23.10. 1973 v Darlinghurstu NSW.5) P. Klavdij Okorn, 67,umrl 12.7.1979 v Chicagu pri Sv.Štefanu, ZDA.6) P. Inocenc Filip Ferjan, 59,umrla 12.8.1985 v Houstonu, Tex.,ZDA.7) Dr. Ivan Mikula, 83, duhovnikkrške (celovške) škofije, umrl8.4.1988 v Randwicku, NSW.8) S. Silvestra Ifko, 74, umrl9.10.1994 v Čakovcu, Hrvaška.9) S. Ksaverija Jerebic, 87, umrl4.3.1996 v Križah pri Tržiču.10) P. Bazilij Valentin, 72, umrl26.7.1997 v Melbournu.11) S. Ema Pivk, 83, umrla5.2.1999 v Kewju, VIC.12) S. Monika Antolin, 89, umrla29.3.2001 na Brezjah.13) P. Beno Korbič, 87, umrl2.2.2002 v Lemontu, Illinois, ZDA.14) S. Hilarija Šanc, 93, umrla5.1.2008 na Brezjah.p. Darko11

Rafaelova popotnica za življenje Piše p. DarkoDomača zdravila - jih še poznamo?V našem Rafaelu že nekaj časa objavljamo popotnico za življenje - razne teme inaktualnosti za naš vsakdan, ki jim na koncu dodamo stolpec dobrot in nasvetov- tudi za našo kuhinjo, da je v našem domu spet kaj novega, ali pa kakšno stvarspoznamo na novo ali obudimo iz pozabe. Ko sem prišel v Avstralijo in me je p.Valerijan povabil, naj poiščem, predlagam kaj novega za naš list, sem kar dolgoiskal, kako bi naš list še obogatili. Sreča se je nasmehnila kmalu.Pri Sv. Rafaelu skrbim tudi za knjižnico in ko sem v prvih mesecih pospravljalknjižno gradivo in pregledoval stare časopise, sem našel tisto, kar sem iskal. -Nekaj tem in nasvetov smo že spoznali na teh straneh. Danes pa se ustavimopri domačih zdravilih. “Oh, saj res,” bo morda kdo dejal ali pomislil, “skoraj bipozabili nanje.” V novem svetu se res rado zgodi marsikaj tudi s to dediščino, komarsičesa ne dobimo tako kot doma, pa vseeno najdemo še kar dosti cvetlic našenarave, da nas ta, stoletja naš zdravnik, ozdravi. Hkrati pa naši spomini na rodnikrov, ki jih imamo več ali manj veliko, spet oživijo, ko se spomnimo, kaj vse soznali pripraviti naši očetje in mame, potem mi sami, ali pa naši starši, sorodniki,sosedje, ljudje, ki jih nosimo v srcu.Poglejmo si nekaj teh domačih zdravil. Vseh seveda ne moremo objaviti, mordapa nekatere vendarle obudimo iz pozabe. Rad bi povabil tudi Vas, bralce, danapišete še Vi kakšne dobrote in nasvete, domača zdravila, ki bodo koristila naprejše komu.1. JABOLKO NA DAN - ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN. Tudi dvejabolki na dan je dobro zaužiti. To pomaga proti arteriosklerozi, pri dietah in šemarsičem.2. SOK RDEČE PESE krepi kri, da ovira rast rakavih celic. Priporočljivo jepopiti dva kozarca na dan.3. METIN ČAJ osveži in pomaga pri težavah z želodcem in jetri.4. KORENJE je zelo zdrava zelenjava. V njem je veliko karotina, provitaminvitamina A, ta deluje na rast in obnavljanje celic, povečuje odpornost kože protinalezljivim boleznim. Če ga primanjkuje, postaja koža trda.5. PARADIŽNIK vsebuje snovi, ki nas varujejo pred rakom.6. OBKLADKI IZ ZMEČKANIH LISTOV ZELJA nam pomagajo, če imamovnete oči. Iz listov izrežemo debelejše žile in liste povaljamo, da postanejo mehki.Take liste potem položimo na oči in pokrijemo s toplo krpo. Namesto zeljnihlistov lahko uporabimo peteršiljeve liste.7. ZA EKCEM pripravimo dobro domače zdravilo iz medu, zdrobljenega česnain listo v šmarnice. (Česen in liste šmarnice lahko zdrobimo v mešalniku).8. ČEBULNI SOK pomaga, če nas začne peči ali ščegetati v grlu. Čebulorazrežemo ali zmešamo v mešalniku in posujemo s sladkorjem. Ko čebula izcedisok, zaužijemo po večkrat na dan nekaj kapljic.12 Rafael, Marec 2010

Letnik 45/1, velika noč9. ŽAJBLJEVO OLJE, ki je v listih,razkužuje, zato si lahko pomagamos čajem iz suhih ali svežih listov privnetju dlesni, za drgnjenje, beljenjezob. Žajbelj je tudi dobra začimba pridušeni teletini, jagnjetini, divjačini,jedeh, ki imajo močnejši vonj.10. KAMILIČNI ČAJ pomaga privnetjih v ustni votlini, kot obkladek prikožnih vnetjih, pri nahodu za vdihovanje.11. ČAJ IZ JANEŽA, ki ga osladimo zmedom, nas pomirja. Tak čaj pomagatudi pri kašlju, težavah z jetri inžolčem, pri napenjanju.12. SOK grenivke, pomaranče alilimone pri zajtrku nam pomaga, da seoskrbimo z vitaminom C, kolikor gapotrebujemo.13. KOPEL IZ IGLIC: borovih, smrekovihali jelkinih krepi naše živce.14. KOPEL IZ LOVORJEVIHLISTOV - svežih ali posušenih blažibolečine v mehurju.15. VITAMIN P varuje pred srčniminfarktom, pomaga pri oslabelosti,izčrpanosti, utrujenosti. Vsebujejo gajabolka, čebula, limone, pomaranče,jagode, rdeče vino.Toliko naj bo za zdaj. Lepo povabljeni,da še Vi kaj napišete za še eno našodragoceno zakladnico, kar je mogoče.Dobrote in nasvetiKROMPIRJEV ŠTRUKELJSkuhamo 1 kg krompirja, ga olupimoin pretlačimo. Dodamo toliko moke,kolikor je polovico krompirja. Med vročkrompir zamešamo žlico margarine,med moko pa jajce, solimo in zamesimogladko testo. Testo razvaljamo innamažemo s svetlo prepraženo čebulo,ki jo posipamo z žlico drobtin. Testozvijemo v štrukelj, ga povežemo v prtičin kuhamo pol ure v slanem kropu.OCVIRKOVKAZanjo zamesimo kvašeno testo: 3/4kg moke presejemo v pogreto skledo,v jamico položimo 4 dag v kvasa, ki garaztopimo v mleku, in ščepec sladkorja.V lončku umešamo približno3 dl toplega mleka, 2 rumenjaka,celo jajce, 15 dag margarine, zvrhanožlico sladkorja in sol. Ko kvas naraste,primešamo pripravljeno mešanicov moko in zamesimo gladko testo -toliko, da odstopi od sklede. Testopoložimo v pogreto pomokano skledo,ga pokrijemo s prtičem in postavimov topel prostor, da vzhaja. Za nadevpripravimo 40 dag sesekljanih ocvirkov,primešamo 2 jajci, 2 žlici goste smetane,2 zvrhani žlici sladkorja (ali brezsladkorja) in malo cimeta. Razvaljanotesto namažemo, zvijemo, položimo vpomazan in z drobtinami posut pekačin pokrijemo s prtičem, da vzhaja.Namažemo jo s stepenim jajcem inpečemo v razgreti pečici pri 170 stopinjahtričetrt ure. Pečeno potico zvrnemona desko in posipamo s sladkorjem vprahu. Postrežemo jo toplo ali ohlajeno.Pa Bog žegnaj!13

Naša Slomškova šola je tudi letosodprla svoja vrata. In zakaj Vam topišem? Prav zato, ker je to pomembensad naše slovenske dediščine in kulturein mora biti naša skrb tudi sedaj.Čeprav je mlajši rod že bolj vključenv avstralsko družbo, bi se morali kdajbolj zavesti in gojiti to, kar je - naše!Bliža se namreč 50-letnica slovenskešole in gospa Draga Gelt v Melbournubi rada v Kroniki slovenskih šol, ki jopripravlja, predstavila tudi delovanjenaše Slomškove šole v Sydneyu.Pred nekaj leti, ko sem prišel semkaj,smo imeli dve skupini in lepo številootrok v Slomškovi šoli. Potem nas je bilomanj in smo imeli samo eno skupino.Letos pa za otroški razred skoraj ni biloprijav in nismo mogli začeti, otroci, kiso obiskovali tečaj slovenščine, pa zaradiraznih dejavnosti, ki se časovno pokrivajo,ne morejo prihajati. Včasih se zgodi,da je katera družina zdoma, ali pa kdomanjka, ker se udeleži kakšne prireditveali zabave. Prav je, da se obvestimo, vendarbi morali kdaj tudi poiskati kakšnorešitev ali druge termine. Ko nekaj odpade,drugič kaj hitro z užitkom rečemo“še” in potem izgubimo tisto rdečo nit.Poleg tega se vadimo v slovenščini tudidoma, saj so novejši pripomočki pravtako na razpolago, CD-ji, pa še kajnovega bomo našli.Predlanskim smo začeli tečaj zaodrasle, v katerega so se vključili tudistarši naših otrok. Začelo nas je 5udeležencev, kasneje smo jih imeli v14 Rafael, Marec 2010Dogajanje v skupnostiUčimo se tudi slovensko2 skupinah celo 12, potem spet manj.Število odraslih se prav tako spreminjaiz različnih razlogov. Vedno pa veljatisto, kar je zapisal pred več kot 300leti sv. Frančišek Saleški, škof v Ženevi:“Čas je, če je ljubezen!” Veliko je odvisnood tega, kakšno lestvico vrednot imakdo, čemu dajemo prednost v življenju.Če kdaj ni časa za dobro in plemenitostvar, ga moramo kdaj narediti, vzeti sičas, sicer nas čas povozi tudi drugače.Če se spomnimo: Naši dedje so sivečkrat z velikimi mukami prizadevali,da so ohranili naš jezik, vero in kulturo,našo pesem in molitev. Slovencikot majhen narod se lahko zavidljivoprimerjamo z velikimi narodi po svojihdosežkih. Danes pa tudi na radiu neslišimo dovolj domače glasbe, kakor daje manjvredna ali drugorazredna. Več jekdaj kje vredna tuja razbijaška, kar mi ježe marsikdo potožil tukaj ali pa potem,ko je obiskal “stari kraj”. Ali lahko kajspremenimo, predlagamo in sooblikujemo- da bo po željah nas, poslušalcev?Naš blaženi škof Anton MartinSlomšek je veliko pretrpel od nemčurjev,ko je pisal in gojil slovensko besedo inpesem. Sam pomenljivo pravi: “Slovenskomladino po nemško učiti je ravnotako, kakor prazno slamo mlatiti: velikoropotanja, pa malo zrnja. Tudi nemškoizšolana mladina je napol surova jed -ni Slovenec, pa tudi ni pravi Nemec.”Češki vzgojeslovec pa v svoji knjigi “Didacticamagna” piše tole: “Nekoga učiti

tujega jezika prej, ko zna svoj materinjezik, je ravno tako, kakor fantiča učitijahati prej, kot pa zna hoditi.”Slomškova šola - tečaj zaodrasle je vsako 2. in 4. soboto vmesecu - nadaljevalni tečaj od 2.00do 3.30 popoldne, začetni od 3.30 do5.00. Če je potrebno, se kdaj dogovorimodrugače. Tudi Slomškovo šolo zaotroke lahko še vedno začnemo, če boprijavljenih vsaj 5, sicer bomo poskusiliznova naslednje leto. Nikoli niprepozno, razen če sami hočemo, da bo.Marsikdo, ki se je zanimal za našeure slovenščine, je poslal elektronskosporočilo, poklical po telefonu, da smonavezali stik. Z veseljem odgovorimvsakemu, res gre kdaj bolj počasi, ker jesporočil veliko, pa vendar. Včasih kdosprašuje, kako pride do nas. Tudi za toni problem. Vendar se še vedno zgodi,da ostane samo pri zanimanju, za kajveč pa ni časa in ne volje. Drugi spetmislijo, da se bodo naučili slovenščinekar po hitrem postopku tistih nekajmesecev, preden gredo na sončno stranAlp. Vendar je to daleč premalo. Učenjejezika zahteva svoj čas, traja leta in leta,vaje so znova in znova, potem pa spetspoznamo, da smo na začetku, ker moramojezik tudi doživeti.Tretji pa...Poglejmo zdaj skupaj še eno stvar. Nasrečanjih na naših društvih in klubihsem nekajkrat spomnil sorojake, dabi pregledali, uredili naše knjižnicein čitalnice, kjer jih imamo. Našimisijoni – verska središča imajo žesvoje knjižnice. Sam urejam knjižnicopri Sv. Rafaelu. Res je, da nimamo vsiLetnik 45/1, velika nočenakih možnosti ali pogojev, da starejšiodhajajo, mlajši ne znajo slovensko alimalo, idr. Vendar se splača še kaj stisniti,še za kaj potruditi, da ujamemo zadnjivlak, preden odpelje. Mar ne? Kadarpripravljamo kulturne in zabavne prireditve,včasih iščemo kakšne pesmiali besedila, recitale, se oglasimo kdajpri patrih ali prijateljih in smo veselidrug drugega.Vendar Vam, dragi rojaki, sam zelopolagam na srce, pa kakor je komuvšeč ali pa ne: kakor se imamo radilepo in smo radi skupaj, v veselih aližalostnih trenutkih, moramo vendarleskrbeti tudi za to, da ne bodonaša društva ali klubi samo kraji, kjerdobro pijemo in jemo, se zabavamoob poskočnih vižah, balinanju alikdo na igralnih avtomatih, ampakda bodo obenem hrami naše kulture,kjer najdemo tudi kak miren kotiček- knjižnico s čitalnico, lahko bi kdajmed tednom ob določenih dneh inurah ali po najavi kdo podežural insprejel obiskovalce, ki bi radi kaj prebrali,v miru kaj preštudirali, mordakdo od naših vnukov, pravnukovišče literaturo za seminarske nalogein jim lahko pomagamo prevesti vangleščino - včasih ne pomislimo,kako šele v šolah v skupinah, pri katehezah,srečanjih zažge prav tisto, kar jenaše! Priročniki, knjige, revije skrivajomarsikaj dragocenega, česar še ni vnaših računalnikih, skupaj pobrskamoin z našo dobro voljo je namen dosežen.Smo za to?p. Darko15

Prejem zakramentovSv. krst,obhajilo, birmaJENNIFER ANNE SLATINŠEK,katehumena, hči Dominica TerenceaStapletona in + Diane Joyce, rojeneMacDonald, rojena 15.5.1981, je prejelasv. krst, obhajilo in birmo pri Sv. Rafaelu vMerrylandsu 24.1.2010.Ostali novokrščenci:MARCO SASSO, Bossley Park, NSW,sin Johna in Sandre, r. Vranić. Rojen24.2.2009, krščen 13.12.2009.OLIVIA TERLIKAR, Kings Langley,NSW, hči Roberta in Line, r. Aloisio.Rojena 30.9.2009, krščena 14.2.2010.TJAŠA MARIJA ROSE POČ, FairfieldWest, NSW, hči Igorja in Vesne, rojeneLukežič. Rojena 10.11.2009, krščena14.2.2010.NICHOLAS JOSEPH ISKRA inEMMA EVA ISKRA, dvojčka, Croydon,NSW. Starši Romeo Joseph Iskra in LuisaNadia, r. Ius. Rojena 10.8.2009, krščena21.2.2010.SEBASTIAN JOSEPH MARINČ,Merrylands, NSW, sin Tonija Franka inRose, r. Leussi. Rojen 25.10.2009, krščen28.2.2010.Poroki:Naši pokojni:Zbral: p.DarkoMICHAEL MORONY in NATALIEBRCAR. Priči sta bili Andrew Moronyin Michelle Dobaj. - Paddington, NSW,cerkev sv. Frančiška, 16.1.2010.ROBERT FISHER in DIANAMIKULETIČ. Priči sta bili DamijanNemeš in Helen Hadid. -Merrylands - Sv. Rafael, 6.3.2010.JULIJ BAJTR. 1.5.1932 Lovišče, Marijino CeljeU. 1.12.2009 Dapto, NSW. Pogrebno slovo11.12.2009 v Wollongong Memorial Gardens,nato je bil pokojnik upepeljen.ANGELA FATUR, r. MUŠKAR. 1.3.1925 Dolenjske Toplice U.3.12.2009 Wollongong, NSW. Sv. maša8.12.2009 v Figtreeju, pokopana je napokopališču Lakeside - Kanahooka.VERA KENDA, r. KOSR. 7.7.1922 Kambreško, ŽU RočinjU. 22.12.2009 Auburn, NSW. Sv. maša29.12.2009 pri Sv. Rafaelu. Pokopana je nakatoliškem pokopališču v Rookwoodu (St.Joahim Circle Lawn).ANTONIJA VORŠIČ, r. MIKELJR. 6.11.1919 Mala Nedelja U. 26.12.2009Penrith, NSW (Nepean H.). Sv. maša30.12.2009 pri Sv. Rafaelu, pokopanav Rookwoodu - stari slovenski delpokopališča.ALOJZ STRAŽIŠČARR. 9.7.1932 Menišija, Begunje pri CerkniciU. 5.2.2010 Mt. Druitt, NSW. Sv. maša19.2.2010 pri Sv. Rafaelu. Pokopan je napokopališču Pinegrove.FRAZIER TRENT TAIAONOSPRAGUE, sin Trenta Spragueta in MARIJA KLARIČTamare Tagiaono. Rojen 17.4.2009, R. 1927 ali 1928 StarodU. aprila 2002 Perth, WA.krščen 7.3.2010.16 Rafael, Marec 2010

KAROLINA NOVAKR. 13.3.1919 Mala Subotica, HrvaškaUmrla Sv. maša 1.8.2006 v katedrali sv.Krištofa, Forrest, ACT. Pokopana je napokopališču Woden.VANDA ZALOKARR. 27.7.1939 Zagreb, HrvaškaU. 9.1.2009 Gold Coast, QLD. Pogrebnoslovo v Allambe Gardens, tam upepeljena.ALOJZIJA CVETKO, r. MESARIČR. 10.6.1922 Sv. Tomaž pri OrmožuU. 21.3.2009 Redbank, QLD. Pokopana jebila 27.3.2009 v Goodni, QLD.PAVEL DEKLEVAR. 30.10.1931 Mala Pristava pri PivkiU. 11.8.2009 Brisbane, QLD. Pokopan jena pokopališču Mt. Gravatt.ROZA - BEBA VIDMAJER, r. BREGR. 18.7.1934 Maribor U. 1.9.2009 GoldCoast, QLD. Sv. maša 7.9.2009 v cerkviSrca Jezusovega, Surfers Paradise. Pokopanaje na pokopališču Allambe Gardens.MARIJA VRAVNIK, r. ŠUBELJR. 7.2.1919 Domžale U. 7.10.2009 DeceptionBay, QLD. Pogrebno slovo 12.10.2009v Morayfieldu, kjer je bila potem upepeljena.ALBERT RENKOR. 1960 U. oktobra 2009 Phuket, Tajska.LAMBERT HVALICAR. 1926U. 4.11.2009 Bulli, NSW.Velikonočno jutroNedeljsko jutro, prazen grobin sončni žarki po vrteh;tam na zvoniku - v vseh očehse sreča sama lesketa:Gospod je vstal!Bandera silijo v nebo,zvonovi vriskajo v pomlad,kot šli bi fantje vasovat,kot šli bi svatje v srečni dan...Zvonovi vriskajo čez plan!Procesija se vije v breg,po belih vaških gre potehin z njo prihaja Vstali sam.Svečano stopajo ljudje, -kako je svetlo njih srce! -Kot v zarji nasmejani dan,ki se prebuja iz lepih sanj.Sam Bog prihaja med ljudi,da jih osreči, okrepi,da jim pokaže srčno stran.Riko PosavecMARIJA KOŠOROKR. 1.5.1924 Gibina, RazkrižjeU. 24.5.2009 Razkrižje.FRANC VRAVNIKR. 28.9.1916 Ojstrica pri DravograduU. 7.2.2010 Deception Bay. Sv. maša inmolitve 12.2.2010 v krajevni župniji, natoje bil pokojnik upepeljen.JURIJ ADLEŠIČR. 9.7.1932 Učakovci, ŽU VinicaU. 7.3.2010 Queanbeyan, NSWLetnik 45/1, velika noč17

Včasih se človek kar nenadoma povrne v preteklost. V hipu sedanjost skopniin preteklost se izvije iz jutranjih meglic, ki ovijajo vas. In vidiš hiše in bajte,v prah zorana polja, ceste in steze in po eni teh prihaja preteklost. Prek rameplatneno torbo z vtkanim velikim metuljem, v torbi puščico in knjige.Tako se mi je prikazala preteklost v enem teh dni, ko je izpod sivega pokrovaneba rosil dež. Hiše sem kar koj spoznal. Matijevčevo kajžo s šupo, taborski grič,Pečnikovo bajto, pavlinov vrt z živo mejo iz belega trna. Na koncu Pavlinovegavrta, malo nazaj od znamenja, stoji šola, nad šolo je grič in na njem vila staregaTomšeta. Če pogledaš s šolskega vrta, vidiš bele breze.Jutranje meglice so se zgubile z vasi in se kakor venci zbrale nad visokimismrekami v Gobovcih. Podbreški mlaji.In tamle se pelje moj stari učitelj Lovše. Na majhnem vozu sedi in v voz jevprežen osel. Pravi pravcati osel, ki striže z ušesi in je tako prijazen, da se pustivsakemu prijeti.Trideset let nazaj sem hodil k Lovšetu v šolo. Pri učiteljici Mari Bežkovi semzačel z učenostjo. Vsak dan sem bil zaprt, samo pisati in brati sem znal. Spustilame je naprej k Lovšetu, češ, da mi že on pokaže, kako se za življenje uči.In pri Lovšetu se mi je res odprlo. Kar nenadoma sem znal tudi računati, slišalsem,kako ljudje govore, in čudno vesel sem bil, ko sem slišal Mrkovčevo Rotijoreči: “Turščica, Korel, se ne robka takisto, ampak takole!” In je rekla takisto takolepo, da ni v nobeni knjigi zapisano, pa sem koj vedel, da se samo tako ne smereči.Potlej nas je učitelj peljal na vrt. Vse rože so bile na njem in ob lepih poteh jerasel ribezelj. Rumenkast in rdečkast. Drobne jagode je imel, ne preveč sladke,toda v kobuljih so bile tako lepe. Tam smo se učili, kako se lopata prime, kakose grabi, kako globoko naj se prst obrne, kakšna gnojila je treba za to in ono. Insmo imeli navaden gnoj in Tomaževo žlindro in apno in še marsikaj. Pa smosloneli na lopatah, učitelj Lovše pa nam je pridigal o dobrem kmetovanju. Inpotlej nas je ob nedeljah vlekel na podbreški kor, da smo pri maši peli. Starižupnik Vondraček je maševal. Poglajnov Janez je na stare orgle godel, mi, otroci,pa smo peli in še to vem, da mi je sredi pesmi učitelj rekel, naj zaprem svojkljun, ker ima prevelik bas.Zdaj pa pride tisto. Na pomlad je bilo, ko je učitelj Lovše prinesel v šolorafijo, cepiče in smolo. Če ne veste, kaj je rafija, povem. Z rafijo se cepič k vejitrdopriveže. Potlej pa cepi na oko ali na razkol, je vseeno. Rafijo potrebuješ.Gledali smo v tiste kmečke svetinje na katedru in čakali.18 Rafael, Marec 2010Rafaelova zgodba“Beli trn”

“Fantje,” je učitelj pričel, “učili se bomo cepljenja. Kmet je gospod, če svojedelo pozna. Če ga ne, ni ne gospod ne kmet. Cepili bomo hruške na bel trn vPavlinovo ograjo.”In smo šli. Rafijo okrog vratu, vsak svoj cepič v roki. Cepil sem na oko, bel trn,že prav skoraj vrh brega, ne daleč nazaj od Kočarja.Počasi sem prerezal kožo, odluščil lub, prirezal cepič, da se je lepo prilegel ingledal, da je bilo oko, kakor je moralo biti. Če še nisi nikoli cepil, če še nikolinisi dal trnu novega življenja, ti tako zaman pojem. Saj sem bil koj samo gostačv Matijevčevi kajži, toda tisto uro sem ostremu trnu obrnil življenje. Ukazal semmu, da ne bo več trn, ampak hruška. In tisti ravni trn v Pavlinovi ograji, tistiubogi trn, ki je bil tako prijazno muževen, me je ubogal. Prevezal sem mu rano zrafijo, natančno gledal, da je oko imelo dovolj prostora. Potlej sem vse zamazal ssmolo, ki je prijetno dišala in vejica trna je bila kakor obvezan otroški prstek.Ko smo se vračali nazaj v šolo, sem mislil na obvezano vejo. Čudno drhtenjekmečkega človeka me je prevzelo, tisto drhtenje, ki ga ne pozna noben poklictako kakor kmečki. In potlej sem vsak dan hodil mimo tistega trna, vsak danstopil do njega in ga gledal. In nekega jutra - ptiči so peli gori pri Tomšetu -vidim, da iz tistega očesca gleda drobno zelenje. Kakor da se je droben hrošček vhitrem letu usedel na tla in še ni utegnil perutki potegniti pod pokrovke. Gledamin se smejem, z roko pobožam cepič, ki je bil tako priden, da se je prijel. Ženaprej sem šel in se še vrnil. Res, prijel se je. Tekel sem v šolo, da me je platnenatorba tolkla po bedrih.Rasla je tista hruška z menoj vred. Zrasel sem v gimnazijo, hruška pa je preraslatisto živo mejo in se potegnila v zrak kakor leska. Ko sem odšel iz Podbrezij,sem ji zaželel srečo.Potlej me dolga leta ni bilo. Malo pred vojsko sem spet kobalil od Podnartapo bližnjici. Ko sem utonil med smreke, sem vse poznal. Stare moje znanke izgimnazijskih let. Še kamni so bili isti na poti. Tam na ovinku je čez stezo teklavoda kakor takrat. Mezela je iz peska in se nabirala v droben žlebič. Počofotalsem po njej.Pri Grmaču sem stopil iz gmajne. Mico sem videl. Omožila se je in dobilapotrkona, kakor je vedno želela. Pozdravil sem jo, pa me ni spoznala.Potlej sem šel mimo šole. Še je lepa in bela stala za ograjo in nad njoTomšetova vila z brezami. Stopil bi vanjo, toda vedel sem, da starega Lovšetani bilo več tam. Prestavil so ga tja v Notranje Gorice. Tudi Bežkova je odšla. VLjubljano za Bežigrad.Hruška pa me je čakala. Počasi sem šel ob ograji, mižal, da bi je prehitro nezagledal.Kakor, da imam spet tisto platneno torbo z velikim metuljem čez ramoin v njej puščico in knjigo. Odprl sem oči.Letnik 45/1, velika noč19

Poglej jo! Hruška, hruškica moja, z mojo roko cepljena, z mojimi željami inmojim blagoslovom v trn vsajena. Vitka, gladka je stala pred menoj, na pol vcvetju, na pol še v popju. Čebele so brenčale v njej in belo cvetje se je majalo vrahlem vetru kakor v hvaležnost in pozdrav.Z obema rokama sem segel po njej in potegnil vejo k sebi. Zarinil sem svojokuštravo glavo med listje in cvetje. In kakor, da je dihnilo nekaj iz vitke veje,globoko iz korenin: življenje, ki je pilo sokove iz stare, dobre zemlje.Karel Mauser(Vera in dom, 1/1959, 3-4.)Sladka materina besedarojena v trenutku rajskem,ko prvič je zatrepetalo detepod ljubečim srcem materinimkakor zrno, ko ga sprejme gredav sončnem jutru majskem.Mati, oče dala sta ime ti dragoki zveni kot ptičji spevi blago:“Slovenska govorica!”Oče, mati rabita zdaj tvoje zvoke,da dete spremljaš v dni visokeblagoslovljenega rojstva.“Ljubček dragi, Bog te sprejmi!”iz materinih ust se zliješsvetla materina govorica,da otročka zibko, zorna licaz blaženstvom pokriješ.Dete, rasti!S tabo raste naj beseda moja,to želi, veli ti mati tvoja.Materina besedaKo utrdi se značaj v tebi,da spoznaš svetost zvestobemateri in sebi –takrat slovenska govoricatvoja dobra bo vodnicaskozi dvome in ravnanjatja do pravega spoznanja:da le tisti, ki spoštuje,kar mu ljubi dom daruje,in svoj jezik ljubit’ zna:je pravi lik možain svetli ideal žena!Milka Hartman20 Rafael, Marec 2010

Dobra volja naj velja!ZDRAVNIK gre po napornem delovnem dnevu v restavracijo na večerjo. Natakarpride k njegovi mizi: “Dober dan, gospod doktor! Danes imamo: kisla ledvička, pljučnopečenko, osoljen jezik, svinjsko nogo, srce v omaki...”Zdravnik ga debelo pogleda in pravi: “Natakar, vaše simptome mi boste povedalijutri v ordinaciji. Jaz hočem zdajle jesti!”UČENCI so šli na šolski izlet in so si ogledali Prešernovo hišo v Vrbi. Ko so se vrnilidomov, je oče vprašal sina: “No, Matej, kako ste se imeli v Prešernovi hiši?”“Zelo lepo je bilo, očka, samo škoda, da ga ni bilo doma!” odvrne Matej.FRANCE je šel na policijsko postajo prijavit prireditev. V pisarni dežurnega policistazagleda izobešene tiralice.“Kdo pa so tile ljudje?”“To so lopovi, kriminalci, ki jih iščemo, mu odgovori policist.“Zakaj jih pa niste prijeli takrat, ko ste jih slikali?”MOČNIKOVI so bili na počitnicah pri sorodnikih na kmetiji. Njihov najmlajši,Janezek, že šolar, je bil zelo poreden. Ko je enkrat spet nekaj ušpičil, ga je oče našeškalin odvlekel v kurnik. Janezek se je drl, otepal z vsemi štirimi, toda očka je že zapahnilvratca kurnika. Janezek je še naprej jokal, potem pa je zakričal: “No prav, bom pa tukajnotri, samo povem vam, da jajc vam pa ne bom nesel!”NEKI MOŽ je kupil nove čevlje, pa je ugotovil, da mu manjka $ 15. Prodajalec mupravi: “Nič hudega, kar vzemite čevlje, pa boste prinesli jutri ali čimprej.”“Prav. Hvala!” odgovori kupec in odide s čevlji. Ravno tedaj pride mimo šef prodajalnein pravi prodajalcu: “Zakaj si mu kar dal čevlje? Saj ga sploh ne poznaš! Boš videl,nikoli več ne bo prišel semkaj!”“Ne bojte se, šef. Prišel bo! V škatlo sem mu dal dva leva čevlja!”JERNEJ pride k frizerju, toda bil je brez las, ostrižen na balin. Frizer ga začudenvpraša: “Kaj želite danes, prosim?”“Prosim, če mi obrišete prah,” mu pravi Jernej.VODIČKA po muzeju vodi skupino izletnikov in jim razlaga:“Tale okostnjak je star dva milijona in dve leti.”“Kako pa veste tako točno, koliko je star?” jo vpraša Martin.“Vem zato, ker so mi pred dvemi leti, ko sem prišla sem v službo, rekli, da je star dvamilijona let.”PISATELJ MARK TWAIN se je nekoč pogovarjal s članom mormonske sekte omnogoženstvu. Po dolgem razpravljanju mu mormon pravi:“Povejte mi vsaj en stavek iz Svetega pisma, ki obsoja mnogoženstvo.”“Takoj ga povem: ‘Nihče ne more služiti dvema gospodoma!’”(Lk 16,13)Letnik 45/1, velika noč21

Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 2010, priSv. Rafaelu v Merrylandsu.Sv. maša ob 9.30 dopoldne.Po sv. maši: kosilo v dvorani, družabno srečanje,tekmovanje v sekanju pirhov . - Žrebanje dobitkov - srečolov.PIRHOVANJE 2010Prijavite se čimprej na (02)9637 7147.Prosimo, da rezervirate mize ali vsaj sporočite svojo udeležbopravočasno, saj se je že dvakrat zgodilo, da je prišlo več udeležencev,kot se jih je najavilo, in je kosil zmanjkalo.Naj se letos ne zgodi, da bi kdo odšel lačen od nas!Hvala za razumevanje in sodelovanje!p. Darko, p. Valerijan, ŽPS, sodelavci in delovne skupineREBUSŠEST SEKTORJEVRazvozlajte ENAKA ROŽAS tremi ravnimi črtamipomen slik, v Le ena od rož (od 1 do(nobena se ne sme dotikati5) je popolnoma enakaživali) povežite po dve inredu po vrstidve številki ob robu tako, da vstavite črke, ki roži v levem zgornjemboste dobili šest sektorjev. so med sliko ali okvirju, le da jo gledamoV vsakem morajo biti po tri ob sliki, in dobili z druge strani.različne živali skupaj. boste lep izrek. Ali jo najdete?22 Rafael, Marec 2010

Revije, ki jih priporočamov branje:MISLIizhajajo že 59. leto. Revijaje ogledalo slovenskegautripa v Avstraliji.Celoletna naročnina je $40.Naslov: MISLI, PO Box197, Kew VIC 3101;(03) 9853 7787E-mail: misli@bigpond.comDRUŽINA,ki je na razpolago v cerkveniveži, prihaja po letalskipošti.Cena izvoda je $4.Naslov: »Družina«,Krekov trg 1, p.p.95,1001 Ljubljana, Slovenia;0011 386 1 360 2830;http://www.druzina.siZakrament sprave – sv. spoved je v Merrylandsuin na drugih podružnicah vedno polure pred službo Božjo.Pred velikimi prazniki eno uro predbogoslužjem. Čez dan nas pokličite.Dobra spoved je najboljša priprava naprihajajoče praznike, zato ne odlašajtedo zadnje minute.SLOVENSKA DIPLOMATSKAPREDSTAVNIŠTVAVELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKESLOVENIJE V CANBERRIOdpravnik poslov:Mojca Nemec Van GorpPoštne pošiljke:Embassy of Republic of Slovenia,PO Box 284, Civic Square,Canberra ACT 2608Tel.: (02) 6243 4830,faximile: (02) 6243 4827http://www.slovenia.webone.com.auGENERALNI KONZULATREPUBLIKE SLOVENIJEČastni generalni konzulAlfred BrežnikPoštne pošiljke:P.O. Box 188, Coogee NSW 2034Tel.: (02) 9517 1591,faximile: (02) 9399 6246Če se preselite na drugi naslov, Vas prosimo,da nam takoj sporočite svoj novi naslov.Prav tako sporočite spremembo telefonskeštevilke, e-maila idr. Hvala!Zmagoslavni Kralj, vstali Kristus, naj napolni Vaša srca in Vaše domove!p. Darko in p. Valerijan.Letnik 45/1 Velika noč marec 2010

Opis slik na ovitku:Na naslovni strani: Sliki križanega in vstalega Gospoda na ovitku prve slovenske gramofonske plošče, kije izšla v Avstraliji. Ploščo postnih in velikonočnih pesmi je izdal p. Odilo Hajnšek v šestdesetih letih 20.stoletja. (P. Odilo je bil v Avstraliji od 1961 do 1965, op. p. D.)Spodaj: Pletenje butaric na cvetno soboto 1972. Na sliki sta s. Ksaverija Jerebic in s. Mirjam Horvat, kmalupo svojem prihodu v Sydney.Zadnja stran, zgoraj: Moški zbor Škrjanček s pevovodjem Ludvikom Klakočerjem po nastopu in otroci oz.mladi v narodnih nošah. Na levi je p. Valerijan Jenko, na desni p. Bernard Ambrožič.Spodaj: Po sv. maši na cvetno nedeljo v cerkvi sv. Janeza Krstnika, Croydon Park, okoli leta 1968.