Pljučnik - številka 1. Letnik 2012 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

VsebinaMotiv na naslovnici:Pomladne cvetlice. Prvaiz ciklusa: življenje podmikroskopom.Avtorica risbice je osemletnaApolonija Jekovec.uvodnikO pomladi in papirnatih cvetovih 1aktualnoKonec projekta prenove Doma kulture 2 Strokovnosrečanje niaho in iso 9001 v bolnišnicah: izkušnje vKliniki Golnik 4 Ustanovitev Enote za internističnoonkologijo na Kliniki Golnik 6 Letno poročilo zaleto 2011 in letni načrt za leto 2012 7 Oddelek zaregistre in evidence 10 Bronhoskopija v globokisedaciji 11 Redna presoja po standardu niaho 12Pereča tema: parkiranje 14 Razstava Pljučnikovihnaslovnic ob 10-letnici glasila 16 Nova izdajaslovenske knjige Interna medicina 17 Delovnaterapija na Negovalnem oddelku 18 Kako smo seliliknjižnico 20 Prenova splošne in zobne ambulantena Golniku 21 Medijske objave o Kliniki Golnik(januar–februar 2011) 21strokovnokotiček klinične farmacije: Enostavne stvarilahko povzročijo veliko škodo 22paliativni kotiček: Ko se otroci srečajo znapredovalo boleznijo in smrtjo 24kotiček za razvoj ljudi pri delu:Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih 26kotiček kakovosti: Mali vodnik po odpadkih 27Moj predlog 31stroka v vsakodnevnem delu: Mladeraziskovalke v laboratoriju 32 Priznanje Piki Meško34 Pogovarjali smo se z Ðurđo Ivanin 35obiskali so nas: Obisk iz Tuzle 37s podstrehe: Iskrin spirometer 37intervjuNajboljša medicinska sestra na svetu! 38golnik smo ljudjekadrovski utrip: Prihodi in odhodi sodelavcev 40Aktivne udeležbe 41dolgoletni golničani: Judit in Tine 42moje delo, (tudi) moje veselje: Finančnoračunovodskioddelek 44oddihgolničan v prostem času: Toni? Janez? Toni? 48zdravilni zvarki: Čemaž – medvedji česen 50otroški živ-žav: Spoznajmo metuljčka Pljučka 52družabna kronika: Novoletna zabava 53športna kronika: ŠKD Zdravje Golniku 55razglednice: Utrip na pustni torek 55 OčistimoSlovenijo za lepši svet! 56 V Planiciskriti predmet: kdor išče, ta najdeIzbor motiva Pljučnikovih naslovnic 2012Glavna urednica: Anja Simonič Odgovorni urednik: Mitja Košnik Tehnična urednica: Anja Blažun Uredniški odbor: AnjaBlažun, Renato Eržen, Nina Karakaš, Mitja Košnik, Romana Martinčič, Anja Simonič, Jernej Sitar, katja sušnik, Janez Toni,Katja Vrankar, Judita Žalik Fotografinja: Katja sušnik Oblikovanje: Maja Rebov Lektoriranje: Jasna Zupan Tisk: Partnergraf D.O.O. Naslov uredništva: klinika Golnik, Golnik 36, 4204 Golnik, E-naslov: pljucnik@klinika-golnik.si Naklada: 700izvodov, ISSN 1580-7223. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov dovoljen samo s pisnim privoljenjem.

O pomladi inpapirnatih cvetovihPomlad je že krepko potrkala na naša vrata ter nas, kot je to v njeni naravi,vabi, da se družimo z njo in njenimi plodovi ter cvetovi. Tisti, ki imate svojo zemljico,morda že pridno nabirate motovilec ter snujete načrte zanjo za naslednjemesece. Drugi, ki imate okenske police, na katerih se vam bohoti ali malomanj bohoti rastlinje, pa se npr. radostite ob vrtoglavi rasti mlade bazilike, kisvoje liste vsak dan znova vestno obrača k soncu.V prav tako pomladno razpoloženem Pljučnikusmo za vas pripravili kopico zanimivihvsebin. Med njimi boste našli tudi nekaj onovem – starem ponosu naše klinike – Vurnikovikapelici, kasneje imenovani Domkulture. Njena ali njegova obnova, kakorvam je pač ljubše, nam je podarila čudovitoasketsko predavalnico. Poimenovali ste joVurnikova predavalnica, ki postaja nov golniškihram pridobivanja in širjenja znanja,veščin ter izkušenj, na najrazličnejše načinepovezanih z ohranjanjem zdravja in zdravljenjembolezni. V kratkem času, odkar jeodprla svoja vrata, je že gostila strokovnasrečanja, najprej o golniških izkušnjah priuvajanju in življenju standardov kakovostiv vsakodnevni bolnišnični praksi, nazadnjeob odprtju prve slovenske Enote za internističnoonkologijo zunaj ljubljanskega Onkološkegainštituta. Na grmičku ob vhoduv Vurnikovo predavalnico ste lahko opazililepe papirnate cvetove raznovrstnih barv, vizdelavo katerih je svojo ustvarjalno energijousmeril naš pacient na Negovalnem oddelku,gospod Suka Hasan. O tem, kako seje zgodba s papirnatimi cvetovi in drugimičudovitimi okraski izpod njegovih prstovsploh začela, boste prav tako lahko prebralina naslednjih straneh. Papirnate cvetovegospoda Hasana pa lahko v prispodobi razumemotudi kot cvetove, ki so zrasli kotnepričakovano darilo ob spletu okoliščindolgotrajnega bivanja v bolnišnici in sevedaprave mere sodelovanja, spodbude in zaupanjamed bolnikom in našimi zaposlenimi.Ob tem pomislim, kako je šele bilo plodnotovrstno medsebojno sodelovanje med bolnikiin zaposlenimi v golniškem okolju nekoč,ko je bilo dolgotrajno zdravljenje bolnikovpod golniško streho nekaj običajnega.Pomislim pa tudi na dandanašnje »papirnatecvetove«, ki jih kdaj dobimo v dar nekolikonepričakovano, ali pa po drugi strani zrastejopod našimi rokami in smo mi tisti, ki jihdarujemo. Razmišljam, koliko takšnih »papirnatihcvetov« podarimo med svojim delomna Golniku. Morda svojim sodelavcem,morda bolnikom, njihovim bližnjim, mordabolnišnici sami? In kolikokrat jih prejmemopod svojo golniško streho? Kolikokrat so tinaši »papirnati cvetovi« sploh opaženi, naszanje pohvalijo in se nam zahvalijo, kdaj papovsem neopaženi, celo morda samoumevni?In spet obratno – kolikokrat se mi obsprejemanju nečesa pravzaprav zavedamo,da je to, kar držimo v rokah »papirnat cvet«,za katerega smo lahko hvaležni?Prijazno vas vabim k branju Pljučnika.Anja SimoničZgodba z naslovniceOsemletna Apolonija Jekovec je popredlogi fotografije mikroskopskegaposnetka kript črevesne sluznice, kijih je opazoval Izidor Kern v Laboratorijuza citologijo in patologijo, narisalapomladno obarvano risbico, sajizvorna fotografija izpod mikroskopazelo spominja na pomladno cvetje natravniku. Kot nam je razložil IzidorKern, kripte ali cevaste črevesne žlezesestavljajo sluznico spodnjega delaprebavil. V njih je več različnih vrstcelic. Največ je enterocitov z visokoregenerativno sposobnostjo.Anja Blažun1Pljučnik | april 2012 | uvodnik

Novo, urejeno dvorišče in kapelica. Slika sega v čas pokoncu gradnje, 1929. Foto: arhiv Klinike Golnik.3Pljučnik | april 2012 | aktualnoPrenovljen Dom kulture.Foto: K. Sušnik.V sedemdesetih letih so kapelico spremenili vKulturni dom. Foto: arhiv Klinike Golnik.

Strokovno srečanje niaho in iso9001 v bolnišnicah: izkušnje vKliniki GolnikPokroviteljstvo nad strokovnim srečanjem je prevzelo Ministrstvo zazdravje Republike Slovenije. Srečanja se je udeležil tudi minister zazdravje, gospod Tomaž Gantar, ki se je kasneje zadržal v pogovoru zvodstvom in si ogledal našo bolnišnico.Mitja Košnik, Jurij Stariha, Saša Kadivec, Danica Šprajcar4Pljučnik | april 2012 | aktualnoV Kliniki Golnik že vrsto let upoštevamo inizpolnjujemo zahteve različnih standardov:NIAHO, ISO 9001, Družini prijazno podjetje,Vlagatelji v ljudi, Bolnišnica za promocijozdravja. Potrdilo – certifikat – o izpolnjevanjuzahtev standarda ISO 9001:2008smo v Kliniki Golnik dobili aprila 2006, oizpolnjevanju zahtev standarda NIAHO pamarca 2011. V obeh primerih smo bili prvabolnišnica v Sloveniji, ki ji je to uspelo. Zaktivnostmi, ki so za to potrebne, se ukvarjamo,ker gre za dobra orodja, ki nam pomagajopri stalnem izboljševanju kakovostne invarne obravnave bolnikov ter pri učinkovitiizrabi virov.Pri vzpostavljanju sistema in pri sodelovanjus presojevalnimi ustanovami smo pridobilištevilne izkušnje. Odločili smo se, dajih brezplačno predstavimo predstavnikomvseh slovenskih bolnišnic. Zato smo 30.marca 2012 v Vurnikovi predavalnici KlinikeGolnik organizirali strokovno srečanje ouporabi standardov NIAHO in ISO 9001 vbolnišnicah, na katerem so aktivno sodelovalištevilni golničani.Minister za zdravje, gospod Tomaž Gantar,dr. med., je v pozdravnem govoru udeležencemsrečanja povedal, da zagotavljanjekakovosti v bolnišnicah ni modna muha,temveč potreba. Pomembno je namreč, dabolniki zaupajo, da v slovenskih bolnišnicahdelamo strokovno. S strokovnim delom inugledom lahko zagotovimo, da se bodo našidržavljani tudi v prihodnje odločali za zdravljenjev Sloveniji in da bomo pridobili nazdravljenje še bolnike iz tujine. Poudaril je,da akreditacija pomeni velik korak v odličnostidela in da je Klinika Golnik glede nadoslej opravljeno delo pravo mesto za pogovoro tem.V kasnejšem pogovoru z ministrom smomu predstavili Kliniko Golnik kot eno odvodilnih evropskih ustanov za pulmologijoin alergologijo. Pohvalili smo se s tem,da je tudi po zaslugi naše klinike Slovenijav samem svetovnem vrhu na področju obvladovanjatuberkuloze, vendar žal tudi edinadržava, ki ne izpolnjuje zahtev Svetovnezdravstvene organizacije po ureditvi pogojevlaboratorija za tuberkulozo.Seznanili smo ga s svojim prispevkom prirazvoju zdravstvenega sistema, na primer ssodelovanjem golničanov v razširjenih strokovnihkolegijih, v Zdravstvenem svetu, vNacionalni komisiji za obvladovanje bolnišničnihokužb, v Komisiji ZZZS za razvrščanjezdravil, v delu Javne agencije za zdravilain medicinske pripomočke, pri pripravi Državnegaprograma za obvladovanje raka, priprojektu e-Zdravje in Nacionalni stroškovnianalizi. Ministra je posebej zanimala naša izkušnjaz odličnim sistemom za e-naročanje,ki nam ga je pred leti razvilo podjetje Sonce.net, a nam ga zaradi nezainteresiranosti Infonetain Ministrstva za zdravje ni uspelo integrirativ bolnišnični informacijski sistemoziroma uvesti na nacionalni ravni.Predstavili smo procesno in celovito obravnavopljučnega raka na Kliniki Golnik in

Vtis ob srečanjuAndreja Čufar, vodjaLekarne UKC Ljubljana»Najprej iskrene čestitke Kliniki Golnikza njene dosežke na področjukakovosti! Glede organiziranega srečanjao kakovosti pa veljajo vse zahvalevodstvu in zaposlenim KlinikeGolnik, da so bili pripravljeni svojedragocene izkušnje in spoznanja delitiz nami, ki še stopamo po njihovipoti. Tudi v tem se je Klinika Golnikpokazala kot napredna in inovativna.V našem okolju se namreč vse prepogostosrečujemo z ljubosumnimskrivanjem znanja in še nismo vajeninesebičnega in profesionalnegaprenosa znanja drugim, kot gaje ob tem pokazala Klinika Golnikin nam tako dala zgled tudi na tempodročju. Posebej velja pohvaliti, daje organizator v sodelovanju z Ministrstvomza zdravje zagotovil, daje bilo izobraževanje za udeležencebrezplačno. Tudi s tem je KlinikaGolnik dala pomembno sporočilo, dazaposleni v zdravstvu na kakovost negledamo kot na »velik biznis«, ampakkot na učinkovito orodje za izboljšanjekakovosti in varnosti pacientov.Vsaka posamezna bolnišnica in drugazdravstvena ustanova bo lahko najboljuspešna, če bo delovala v kakovostnemokolju celotnega zdravstvenegasistema v Sloveniji.«Z leve proti desni: Mitja Košnik, Jurij Stariha, minister za zdravje Tomaž Gantar, Saša Kadivec in vodja kabinetaministra za zdravje Mia Marasović. Foto: S. Papler.Minister med sestankovanjem na Golniku. Foto: S. Papler.5pomen kirurške dejavnosti v tem okviru.Ministru smo pokazali prvo slovensko Enotointernistične onkologije zunaj Onkološkegainštituta in ga povabili na njeno uradnootvoritev.Ministra smo pozvali k ureditvi pravnihokvirov, ki bi omogočili zdravstvenim ustanovamučinkovito izrabo virov, vključnoz možnostjo, da svoj razvoj zagotavljamo zdodatnimi prihodki.Strokovno srečanje se je odvijalo v Vurnikovi predavalnici prenovljenega Doma kulture. Foto: A. Blažun.Pljučnik | april 2012 | aktualno

8Pljučnik | april 2012 | aktualno▶▶Smo eden izmed izvajalcev predmeta laboratorijsko delo v praksiza Fakulteto za farmacijo v 3. letniku univerzitetnega študija laboratorijskebiomedicine (v letu 2011 3 študentje).▶▶Aktivno smo sodelovali na več mednarodnih pulmoloških, alergološkihin kardioloških in onkoloških kongresih.▶▶Nadaljevali smo delo na prenosu znanja na zdravnike družinskemedicine z Astma šolo in sodelovanjem na Tavčarjevih dnevih.▶▶Organizirali smo podiplomsko izobraževanje Golniški simpozij2011, Mednarodno šolo bronhoskopije, izobraževanje iz tuberkuloze,delavnice iz paliative, Astma šolo za medicinske sestre,šolo za srčno popuščanje in delavnico za medicinske sestre osrčnem popuščanju, tečaj neinvazivne mehanične ventilacije zamedicinske sestre.▶▶Kot gostujoči učitelji smo sodelovali v podiplomskih izobraževanjihs področja pulmologije in alergologije na medicinskih fakultetahna Hrvaškem in v BIH.▶▶Kot gostujoči učitelji smo sodelovali v programu Evropske onkološkešole (ESO).▶▶Stalno izobraževanje za zdravnike, medicinske sestre in laboratorijskedelavce v ustanovi.▶▶Sodelovali smo pri vodenju Združenja pnevmologov in Alergološkesekcije SZD.Raziskovalno delo▶▶Izvaja ga 74 registriranih raziskovalcev in 57 tehničnih sodelavcev,▶▶imamo zaposlenih 7 mladih raziskovalcev,▶▶poteka 12 projektov ARRS, 2 programa ARRS in 5 projektov EU,13 farmacevtskih študij, 113 internih raziskav,▶▶objavili smo 56 člankov v revijah s faktorjem vpliva.Zaposleni▶▶V okviru certifikata Družini prijazno podjetje smo začeli uvajanjenovih ukrepov,▶▶sodelovali smo v projektu merjenja zadovoljstva zaposlenih,▶▶nadaljevali smo programe usposabljanja za razvoj vodstvenih veščin(kompetence vodij),▶▶nadaljevali smo štipendijsko politiko,▶▶začeli smo projekt modela vodstvenih kompetenc,▶▶prejeli smo certifikat Vlagatelji v ljudi za naslednje 3-letno obdobje.Komunikacije▶▶Informiranje zaposlenih smo uresničevali s pomočjo orodij, kotso: sestanki vodij, intranet, oddelčne oglasne deske, letno poročilo,formalni in neformalni pogovori, e-pošta,▶▶izdali smo 4 številke internega glasila Pljučnik,▶▶redno smo se odzivali na vprašanja medijev in sprejemali njihovapovabila k sodelovanju. V letu 2011 smo se v 116 različnih medijihpojavili 547-krat,▶▶ob praznovanju 90-letnice Klinike Golnik smo pripravili zgoščenkoz zgodovinskimi posnetki bolnišnice ob spremljavi avtorskeglasbe ter sodelovali pri snemanju dokumentarnega filma ozgodovini bolnišnice.Pripravo programa dela in finančnega načrta za leto2012 je zaznamovalo zmanjševanje sredstev Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije.V finančnem načrtu za leto 2012 je upoštevano zmanjšanje sredstevv višini 700 tisoč EUR. Vendar se napovedujejo še dodatnadrastična znižanja cen zdravstvenih storitev. Zato smo v finančninačrt zapisali tudi predvidene varčevalne ukrepe, nosilce in roke.Prepričani smo, da lahko zastavljene cilje dosežemo. Saj je golniškimiselnosti tuje razmišljanje, da se nič ne da in da so trenutne razmerebrezupne.Navkljub vsemu v letu 2012 načrtujemo izvesti več investicij kot vpreteklem letu, nekoliko več nameniti za izobraževanje kot v letu2011, prav tako ne bomo zmanjševali sredstev za raziskave. Nedvomnoso to stvari, ki so zaslužne za našo vrhunskost. Krize bo prejali slej konec, cilj Klinike Golnik je, da iz krize pridemo kot vrhunskaklinika in ne kot bolnišnica, ki je zaradi zmanjševanja sredstevza nekaj let ustavila razvoj. Prepričani smo, da nam bo s skupnimimočni uspelo.V letu 2012 bomo sledili naslednjim ciljem:Organizacija dela▶▶Nadaljnji razvoj procesnega pristopa pri obravnavi bolnika (razvijanjedelovnih skupin, ki so usmerjene v celovito obravnavodoločenega problema, npr. alergologija, pljučni rak, astma/KOPB, tuberkuloza, kardiologija, diabetes) ter sodelovanje medprofili (zdravniki, medicinske sestre, fizioterapija, laboratoriji,farmacija, psihologija);▶▶preusmerjanje obravnave v enodnevno in dnevno bolnišničnoobravnavo, predvsem pri diagnostiki pljučnih infiltratov, sistemskiterapiji raka, motenj dihanja v spanju, alergologiji;▶▶nadaljnja racionalizacija dela v specialistični ambulanti z učinkovitejšimitriažnimi postopki, pripravo na pregled in telemedicino;▶▶nadaljnji razvoj vzpostavitve sistema komuniciranja z družinskimizdravniki in patronažnimi medicinskimi sestrami z namenom,da bi kronične in terminalne bolnike učinkoviteje vodilina bolnikovem domu. Vzpostavitev integriranega delovanja (»rehabilitacija«pljučnega bolnika, trajno zdravljenje s kisikom aliumetno ventilacijo na domu, paliativa), izdelava dokumentacijein klinične poti za vodenje paliativnih bolnikov;▶▶centralizacija obravnave redkih pljučnih bolezni za vso državo (vsodelovanju z drugimi ustanovami);▶▶prilagoditev oddelka in laboratorija za TB optimalnim varnostnimstandardom CDC (Center za tuberkulozo);▶▶sprejetje Nacionalnega programa za tuberkulozo;▶▶uporaba teleradiologije in telepatologije npr. za dežurno službo;▶▶večanje vloge kliničnega farmacevta (skrb za racionalno farmakoterapijo);▶▶skrb za varen odpust pri napredovalih kroničnih boleznih: Razvijanjekoordinatorja odpusta.

10Pljučnik | april 2012 | aktualnoOddelek za registrein evidencePod okrilje Oddelka za registre in evidence sta prešla Register zatuberkulozo in Register trajnega zdravljenja s kisikom in umetnoventilacijo na domuAndraž JakeljAndraž Jakelj, vodja Oddelka za registre in evidence.Foto: T. Brus.Ideja o Oddelku za registre in evidencepodatkov je nastala konec lanskega leta,zaživela pa 1. 1. 2012. Pod okrilje oddelkasta prešla Register za tuberkulozo inRegister trajnega zdravljenja s kisikom inumetno ventilacijo na domu, ki sta kotnacionalna registra urejena v Zakonu ozbirkah podatkov s področja zdravstvenegavarstva. Oddelku se je pridružil tudihospitalni register – Register pljučnegaraka in mezotelioma. Vzporedno z registripotekajo projekti na področju alergologije,redkih pljučnih bolezni in časovno omejenprojekt Insight, tesno povezan z Registrompljučnega raka in mezotelioma. Projektovirnic (uporaba fiksativnih pripomočkov)je bil v času pisanja prispevka uspešnokončan in je zaživel.Registre in evidence podatkov vodimo s pomočjorazličnih računalniških programov/aplikacij, znotraj katerih so baze oziromaskladišča podatkov. Podatki se skozi vnosnemaske zapisujejo v tabele, ki so našim očemskrite v ozadju, povezane pa so z glavnimi,primarnimi ključi. Baz podatkov je toliko,kolikor je registrov in evidenc podatkov.Za tuberkulozo uporabljamo računalniškiprogram, t. i. spletno aplikacijo (web-aplikacijo),ki omogoča večuporabniški vnos.Za obravnavo trajnega zdravljenja in umetneventilacije na domu ter pljučnega rakauporabljamo standardno Officeovo orodjeaccess. Alergologijo in redke pljučne boleznivodimo v excelu, podatke pa pridobivamo spomočjo Kocke (K22), projekt Insight z internetnoaplikacijo, ovirnice pa z Birpisom.Uporabljamo torej celo paleto orodij, ki nisouporabna, če so slabo zasnovana, zahtevajopa veliko znanja. Podatki se zaradi varnostipred neželenimi vdori hranijo na enem računalniku,imenovanem strežnik. Iz našihlokalnih delovnih postaj do njega dostopamoz uporabo uporabniškega imena in geslain s tem želeno bazo podatkov za uporaboenostavno prikličemo na lokalni računalniškizaslon. Vsak uporabnik, ki dostopa dostrežnika, ima pod svojim uporabniškimimenom zapisane pravice za uporabo bazpodatkov. Tako ima lahko en uporabnik pravice,povezane z vnosom, pregledom, brisanjemin spreminjanjem podatkov, drug uporabnikpa lahko podatke le pregleduje ali levnaša. Vse to je predvideno zaradi varnostipred morebitnim nenamernim posegom vpodatke, kar se lahko zgodi zaradi pomanjkanjaznanja o vsebinski zgradbi določenebaze podatkov.Zaradi lažjega nadzora nad podatki imamoželjo in vizijo, da se v prihodnosti vse registrein baze podatkov, razen Registra zatuberkulozo, vodi v programu Birpis, ki biomogočal povsem enako funkcionalnost.Trenutno smo na dobri poti, saj kaže, dase bo v roku pol leta to tudi zgodilo. S temnamenom tesno sodelujemo z Oddelkom zamedicinsko in poslovno informatiko, s katerimsi pogosto izmenjujemo ideje za nove,boljše rešitve uporabniških orodij.Oddelek za registre in evidence podatkovne skrbi le za zbiranje podatkov, ampaktudi za njihovo obdelavo ter posredovanje.Na podlagi informacij, ki jih nudi, se sprejemajoodločitve za boljše in kakovostnejšespremljanje in obvladovanje bolezni. Takose, recimo, na podlagi posredovanih podatkovEvropskemu centru za preprečevanjein obvladovanje bolezni – ECDC (EuropeanCentre for Disease Prevention andControl) – sprejema akcijski načrt ukrepovza ohranjanje javnega zdravja. V ta namenuporabljamo visoko prilagodljiv sistem zazbiranje, potrjevanje, čiščenje, analizo in

Redna presoja postandardu niahoV zadnjih dneh februarja so presojevalci ameriške podružnice norveškeorganizacije DNV izvedli prvo redno presojo po standardu NIAHO.Trije presojevalci – specialisti za sistemski pristop, klinično delo terzagotavljanje varnega okolja bolnišnice – so v naši kliniki presojali, kakouspešni in učinkoviti smo pri izpolnjevanju zahtev standarda NIAHO.Danica Šprajcar12Pljučnik | april 2012 | aktualnoDana Riddle, John Bell in Kelly Proctor so že izvajali presoje v drugihslovenskih bolnišnicah, v Kliniki Golnik pa so bili prvič. Predprihodom na Golnik so en teden izvajali presoje v bolnišnicah naČeškem. V Sloveniji se bodo zadržali 14 dni in izvedli obiske v sedmihbolnišnicah. Povedali so, da v Slovenijo radi pridejo, ker jim jevšeč narava, prijaznost ljudi in dobro delo v bolnišnicah. Pravijo,da bi, če bi bilo treba, sprejeli zdravstveno oskrbo v vseh slovenskihbolnišnicah, ki so si jih ogledali do sedaj.Zelo natančno so pregledali ukrepe, ki smo jih izvedli na osnoviugotovitev akreditacijske presoje v letu 2011. O izvedbi opisanihukrepov so se prepričali tudi pri presoji na oddelkih. Veliko pozornostso posvetili zahtevam standarda v zvezi z zdravljenjem z zdravili,kirurško dejavnostjo in uporabo ovirnic.Posebej so pohvalili čistočo v vseh delih bolnišnice ter dobro skrb zavzdrževanje prostorov in opreme.V pisnem poročilu, ki ga lahko pričakujemo v dveh tednih, bodonatančno razložili, katerih zahtev standarda še ne izpolnjujemo vceloti. V predpisanem roku jim bomo morali posredovati programukrepov za odpravo teh odstopanj in dokaze, da smo ukrepe začeliizvajati.Utrinki s prve redne presoje po standardu NIAHO. Foto: K. Sušnik.

13Pljučnik | april 2012 | aktualno

Pereča tema:parkiranjeVečna problematika parkiranja okrog Klinike, kljub temu da jeparkirišč več kot dovolj, je vzrok, da smo pripravili Etični kodeks oparkiranju.Katja Sušnik14Pljučnik | april 2012 | aktualnoV nasprotju s tistimi, ki na delovno mestoprihajate s kolesom, avtobusom oz. peš, pase vsi ostali zaposleni Klinike Golnik dnevnosrečujemo s problematiko parkiranja vokolici bolnišnice. Skoraj vsem se zjutrajmudi, zato bi radi parkirali čim bliže vhodu,ki ima po možnosti zraven še uro za registracijodelovnega časa. Ker je število teh»vročih« parkirnih mest majhno, se nekateriposlužujejo parkiranja na mestih, ki nisopredvidena v ta namen, da bo le bliže vhoduin bodo s tem pridobili kakšno minutkodelovnika. Tako ravnanje pa lahko povzročimnogo neljubih dogodkov, kot je oviranjedostopa vozil podpornih služb, oviranjenormalnega delovanja tehnične službe inuničevanje parkovnih površin.Seveda pa se najdejo tudi t. i. arogantni vozniki,ki svoje vozilo pustijo parkirano čezdve parkirni mesti oz. tam, kjer parkirnamesta niso označena, parkirajo zelo širokoali postrani in s tem zmanjšujejo parkirnezmožnosti parkirišča.Z namenom, da bi bilo situacij, razvidnih nafotografijah v prispevku, vedno manj, smona Kliniki Golnik pripravili Etični kodekso parkiranju, ki je bil januarja letošnje letoobravnavan na sestanku vodij.Namen Etičnega kodeksa o parkiranju jeopozarjanje zaposlenih, da tudi v okoliciKlinike veljajo cestnoprometna pravila, kidoločajo mesta, kje je parkiranje dovoljeno,da si parkirišča delimo z nekaj sto drugihzaposlenih in da se promet odvija dalje tudipotem, ko mi svojega jeklenega konjička žeparkiramo.Etični kodeks v prvi vrsti opredeljuje, kjelahko parkiramo in komu so namenjena določenaparkirišča. Opozarja tudi na uvidevnostdo drugih uporabnikov parkirišč.Kodeks vsebuje natančen pregled vseh parkiriščv okolici Klinike in število parkirnihmest. Dodana so tudi opazovanja, kdo nadoločenih parkiriščih parkira, in dnevna zasedenostparkirišč.Pregled parkirišč Univerzitetne klinike GolnikOznakaparkiriščaImeparkiriščaŠt.parkirnihmestPovprečnazasedenostNamembnostUporabnikiP1 »Spodnje parkirišče« 92 90% javno mešanoP2 »Holcplac« 38 100% javno 100% zaposleniP3»Kolovrat« alimakadamsko90 90% javno 100% zaposleniP4 »Ginek« 30 20% javno mešanoA Pri bistroju 12 100% javno 90 % zaposleniB Pod kuhinjo 14 100% za zaposlene 100 % zaposleniC Pred upravo 15 60%za težje gibljivebolnike90 % bolnikiD Pri oddelku 100 10 100% za težje bolnike 100 % bolnikiE Nad železniško 9 100% javno 100 % zaposleniF Pod železniško 26 100% javno 100 % zaposleniG Na ovinku 17 100% javno 100 % zaposleniH Pri kotlarni 11 50 % javno 100 % zaposleniI Pred garažami 19 100 % javno 100 % zaposleniJ Za garažami 6 100 % za zaposlene 100 % zaposleniK Ob infekciji 32 100 % javno 100 % zaposleniSkupaj: 421V okolici Klinike Golnik so za potrebe parkiranjaosebnih vozil bolnikov, njihovihspremljevalcev, poslovnih partnerjev in zaposlenihurejeni številni parkirni prostori, kijih lahko razdelimo v več skupin ali območij,kot je to razvidno s spodnje tabele.V kodeksu so obravnavana tudi »problematičnamesta«, kjer najpogosteje prihaja donapačnega parkiranja, kot tudi mesta, kjer

zaposleni zelo pogosto puščajo svoja vozilakljub opozorilom, da je parkiranje tam strogoprepovedano.Iz Etičnega kodeksa o parkiranju:▶▶Parkirišče F – »Pod železniško stavbo«Na parkirišču ob železničarski stavbi parkiramotako, da izvajalcev različnih storitev(pogrebni servis, pralnica …) ne oviramopri dostopu do vhoda.Občasno opažam, da nekateri avtomobilovsploh ne parkirajo, ampak jihpustijo tam, kjer se ustavijo. Kar nekajjih parkira čez dva spodobna parkirnaprostora, pravi »mojstri« znajo zasestitudi tri …Rok Cesar▶▶Parkirišče B – »Pod kuhinjo«Namenjeno je za uporabo delavcev v kuhinji(2 mesti), kirurgiji (1 mesto), ostala mesta(11) so namenjena dežurnim delavcem.Nikoli ne parkirajte:▶▶v bližini smetnjakov pri lekarni, saj s temonemogočite uporabo smetnjakov, odvozodpadkov in dostavo lekarniškega materiala,▶▶na parkovnih površinah,▶▶pred glavnim vhodom v Kliniko,▶▶pred »tovornim« vhodom v kuhinjo nadesni strani ceste,▶▶pred pošto.Etični kodeks o parkiranju so pripravili DanicaŠprajcar, Boštjan Zakrajšek in KatjaSušnik.Kotiček zafilozofijoKatja SušnikEtikaV Slovarju slovenskega knjižnega jezikaje etika opredeljena kot filozofskadisciplina, ki obravnava merila človeškegahotenja in ravnanja glede na dobroin zlo. Razlikovanje med dobrimin zlim, med prav in narobe, se razlikujeod kulture do kulture. Nekateripisci enačijo pojma etike in morale,večina pa pojmuje etiko kot filozofskoreflektiranje, osmišljanje morale oz.naravnanosti; etika je torej filozofijamorale.Napačno parkiranje pred pošto ... Foto: K. Sušnik.... pred garažami (parkirišče I). Foto: K. Sušnik.MoralaMorala je skupek predpisov, norm,idealov, ki so sankcionirani s posebno,notranjo subjektivno sankcijo.Morale se učimo od malih nog, »kajje prav« in »kaj narobe«, in vendar sev življenju naša moralnost lahko spreminja,dopolnjuje ali slabi. Morala jeučinkovitejša, če je ponotranjena in čejo oseba usvoji. Slaba vest je klic našihmoralnih vrednot.15Viri:1. SSKJ2. Rus, V. (ur.) (1997). Etika in moralav sodobni družbi: zbornik. Ljubljana:Društvo T. G. Masaryk za filozofskoantropologijo, etiko ter za humanističnein družbene vede: Anthropos.... pred tovornim vhodom v kuhinjo na desni straniceste. Foto: K. Sušnik.... na ovinku (parkirišče G). Foto: S. Kocjančič..... pri zabojnikih za odpadke ob lekarni, kjer niparkirišča in kjer vozilo ovira delo. Foto: S. Kocjančič.... pred traktorsko garažo (parkirišče I).Foto: S. Kocjančič.Ko boste naslednjič parkiraličez dve parkirni mesti in semedtem, ko boste zaklepaliavto, sami pri sebi spraševali:»Bi ga morda prestavil bolj desno?Sem ga parkiral preveč naširoko?« je to vaša slaba vest,ki vas opozarja, da ste naredilinekaj narobe.Pljučnik | april 2012 | aktualno

Razstava Pljučnikovihnaslovnic ob 10-letnici glasilaOkroglo obletnico internega glasila smo skromno, a kljub temuzanimivo proslavili z razstavo vseh Pljučnikovih naslovnic. Od prveštevilke že skoraj davnega leta 2001 do tretje številke leta 2011smo nanizali natanko 36 številk glasila in ravno toliko naslovnihfotografij, med prvo in zadnjo stranjo vsake številke pa še precej večzgodb, strokovnih prispevkov, kratkih novic, fotografij in marsičesadrugega.Anja Blažun, Katja Sušnik, Anja SimoničGlavna urednica Anja Simonič med nagovorom, v ozadjunekaj Pljučnikovih naslovnic. Foto: K. Sušnik.Tako smo začeli: prva Pljučnikova naslovnica iz leta2001. Foto: arhiv Klinike Golnik.16Pljučnik | april 2012 | aktualnoOb »otvoritvi« razstave tik pred novoletnimiprazniki in ob samem začetku zime nas jenagovorila glavna urednica Anja Simonič,po »uradnem delu« pa smo obiskovalci šemalo pokramljali ter se posladkali s čajem inpiškoti. Žal so nam jo razstavljene naslovnicepošteno zagodle, saj se nikakor niso hoteleobdržati na steni. Kronološko razvrščenenaslovnice so bile zares zanimive, upamo,da vam jih je uspelo ujeti, sicer pa razstavoponovimo ob naslednji okrogli obletnici …Nagovor glavne uredniceAnje SimoničDrage sodelavke in sodelavci,v imenu ustvarjalcev Pljučnika vas lepo pozdravljam.Pljučnik se je rodil pred 10 leti, včasu, ko je naša bolnišnica praznovala 80let. Koliko časa točno se je v glavah nekaterihoblikoval, dokler ni končno ugledal lučisveta, ne vem. Si pa predstavljam, da ni nastalčez noč, čeprav se je morda takrat marsikomutako zdelo, kot še danes ne nastajačez noč, temveč je za njim cela ekipa ljudi, kiga ustvarjajo. Letos je Pljučnik star 10 let invečina golničanov ob besedi Pljučnik ne pomislisamo na zdravilno rastlino, temveč tudina naš golniški časopis. Domišljam si, da topomeni, da smo ga nekako vzeli za svojega.Včeraj zvečer sem ponovno listala po starihPljučnikih, še posebej po tistih številkah, ki mijih ni bilo dano spoznati kot bralki, saj še nisembila zaposlena tukaj. Odkrila sem never-

jetno zanimive stvari – da so mnoge rubrike,podobno kot so bile zastavljene, v Pljučniku šedandanes, da se je Pljučnik že tedaj zelo skušalpribližati golničanom, jih predstaviti v slikiin besedi, tako iz strokovnega kot človeškegavidika. V prvih številkah sem tako našlaizjemno iskren zapis ene od naših zdravnic osvoji izkušnji zdravniškega dela, ko je zapisala,da včasih ne smemo pobegniti soočenju zbolnikom, pa naj bo še tako težko, našla semtudi prav tako iskren zapis ene od naših medicinskihsester o svojih izkušnjah nočnegadela, za katere je zapisala, da niso prav ničpodobne nočnim v dr. romanih. Poleg tegasem se iskreno nasmejala ob nekaterih šalah,npr. tisti o špagetih in tisti o račjem dohtarju,morda se jih kdo še spominja :) …Pljučnik pa je rasel in se spreminjal. Prvegaodgovornega urednika Matjaža Fležarja jepo nekaj letih nadomestil Mitja Košnik, prvoglavno urednico Sašo Zupanič pa Saška Zdolšek,kasneje Anja Blažun, v zadnjem letu paše ena Anja. V teh desetih letih se je zamenjalatudi večina članov uredniškega odbora– njihova imena lahko najdete v vsaki številkiPljučnika. Običajno bralci nismo pozorni nanje,toda prav vsak član uredniškega odborakot tudi vsak pisec članka v Pljučniku se je posvoje in predvsem prostovoljno trudil, da jedoločeno vsebino za vas obeležil v Pljučniku.In na tem mestu vas prosim za en aplavz začisto vse pisce v Pljučniku.Vse spremembe v Pljučniku, pa najsi bodo nagor ali na dol, odvisno od okusa vsakega posameznika,na neki način odražajo tudi spremembena Golniku, naše počutje tukaj in nenazadnjetudi naš odnos do Golnika. Eden odpokazateljev, kako se je Pljučnik v zadnjih 10letih spreminjal, so njegove naslovnice. Lahkobi jim rekli, da so obraz Pljučnika. Koliko sejih je v tem času nabralo in kakšni so motivina njih, lahko vidite danes na zidovih našegahodnika. Anja Blažun in Katja Sušnik sta odgovorniza to, da so danes dejansko tukaj prednami. Hvala lepa obema. Avtorji mnogih naslovnicste golničani in tudi za naslednje letovas vabimo k predlogom za izbor motiva naslovnic,ki bodo krasile Pljučnik.Na tem mestu bi nam le še vsem skupaj radačestitala ob 10. Pljučnikovem rojstnem dnevu,mu zaželela še na mnoga leta, polna ustvarjalnostiin aktivnega sodelovanja nas vseh.Hvala!Nova izdaja slovenskeknjige Interna medicinaMitja KošnikPo šestih letih je pri založbi LitteraPicta in v sozaložništvuSlovenskega medicinskega društvaizšla četrta izdaja slovenskeknjige Interna medicina.Uredniki te izdaje smo prof. Mitja Košnik,prim. Franc Mrevlje, prof. DušanŠtajer, prof. Peter Černelč in prof. MirtaKoželj. Knjiga obsega 1700 strani. Tekstje razdeljen na 15 poglavij, ki jih je uredilo20 področnih urednikov, tekst indrugo gradivo pa je prispevalo več kot160 avtorjev. Knjigo so recenzirali prof.Andreja Kocijančič, prof. Pavel Poredoš,prof. Peter Rakovec in prof. Blaž Rozman.Golniški prispevek v tej knjigi je velik.Poleg naloge glavnega urednika smoopravili delo področnih urednikov trehpoglavij: Urška Lunder: Paliativna medicina,Mitja Košnik: Bolezni dihal, EmaMušič, Mitja Košnik ob sourednikovanjuprof. Vladimirja Kotnika: Imunskopogojene bolezni. Področni uredniki sobili odgovorni za pripravo posameznihpoglavij. Poleg njih so prispevke napisališe naslednji golničani: Jurij Šorli, MatjažFležar, Rok Cesar, Igor Požek, RobertMarčun, Nadja Triller, Aleš Rozman, IzidorKern, Viktorija Tomič, Stanislav Šuškovič,Andrej Debeljak, Sabina Škrgat,Jure Šorli, Lučka Debevec Kodrič, RenatoEržen, Petra Svetina Šorli, Katarina Osolnik,Mihaela Zidarn, Robert Marčun,Aleš Rozman, Franc Šifrer, Zlata Remškar,Jasmina Gabrijelčič, Igor Drinovec,Kristina Cerk Porenta.Knjigi je priložen DVD, ki ga je uredilprof. Dušan Štajer. Na njem je dodatnoslikovno, video in zvočno gradivo terpovezave do prosto dostopnih smernicin člankov. Golnik je prispeval precejšendelež slikovnega materiala za DVD. Precejfotografij in filmov za DVD je pomagalpripraviti Simon Papler.Naslovnica četrte izdaje učbenika Internamedicina. Foto: založba Littera Picta.Na spletni strani www.internamedicina.si bodo dopolnitve, ki bodo knjigo ohranjaleažurno do naslednje izdaje.Zakaj bi študent medicine med množicotujih učbenikov interne medicinepotreboval slovenskega? Saj medicinavendar temelji na dokazih, ki se zbirajov svetovni zakladnici znanja. Pa vendarso drobne, a pomembne podrobnosti, kijih slovenski zdravnik ne more izvedetiiz ameriških učbenikov. V knjigi so navedenislovenski epidemiološki podatki.Pri diagnostiki knjiga opisuje pristop, kije uveljavljen v našem zdravstvenem sistemu.Enako je pri izbiri zdravljenja. Diagnostičniin terapevtski pristopi se namrečv različnih okoljih razlikujejo gledena dostopnost, stroškovno učinkovitost,organizacijo zdravstvenega sistema inglede na tradicijo.Knjiga je tudi referenca slovenske medicinsketerminologije.Uskladiti toliko avtorjev, poenotiti slogpisanja, popraviti napake in knjigi datikončni videz je zamudno delo. Od prvegasestanka uredniškega odbora do izidaknjige so minila skoraj 3 leta.17Pljučnik | april 2012 | aktualno

Delovna terapija naNegovalnem oddelkuZgodba se je začela decembra lani ...Petra Mikloša, Judita Slak18Pljučnik | april 2012 | aktualnoNa vajah na negovalnem oddelku je bila izredna študentka prvegaletnika Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. V okviru individualnegadela študenta smo se dogovorili, da pri bolnici, popolnomaodvisni pri opravljanju temeljnih življenjskih aktivnosti, sicer paizredno komunikativni, izvede analizo problema pri zagotavljanjutemeljne življenjske aktivnosti koristno delo in prosti čas. Po pogovoruz bolnico se je študentka odločila, da bo poskrbela za okrasitevbolniške sobe bolnice za novoletno-božične praznike. Doma je izdelalaokraske iz papirja – papirnate zvezde – in okrasila bolniškosobo. Zaposlenim na negovalnem oddelku so bili izdelki zelo všeč inporodila se je ideja, da bi z njimi okrasili oddelek. A kaj ko je prevečrednega dela, le kdo ima čas izdelovati okraske iz papirja? Pa smose spomnili na naše bolnike, ki zaradi dolgotrajnega nadzorovanegazdravljenja več mesecev preživijo pri nas. Eden izmed treh bolnikovje bil takoj pripravljen, da se nauči izdelovanja papirnatih okraskov.In tako je gospod Hasan Suka začel izdelovati okraske. Kmalu jeokrasil negovalni oddelek. Začutil je dolžnost, da poskrbi tudi zapraznični videz oddelka 700, na katerem se je predhodno zdravil.Zaposleni v bolnišnici so opazili okraske iz papirja in prihajali h gospoduSuki bodisi po končne izdelke ali pa v uk, da so jih lahko izdelalisami. Naenkrat je bil gospod Suka prezaposlen z delom, časa dopraznikov je bilo malo, papirnate zvezde je izdeloval po ves dan, včasihtudi pozno v noč, tako da smo ga morali opozarjati na počitek.Po novem letu je gospod Suka za mesec dni odšel v Bolnišnico Sežana.Po vrnitvi na negovalni oddelek Bolnišnice Golnik je začel izdelovatipomladanske okraske. Pod mentorstvom gospe Katje Sušnikje izdelal papirnate rože, košarice in ptičke. Z njegovimi izdelki jebila okrašena Vurnikova dvorana ob otvoritvi. Gospod Suka še vednoneutrudno dela, kajti bližajo se velikonočni prazniki in okrasitije treba oddelek, pa še komu bi rad podaril svoje izdelke.O svojem delu in počutju je spregovoril tudi gospod Suka sam:V novoletnem času ste nam polepšali bolnišnico zokraševanjem oddelkov. Kako ste začeli izdelavo?Že pred 15 leti mi je nekdo pokazal papirnato zvezdo, ki je bila vsapomečkana. Razstavil sem jo in študiral toliko časa, da sem ugotovil,kako se naredi. Na negovalnem oddelku pa je bila na praksi študentkazdravstvene nege, ki mi je ponovno pokazala izdelavo, in sem začel.Kaj vam pomeni izdelovanje okraskov in drugihizdelkov iz papirja?Predvsem zadovoljstvo, da jih lahko podarim, ko vidim, da naredimdrugim veselje. Še zdaj se dostikrat spomnim, da sem jih komu pozabildati.Izdelki gospoda Hasana so krasili tudi prenovljeni Dom kulture, nafotografiji pomladni aranžma pred glavnim vhodom. Foto: D. Brus.

Pred novim letom ste delali tudi ponoči …Da, ker sem hotel pravočasno okrasiti oddelke. Bil sem malo v zamudi.Želel sem okrasiti poleg negovalnega tudi oddelek 700, sajsem tudi tam prebil mnogo časa. Še drugih oddelkov bi se lotil, čebi zneslo.Izdelki so narejeni zelo natančno. Ali ste ponaravi perfekcionist?Da, sem natančen, hočem, da je vsaka podrobnost dodelana tako,kot sem si zamislil.Kako doživljate čas v bolnišnici?Včasih se mi zdi dolgo, ko sem tukaj. Me pa malo stiska in skrbi,kako bo, ko pridem ven.Bili ste tudi v Bolnišnici Sežana. Kako je bilotam?V Sežani mi je bilo všeč, ker je bila v sklopu fizioterapije tudi delovnaterapija, kjer sem lahko delal razne stvari. Trajalo pa je nekaj dni,da so se navadili na režim, kot ga imam v Bolnišnici Golnik. Ni paprijetno biti s petimi težko bolnimi skupaj v sobi. So se mi smilili,ampak to ne gre skupaj. Kasneje so me premestili v drugo sobo,kjer sem bil z gospodom, h kateremu so vsak dan prihajali na obisksvojci. Dal sem jim izdelke in tudi njih naučil izdelave. Bili so zelozadovoljni in so tudi meni vedno kaj prinesli. Na splošno imajo naPrimorskem bolniki vsakodnevno veliko obiskov.Okrasili ste tudi Vurnikovo predavalnico.Da, tam je več kot 60 izdelkov.Načrti?Bliža se velika noč, tako da me čaka veliko dela.In tako smo na negovalnem oddelku poskrbeli tudi za neko vrstodelovne terapije, ki prinaša veliko zadovoljstva tako bolniku kot zaposlenim,sobolnikom in njihovim svojcem.Gospod Hasan med izdelovanjem okraskov v družbi osebja.Foto: arhiv Negovalnega oddelka.19Pljučnik | april 2012 | aktualno

Kako smo seliliknjižnicoSelitev knjižnice je bila obljubljena že nekaj let innaposled smo jo le dočakali.Anja BlažunSamo malo se spočijem … Foto: T. Ožbolt.20Pljučnik | april 2012 | aktualnoStari prostori, ki se bistveno vse od začetkadelovanja knjižnice v poznih 40. letih prejšnjegastoletja niso spremenili, so bili precejdotrajani. V tem času pa so se načrti za novoknjižnico in namen uporabe starih prostorovvelikokrat spremenili, prav tako se je časpripravljalnih in gradbenih del kar naprejprestavljal. Zato na pogosta vprašanja sodelavcev,ali se bo knjižnica res selila in kamse bo selila, res nisem znala več odgovarjati,prav tako sem komentarjem, da so – danesže bivši – prostori zares potrebni obnove,lahko samo prikimavala.Gradiva v stari knjižnici kar ni in ni zmanjkalo. Foto: K. Sušnik.Gradbena dela, ki so se v Domu kulturezačela lansko jesen, so bila hitro končana.Prav zaradi čakanja vsa leta pred tem sembila prepričana, da se bo tudi selitev začelašele pozno spomladi. Pričakovala sem torejjo, vendar s prepričanjem, da imam še nekajčasa in da do takrat lahko še nekaj stvaripostorim, da bo potem selitev knjižnice ševsaj nekoliko olajšana. Potem pa me nekegasončnega četrtka zadnje dni februarja po telefonupreseneti Boštjan Zakrajšek: »Kdaj selahko seliš?« Očitno je bila stvar zares brzinska.Načrti o počasnem pripravljanju so skopnelis snegom in imela sem dva dni časa,da ugotovim, kako in kdaj bomo knjižnicoselili, predvsem pa, kdo jo bo pomagal seliti.Pa smo začeli v ponedeljek, 27. februarja:najprej smo v škatle in zatem na nove policeprestavili učbenike in pomembnejše monografijeter nadaljevali z ostalimi knjigami. Podveh dnevih, ko se na starih policah selitevni še prav nič poznala, smo začeli selitev revij,ki se nikakor niso hotele končati, polegvsega so bile škatle z njimi težke kot cement,saj ima veliko revij povoskan papir. Sredidrugega tedna selitve smo z revijami zaključiliin ostalo nam je le še nekaj »malenkosti«.Zadnjo škatlo smo prenesli v četrtek,15. marca. Od samega obupa smo jih tudišteli, in čeprav so se razlikovale po velikosti,podatek ni zanemarljiv: spakirali, prenesli,prepeljali, spet prenesli in zložili v policesmo nič manj kot 595 škatel gradiva.Selitev ni bila tako pompozna kot v Kranjupred slabim letom dni, a vseeno podpisanaz vsemi sodelujočimi lahko rečem, da semselila golniško knjižnico. Še enkrat pravposebej hvala Črtu, Lojzetu, Eriku, Matiji,Marjetki, Sandiju, Tini, Katji, Anji, Maši,Darji, Robiju, prav tako pa tudi Sašu, Boštjanu,Mojci, Tatjani in Saši. Hkrati se zahvaljujemvsem zaposlenim za potrpljenje.Za staro knjižnico se mi preveč ne bo tožilo,pogrešala bom edino najboljši razgled skoziokna na Golniku.

Prenova splošne in zobne ambulante na GolnikuJurij Stariha, Mitja KošnikPred dobrim mesecem je bila v medijih objavljenaprecej nekorektna informacija o tem, da se je splošnaambulanta preselila v Kranj zaradi neustreznih prostorovv Kliniki Golnik. Pravilna informacija je, da seje ambulanta preselila zaradi pomanjkanja zanimanjaza prenovo ostalih partnerjev.Prostori, v katerih delujeta splošna in zobna ambulanta na Golniku,so dotrajani in nujno potrebni prenove. Prenovo prostorov imaKlinika Golnik v načrtu že več let. Do zdaj še ni bila izvedena, sajse nam z najemniki prostorov (Zdravstveni dom Kranj in Zobnapoliklinika Kranj) ni uspelo dogovoriti glede investicije v opremoprostorov. Klinika Golnik ima za gradbena dela v ta namen rezerviranasredstva v višini več kot sto tisoč evrov. Prav tako je Zobnapoliklinika zagotovila sredstva za nov zobozdravniški stol v višininekaj deset tisoč evrov. Zataknilo pa se je pri opremi obeh ambulants pohištvom, kar bi moral zagotoviti Zdravstveni dom oziromaObčina Kranj. Čeprav gre glede na celotno investicijo za majhenznesek (okoli dvajset tisoč evrov), brez teh sredstev prenova nemore biti končana.Izpostaviti velja, da sodita tako splošna kot tudi zobna ambulantana primarni nivo zdravstvenega varstva, za organizacijo kateregaje odgovorna občina. Klinika Golnik želi prenoviti ambulantepredvsem zaradi zaposlenih v naši bolnišnici in zaradi krajanovGolnika, saj smo družbeno odgovorna bolnišnica. Vložek v prenovoprostorov torej ni obveznost bolnišnice, ampak korak v smeridobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo.Monika Grünfeld, zdravnica družinske medicine pri delu v golniški ambulanti.Foto: A. Grünfeld.V zadnjem času so se začele stvari premikati. Sklican je bil sestanekna Občini, na katerem se je Občina kot lastnica Zdravstvenegadoma in Zobne poliklinike zavezala, da bo našla način za zagotovitevmanjkajočih sredstev.Kranjski občinski svet je na svoji marčevski seji sprejel sklep, dabodo zagotovili sredstva za opremo splošne in zobne ambulante. Vkolikor ne bo zapletov, bodo prenovljene ambulante odprle svojavrata proti koncu leta.21Medijske objave o Kliniki Golnik(januar–februar 2011)Katja SušnikV prvih dveh mesecih leta 2012 smo se v medijih pojavili kar 78-krat. Od tega v kar 23 različnih tiskanih medijih, v 14 različnihspletnih medijih, na 4 različnih radiih in na enem televizijskemkanalu.V novo leto smo zakorakali z novicami o Slovenski mreži za promocijozdravja po bolnišnicah, saj smo gostili srečanje ob ustanovitviSlovenske mreže, prav tako pa ima organizacija sedež v KlinikiGolnik. Mnogo prahu sta dvignila dokumentarna filma, ki soju predvajali na TV Slovenija 1. Prvi je govoril o tuberkulozi, kjerje imela Bolnišnica Golnik še kako pomembno vlogo pri premagovanjute strašne bolezni. Drugi film pa je bil namenjen KlinikiGolnik danes, predstavil je oddelke, nekatere zdravnike in drugeprocese v bolnišnici.Poleg ustaljenih tem, povezanih z zdravjem, so nas največ omenjaliv zvezi s selitvijo splošne ambulante z Golnika v Kranj, saj je ambulantana Golniku potrebna obnove.Pljučnik | april 2012 | aktualno

Enostavne stvari lahkopovzročijo veliko škodoRazpolavljanje in drobljenje tablet je lahko koristno in popolnomavarno, lahko pa je za bolnika tudi zelo nevarno. Razpolavljanja sepogosto poslužujemo, ko ni na voljo nižjega odmerka, drobljenja papri aplikaciji bolnikom, ki težko požirajo oziroma imajo vstavljenonazogastrično sondo. V prispevku bomo razjasnili, na katere lastnostitablet moramo biti pozorni ob razpolavljanju ali drobljenju.Janez Toni, Nanča Čebron Lipovec, Katja Trobec22Pljučnik | april 2012 | kotiček klinične farmacijeNavadne in filmsko obložene tableteRazpolavljamo lahko vse navadne in filmsko obložene tablete. Filmskaobloga namreč služi lepšemu videzu, ločevanju tablet različnihjakosti (barva), lažjemu požiranju (bolj gladka površina) ali prekrivanjuvonja ali okusa učinkovine. Takšna obloga torej ne zagotavljazaščite zdravilne učinkovine in jo lahko brez skrbi prelomimo alidrobimo.Tablete s posebnimi oblogamiPovsem nekaj drugega so tablete, kjer obloga zagotavlja zaščitoučinkovine ali želodčne sluznice (obloga je gastrorezistentna) ali paomogoča, da se učinkovina sprošča na želen način (omogoča prirejenosproščanje). To prirejeno sproščanje je navadno podaljšano,kar pomeni, da lahko bolnik vzame tableto npr. vsakih 12 ur namestona vsake 4 ure. Obstajajo tudi druge oblike sproščanja: pulzirajoče,zakasnjeno itd.Vse takšne tablete imajo pri imenu oznako, ki nas opozori, da ne greza navadne tablete. Te oznake so za:▶▶tablete z gastrorezistentno oblogo: GR (gastrorezistentna), PRO-TECT (gastrorezistentna, npr. Aspirin Protect) in▶▶tablete z oblogo, ki omogoča prirejeno sproščanje: SR (ang. sustainedrelease = zadržano sproščanje, npr. Rawel SR), MR (ang.modified release = prirejeno sproščanje, npr. Preductal MR), CR(ang. controled release = nadzorovano sproščanje, npr. TegretolCR), RETARD (zakasnjeno sproščanje, npr. Lekoptin retard),CONTINUOUS (nepretrgano sproščanje, npr. MST Continuous),XL (ang. extended release = podaljšano sproščanje, npr.Primeri tablet s prirejenim sproščanjem,ki se jih lahko razpolavlja. Foto: J. Toni.

Primeri tablet s prirejenim sproščanjem,ki se jih lahko razpolavlja. Foto: J. Toni.Tablete, ki jih lahko lomimo indrobimo. Foto: J. Toni.Primer gastrorezistentnih tablet.Foto: J. Toni.Lescol XL), OROS (ang. osmotic-controlled release oral deliverysystem = podaljšano sproščanje, npr. Adalat Oros).Poleg tega je tudi v samem imena zdravila navedeno, ali gre za tabletez gastrorezistentno oblogo ali s prirejenim sproščanjem.Kaj se zgodi, če takšno tableto prelomimo ali zdrobimo? Pri gastrorezistentnihoblogah bo učinkovina vplivala na želodčno sluznico(pri Aspirinu bo tako acetilsalicilna kislina poškodovala želodčnosluznico) ali pa želodčna sluznica na učinkovino (pri Ortanolu/Ultopubo želodčna kislina razgradila učinkovino in zdravilo ne bodelovalo). Tako lahko škodujemo bolniku ali pa mu damo zdravilobrez učinka. Pri tabletah s prirejenim sproščanjem se bo učinkovinatakoj sprostila. Najlepše to ponazorimo s primerom z opioidi.Pri bolniku, ki mu predpišemo MST Continuous 100 mg/12 h,želimo, da dobi ta odmerek 100 mg čez celotnih 12 ur. Če tabletoMST Continuous 100 mg zdrobimo, bo dobil vseh 100 mg morfinanaenkrat. Zgodi se skoraj enako, kot če bi namesto ene tableteSevredola 20 mg naenkrat zaužil pet tablet! Tako ga bomo najprejreševali iz morebitnega zastoja dihalnega centra, kasneje pa bo zaradiodsotnosti učinka podaljšanega sproščanja zelo verjetno imelhude bolečine.Vsako pravilo ima tudi izjeme. Nekatere oblike zdravila Nexium sonavedene kot gastrorezistentne tablete, pa so v resnici sestavljene izmajhnih gastrorezistentnih pelet, zbranih v filmsko obloženo tableto,zato jih lahko pred aplikacijo raztopimo v vodi. Tablete DiaprelMR imajo sicer prirejeno sproščanje, vendar so narejene tako, da sejih na zarezi lahko prelomi.V posameznih primerih je lomljenje oziroma drobljenje tablet sprirejenim sproščanjem dovoljeno, vendar mora vedno to preveritifarmacevt.ZarezeZareze na kateri koli tableti nam olajšajo razpolavljanje, saj prilomljenju načeloma dobimo dva približno enako velika dela. Pomembnoje, da razumemo, da če zareze ni, to še ne pomeni, da tabletene smemo prepoloviti. O tem odloča sestava njene obloge.Varnost zdravstvenih delavcev pri razpolavljanju alidrobljenju tabletRazpolavljanje oziroma drobljenje tablet je pri večini zdravil varnoza zdravstvene delavce. Pri razpolavljanju ali drobljenju tablet, kivsebujejo citostatike, antibiotike ali učinkovine, ki vplivajo na hormonskepoti (zdravila Arimidex, Casodex, Prostide, Avodart …),morajo zdravstveni delavci uporabiti zaščitne rokavice. Smiselnostuporaba nekaterih takšnih zdravil pri bolnikih z nazogastrično sondoje v posameznih primerih lahko vprašljiva. O tem odloči zdravnik.Kako ukrepati v praksi?Če potrebujemo nižjo jakost gastrorezistentne tablete ali tablete sprirejenim sproščanjem in te ni na voljo, se o možnostih pozanimamov lekarni. Pred drobljenjem zdravil, ki imajo posebne vrstesproščanja, je treba opozoriti zdravnika in farmacevta, ki bosta našlanajprimernejšo rešitev za posameznega bolnika.23Pljučnik | april 2012 | kotiček klinične farmacije

Ko se otroci srečajo znapredovalo boleznijoin smrtjo»Čeprav smo bolnišnica, ki se ukvarja z zdravljenjem in oskrbo odraslih,tu pa tam srečamo tudi otroka. Če otroka srečamo na hodniku, komorda čaka starša pred ambulanto, ga potrepljamo po rami, razmršimolase in ogovorimo »Kaj pa ti, mali mož?« in »O, kakšna gospodična!«. Senasmejemo in odhitimo naprej. In potem so tu situacije, ko se srečamoz otrokom ob postelji hudo bolnega starega starša ali celo starša.Takrat se nam začnejo v mislih množiti vprašanja. »Ali otroku povedatio bolezni? Če da, kaj naj mu povemo? Kako naj o tem spregovorimo? Zakajbi otroku sploh povedali? Kdo naj prevzame to vlogo? Kdaj je tistinajprimernejši trenutek?«Maja Furlan24Pljučnik | april 2012 | paliativni kotičekTakrat velikokrat pomislimo, da se je pri otroku najbolje izognitibesedi na »R« ali »S«, saj je še premajhen in ne ve, kaj se dogaja.Rečemo si, ker ne sprašuje, je najbolje, da smo tudi mi tiho. Oziromada smo raje tiho, kot da bi rekli kaj narobe. In potem je tukaj miselBo že prišel pravi trenutek, a ga ni od nikoder. Ali pa preprosto nič nerečemo v dobri veri, da bomo tako zaščitili otroka, saj ne želimo, dabi spoznal bolečino in trpljenje, in ne želimo, da bi ves čas razmišljalo tem. Vse to so misli, s katerimi sem se tudi sama srečala, ko semopazovala svojega nečaka, kako zlaga kocke, in razmišljala, ali ve, kajse dogaja z njegovo babico.Napredovala kronična bolezen pretrese naš vsakdan, spremeni načrte,pogled na prihodnost. Smrt nam ljube osebe za trenutek ustavičas in se nas dotakne v spoznanju minljivosti vsega, kar nas obdaja,minljivosti nas samih. V takšnih trenutkih se zelo različno odzivamo.Vsak od nas ima svoj način spoprijemanja s težkimi situacijami,svoj način izražanja stiske. Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki jo je živelz ljubljeno osebo, svojo življenjsko situacijo, v kateri se trenutnonahajamo. Enako velja za otroke. Pa vendarle otrok ni pomanjšanodrasli. Njegovo razumevanje dogodkov teče drugače, odvisno odrazumevanja bolezni in smrti, ki se s starostjo spreminja. Ne gledena otrokovo starost pa prihod bolezni v družino in smrt vplivata nanjegov občutek varnosti.Družina je tisto zavetje, v katerem se razvija naše razumevanje svetain nas samih. Razumevanje in spoprijemanje z boleznijo in smrtjo pritem nista izjemi. Odrasli na to razumevanje pomembno vplivamo,saj jim v teh trenutkih stojimo ob strani. Med svojim odraščanjemsmo se naučili, kaj se ob smrti od nas pričakuje, kako se je treba obnašati,o čem se sme govoriti, katera čustva je dovoljeno pokazati in kajje tisto, kar obdržimo le zase. A mnogokrat se sebi ne zdimo dovolj»pametni«, da bi vedeli, kako to najbolje storiti, ko imamo pred sebojpar majhnih svetlikajočih se oči. Ko se v družini pojavi bolezen, smonavadno okupirani z oskrbo, pripomočki, ohranjanjem vsakdanjerutine, a hkrati lovljenjem novega ritma. Ob preobilici opravkov, obveznostiin skrbi spregledamo, da je ta mala kuštrava glava še vednotam. Previdno kuka na vratih sobe, se sprašuje in skrbi.Od starosti otroka je odvisno, kako razume bolezen insmrt in kako pokaže in izrazi svojo stisko ob tem.Tako kot odrasli se bo srečal s kopico čustev: žalostjo, strahom, jezo,tesnobo. Pa tudi z občutki krivde. Otroku povemo, da se vsi otrocipočutijo tako, da se tudi mi počutimo tako. Povprašamo ga o njegovihobčutkih, o tem, kaj razmišlja. S tem otroku sporočimo, da jepovsem običajno, kar se odvija v njegovih mislih. Damo mu vedeti,da lahko sprašuje, se pogovarja o tem, kako je bilo, kaj je in kaj bo.Kaj povedati otroku?Tudi otrok si zasluži, da mu povemo resnico. Čeprav nas bo mamilaželja, da bi posegli po raznih zgodbah in olepševalnih izrazih, bomos tem le povečali stisko. Nemalokrat se zgodi, da otrok nehote izve,kaj se v družini dogaja od koga drugega. Pomembno je, da bolezenpoimenujemo, saj bo sicer otrok mislil, da je to nekaj, kar imatudi sam ali kdo drug v družini. Zato razložimo, kako je ta bolezendrugačna od gripe ali angine oz. bolezni, ki jo otrok pozna in jo jeizkusil. Seveda otroku ne pripovedujemo o vseh podrobnostih in ne

otrok svoj svet. Vanj je vpet na različnih koncih in krajih. Obiskuješolo, kjer bo slišal razna vprašanja in odgovore. Vpet je v širšo družino,ki ga tolaži. Vpet je v širšo skupnost, kjer mediji poročajo o temin onem. Poleg tega ima svoj krog prijateljev in vrstnikov tudi zunajšole. Naj otrok izve o pomembnih dogodkih družine od nas, njemunajbližjih in najbolj ljubljenih oseb, ki mu pomenijo varnost, toplino.Foto: B. Brito.opisujemo vseh korakov bolezni in zdravljenja. Povemo bistvenestvari, v enostavnem in otroku prilagojenem jeziku. Če otrok začuti,da se o tej temi sproščeno in odprto pogovarjamo, bo sam spraševal.Pustimo se voditi njegovim vprašanjem. Ob načrtovanem obisku vbolnišnici otroku že doma razložimo, kaj bo videl, slišal, vohal. Inobrazložimo mu, če veljajo kakšna posebna pravila. Na knjižnih policahje na voljo kar nekaj knjig 1 , ki nam tak pogovor olajšajo. Odraslise včasih trenutkov, ko ostanemo brez odgovora, ustrašimo bolj,kot se otroci bojijo. A življenje je takšno, da včasih odgovora ni, gani tako enostavno ubesediti ali ga preprosto ne poznamo. In če odgovorane poznamo, to otroku preprosto povemo.Kako povedati?Spregovoriti ob risanju, listanju knjige ali sestavljanju kock pogovoruodvzame nekaj teže. O bolezni in umiranju govorimo mirno, a nebrez čustev. Otroka vprašamo, koliko že ve do zdaj. Kaj je že slišal?Pri odgovorih bodimo iskreni in jasni. To pomeni, da uporabimobesedno zvezo bo umrl, umrla. Eden izmed načinov, kako povemo,je tale: »Telo preneha delovati in ne dela nikoli več. Telo se ne moreveč premikati, dihati, čutiti, videti, slišati, govoriti. Niti ne čuti več bolečine,ni več lačno, žejno in ni ga strah.« Ali se še bolj približamomlajšemu otroku: »Telo ne more več jesti sladkarij, ne more gledatitelevizije, ne more peti, se ne more igrati, ne more dihati.« Že vnaprejsi v mislih ali na papirju pripravimo, kako bomo razložili tiste dele,ki se nam zdijo najtežji.Zakaj otroku razložiti?Dogodek, ki ga poznamo, lažje sprejmemo. Težavo, ki jo razumemo,lažje rešimo. Če svoja čustva in misli izrazimo, se s situacijo lažje spoprimemo.Naš um deluje tako, da manjkajoče dele zgodbe zapolni.Bodisi zgodbo dopolnimo s svojim znanjem in izkušnjami, včasih pajo zapolnimo z domišljijo. Tako si bo otrok skušal razložiti, zakaj jededek videti bolj rumeno kot običajno, zakaj veliko spi, zakaj imaplenico, s pomočjo svoje domišljije. Razlage, ki jih sam oblikuje, solahko mnogo strašnejše zanj. Dogajanje, kot si ga razlaga sam, mordadoživlja veliko bolj ogrožajoče, kot je v resnici. Vedno govorimo, daso otroci srce družine, ob tako pomembnem dogajanju pa jih prepogostoizključimo, kar tudi sami začutijo. Konec koncev ima tudiNajbolj tipična vprašanja, ki se otrokom zastavijo obtežkih časih bolezni, so:A je zbolel zaradi mene? Sem jaz to povzročila? A se lahko nalezemtega? Kaj pa če se kdo od ostalih članov družine naleze? Kdo bo skrbelzame? Kaj se bo zgodilo z mano? Breme vprašanj, ki obvisijo v zraku,ko nanje otrok ne zna sam odgovoriti, je veliko.Kdo naj bo tisti, ki spregovori z otrokom?Najbolje je, da to stori oseba, ki je otroku blizu. Dobro je, da je oseba,ki je bolna, navzoča, sicer bo morda otrok razumel, da je to skrivnostin da lahko o tem spregovori samo z nekaterimi člani družine. Čeje otrok več in se zelo razlikujejo po starosti, je bolje, da pogovoropravimo ločeno.In kdaj je tisti pravi trenutek?Vzemimo si čas, da se sami vsaj malo prilagodimo na dogajanje vdružini. Vendar vedimo, da prej kot smo seznanjeni vsi, prej si bomolahko stali ob strani. Povejmo informacije sproti, kot se dogajajo. Oprihajajoči smrti spregovorimo tako, da ima otrok še dovolj časa zaslovo. A ne prehitro, saj se lahko zgodi, da se otrok nato iz dneva vdan sprašuje, ali je danes dan, ko bo njemu ljuba oseba umrla.Vzemimo vprašanja, misli in stiske otrok resno inzavzeto.S tem jim sporočamo, da so pomemben del družine in da jih želimoob tako pomembnem dogajanju za družino polno vključiti. Dajmojim priložnost, da zastavijo vprašanja, da izrazijo svojo stisko. Največ,kar lahko damo svojim otrokom, ni to, da jih zaščitimo predspremembami, izgubo, bolečino in stisko, temveč zaupanje vase inveščine za spoprijemanje in rast v različnih situacijah, ki jih prinašaživljenje.Opomba:1. Nekaj knjig, ki jih najdemo v slovenskih knjižnicah in knjigarnah, ki sonam v pomoč pri pogovoru z otrokom:Korošec Marjana. (2007). Ob izgubi, ki jo doživlja mladostnik. Ljubljana:Salve.Borucky Vilma. (2004). Smrt in žalovanje: da bi odrasli lažje razumeliotroke. Ljubljana: Artelj.Romain Trevor. (2002). Kaj na svetu počneš, ko ti nekdo umre? Celje:Mohorjeva družba.Levete Sarah. (1998). Kadar kdo umre. Ljubljana: DZS.Logar Bernarda. (2009). Otroci in smrt. Celje: Mohorjeva družba.Literatura:1. Warnick, A. (2010). What children need to know when a parent orsibling has cancer. New York: Mount Sinai Hospital.2. The Calgary rural primary care network. (2010). Grieving children,youth & families: how can you help. Calgary: Hospice Calgary.25Pljučnik | april 2012 | paliativni kotiček

Organizacijska klima inzadovoljstvo zaposlenihNa Kliniki Golnik se zavedamo, da imamo zaposleni v vseh delovnihprocesih najpomembnejšo vlogo. Mi smo tisti, ki s svojim odnosomdo sodelavcev in podjetja ustvarjamo klimo oz., drugače povedano,socialno ozračje v bolnišnici. Pozitivna klima pa predstavlja podlagomotivaciji za delo, kar pomeni kakovostno opravljene storitve, kijih nudimo svojim odjemalcem – bolnikom (in posredno tudi njihovimsvojcem).Romana Martinčič26Pljučnik | april 2012 | kotiček za razvoj ljudi pri deluPregled kategorijKlinikaGolnik2010KlinikaGolnik2011Zdravstvo2011Odnos do kakovosti 3,74 3,77 3,52Inovativnost in iniciativnost 3,57 3,59 3,43Pripadnost organizaciji 3,36 3,57 3,38Motivacija in zavzetost 3,42 3,56 3,35Poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev 3,25 3,50 3,22Strokovna usposobljenost in učenje 3,41 3,47 3,25Vodenje 3,12 3,37 3,24Organiziranost 3,16 3,35 3,18Notranje komuniciranje in informiranje 2,93 3,24 3,01Notranji odnosi 3,06 3,09 3,20Razvoj kariere 2,73 2,86 2,81Nagrajevanje 2,60 2,76 2,69Zadovoljstvo 3,56 3,57 3,46Max N 144 122 1905Povprečje 3,20 3,36 3,19Na organizacijsko klimo vplivajo mnogi dejavniki, kot so npr. stališčazaposlenih o lastnem delu, organizacija dela, način vodenja,možnost izobraževanja in strokovnega razvoja, možnost kariernegarazvoja idr. Organizacijska klima predstavlja način vedenja ljudi inpercepcijo odnosov med njimi.Klinika Golnik je tudi v letu 2011 pristopila k primerjalnemu merjenjuorganizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Uporabljenvprašalnik vključuje osnovne dimenzije organizacijske klime. Rezultatiso prikazani v spodnji tabeli in kažejo na izboljšanje prav vsehmerjenih kategorij v primerjavi s predhodnim letom. So pa tudi nadpovprečjem ocen slovenskega zdravstva.Zaposleni v Kliniki Golnik se zavedamo, da odločilno prispevamok zagotavljanju kakovosti in da inovativnost in iniciativnost nistaizključno v domeni vodstva. Ocene glede pripadnosti, motivacije inzavzetosti kažejo na večjo zvestobo zaposlenih ter željo po delovniaktivnosti in doseganju ciljev. Zaposleni ocenjujemo, da dobro poznamoposlanstvo, vizijo in cilje klinike ter da smo za opravljanjedela strokovno dobro podkovani. V primerjavi s predhodnim letomsmo opazno izboljšali vodenje, ki je precej povezano s komunikacijoin informiranjem.V letu 2012 nam pomemben izziv predstavljajo notranji odnosi, kibi morali temeljiti na spoštovanju, sodelovanju, zaupanju, odkritostiin na skupnem interesu za dosego ciljev. Utopično, porečete nekateri?Ni utopija, le vsakdo bi moral v tem letu narediti majhen korak(pozitivno spremembo) v tej smeri: najprej delati na razvoju prejomenjenih vedenjskih kompetenc, potem razmišljati ter delovatibolj celostno in manj parcialno. Sprememba pri vsakem posameznikuzagotovo povzroči spremembo pri timu ali stanovskih kolegih, venoti itn. Bolnišnica je poleg zgradb in opreme tudi socialna združba,tako rekoč živ organizem, ki je po mojem globokem prepričanjupodvržen naravnim zakonom. Kot vsak naravni sistem se postopomaspreminja v popolnejšo obliko. Zaradi svoje evolutivne naravepa je ta proces počasnejši, zato na poti, ki nas vodi do korenitejšihsprememb, ne smemo biti preveč nestrpni. Zadošča že odločitev, davsakdo prevzame odgovornost za svojo osebno rast, ki je enako pomembnakot strokovna rast.

Mali vodnik po odpadkihZloženki na pot …Bolnišnica je ustanova, kjer se prepleta ogromnorazličnih dejavnosti - tako neposredno povezanihz bolniki in njihovim zdravljenjem kot tuditakih, ki osnovni dejavnosti - torej zdravstveniobravnavi bolnika - nudijo podporo. Vsem aktivnostimje poleg prvotnega namena - to je kakovostnaobravnava bolnika - skupno tudi to, daso stranski proizvod dejavnosti izvajanja storitevodpadki. Nastale odpadke, ki jih ni malo in ki sozelo raznoliki (od sekundarnih surovin do nevarnihodpadkov), je treba ustrezno odstraniti,tako z vidika zakonodaje kot z vidika ekološkeozaveščenosti zaposlenih, ki je vsak dan večja.Včasih je zaradi velikega števila vpletenih akterjev(zaposleni, bolniki, obiskovalci, študenti …)zagotavljanje ustreznega ločevanja trd oreh. Posledičnose k novim navodilom, zabojnikom, načinomravnanja … pristopa postopoma, korak zakorakom, enako poteka z obveščanjem posameznihskupin zaposlenih. Na vsako delovno mestotudi ni možno namestiti vseh zabojnikov, ki jihimamo na razpolago. Temu primerno so (in šebodo) določena mesta za zbiranje najrazličnejšihvrst odpadkov. Včasih to pomeni (predvsem prizbiranju sekundarnih surovin), da moramo določenodpadek odnesti do zabojnika, ki ni ravnoob naši delovni mizi, pultu …Zloženka pred vami je narejena prav zato, da vsizaposleni pridobite enotne informacije o tem, kajse že zbira (in obenem kje in kako). Vedeti pa jetreba, da tako “popolno” ločevanje, kot ga lahkozagotovimo doma, v tako kompleksni ustanovini možno. A odpadke ločujemo in del odpadkovoddajamo tudi kot sekundarne surovine terustrezno ravnamo z “odpadki iz zdravstva”, insicer v kar največji možni meri, saj s tem zadostimozakonodaji, obenem pa tudi prihranimo.Sredstva, ki jih ne porabimo za plačilo odvoza,uničenja odpadkov ... uporabimo lahko za kakovostnoobravnavo bolnikov, izobraževanje zaposlenih… Na koncu - čeprav rezultat ni videntakoj - pridobimo tako mi (zaposleni, ustanova)kot tudi narava, za kar se trudi zakonodaja s svojimidoločili, predpisi in uredbami.Klinika Golnikapril 2012Podrobnejša navodila o ravnanju zodpadki v bolnišnici se nahajajo vNačrtu gospodarjenja z odpadki!Načrt je bil izdelan leta 2010. Prenove indopolnitve veljavnega načrta so predvidene vzačetku leta 2012.Dostop: Biportal (SZNO/Bolnišnična higiena)parkovni odpadkikosovni odpadkikovinski odpadkigradbeni odpadkiViri:1. Načrt gospodarjenja z odpadki - BolnišnicaGolnik – KOPA (2010)2. Priročnik za pravilno ravnanje z odpadkiKrLočuj (Mestna občina Kranj, KomunalaKranj)3. kazalci.arso.gov.siParkovne odpadke proizvedemomed urejanjem parka okolibolnišnice in jih tudi sami “deponiramo”.Kosovni in kovinski odpadki sepojavljajo vzporedno z odpisiin popravili raznih pripomočkov,opreme. Ko se jih naberedovolj, naročimo odvoz s kontejnerjem.Gradbeni odpadki so nepogrešljivspremljevalec adaptacij innovogradenj. Praviloma za njihposkrbi izvajalec del.Zloženko pripravila:Mojca Novak, Klinika Golnik27oStaLi neneVarniin neVarni odPadkibaterije in akumulatorjiIzpraznjene baterije so za okolje nevaren odpadek, saj vsebujejotežke kovine (živo srebro, kadmij, litij, nikelj). Da ne bi končali naodlagališču, jih ločeno zbiramo v skladišču potrošnega materiala.Trije manjši zabojniki so nameščeni tudi po bolnišnici.Prav tako zbiramo tudi iztrošene akumulatorje našega voznegaparka.Baterij od doma ne prinašamo, saj jih lahko oddamo v večini trgovinin nakupovalnih središč, kjer baterije prodajajo.žarnice, sijalkeOdslužene sijalke in druga svetila zaradi vsebnosti nevarnih snovi(npr. živo srebro, natrijeve pare …) zahtevajo posebno ravnanje –ločeno zbiranje in oddajanje. Zbirajo jih električarji po opravljenemdelu, v posebnih sodih.Sijalke, ki jih zaradi iztrošenosti zamenjamo doma, oddamo lahkotako kot baterije, v večini trgovin, kjer sijalke prodajajo.kartušeIzpraznjene kartuše, tonerje zbiramo v skladišču potrošnega materiala.Oddajamo jih Rdečim noskom.odpadna električna in elektronska opremaOdpadno električno in elektronsko opremo za odvoz pripravijo zaposleniv računalništvu in tehnični službi ob odpisu opreme.V sklopu bolnišnice nastajajo še druge vrste odpadkov,a redkeje. Za odpadke, ki se pojavljajo izjemoma,neredno, se sistem zbiranja, začasnega skladiščenja inoddajanja ureja sproti.organski odpadki iz kuhinjeOrganski odpadki iz bolniških oddelkov se vračajo preko sistematransporta prehrane v glavno kuhinjo. Dogovorjeni smo, damanjše količine hrane, ki ostanejo od malic zaposlenih, ali hrane,naročene od drugod, oddajamo nazaj v kuhinjo, skupaj z ostalimiostanki hrane.

PoSebni odPadki V zdraVStVUinfektivni odpadkiInfektivne odpadke zbiramo vrumene vreče in ustrezne zabojnikerazličnih dimenzij.Zabojnike ob nastavitvi označimo.Da:▶ krvav in gnojen obvezilnimaterial▶ zaščitna sredstva, uporabljenapri bolniku v izolaciji▶ material, uporabljen pri bolnikuv izolaciji▶ kozarčki s 24-urnimi izmečki▶ drenažni sistemi▶ …ostri predmetiOstre predmete zbiramo v zabojnikihrazličnih dimenzij inoblik.Zabojnike ob nastavitvi označimo.V času, ko niso v uporabi, sozabojniki zaprti.Da:▶ injekcijske igle▶ šivalni material▶ skalpeli▶ lancete▶ stekelca za mikroskopiranje▶ …Ne:▶ ampule in viale»odpadki iz zdravstva«*»Odpadke iz zdravstva« zbiramov rjavih vrečah različnihdimenzij.Da:▶ potrošni material, porabljenpri bolniku▶ zaščitna sredstva (ne od bolnikav izolaciji)Potrošni material:▶ plenice, vložki, inkontinenčnepodloge▶ oblačila za enkratno uporabo▶ izpraznjene urinske vrečke,cevke za apiracijo, filtrivžilni in urinski katetri▶ tamponi, zloženci▶ brizge▶ …* Odpadki, ki z vidika preventive pred infekcijo ne zahtevajo posebnegaravnanja pri zbiranju in odstranjevanju (plenice …)28embalaži zbiramo odpadne kemikalije,reagente …v originalni ali drugi ustrezniV medicinskih laboratorijihodpadne kemikalijesistemi, v katerih je bila pripravljenaraztopina citostatikov.škem oddelku 200 pa izpraznjeneinfuzijske plastenke szbiramo v lekarni, na Bolni-Material, ki prihaja v stik s citostatiki,med pripravo terapijecitotoksična zdravilacitostatična inzdravila s pretečenimrokomV lekarni zbiramo ostankezdravil in neuporabna zdravila(katerim je pretekel rok uporabe)iz bolniških oddelkov inenot.Zdravil ne prinašamo od doma– lahko jih oddamo v lekarni vkraju, kjer živimo.Upoštevajmo!Pri odstranjevanju odpadkoviz zdravstva vedno premislimo,v katero od kategorij odpadeksodi in v katerega od zabojnikovga odstranimo. Zabojnikovz odpadki iz zdravstva nebremenimo z odpadki, ki bi jihlahko odložili v zabojnike zaločeno zbiranje, saj s tem prihranimona volumnu / teži inposledično ceni odvoza takegaodpadka.nečista embalažaV bolniških oddelkih in enotahzbiramo stekleno ali plastičnoembalažo z ostanki zdravil(npr. infuzijske plastenke zdodanimi zdravili, infuzijskeplastenke z ostanki tekočine zdodanimi zdravili, stekleničkeantibiotikov …).

antibiotikov▶ čiste ledvičke, prazni podstavki▶ stekleničke od▶ prazna plastična embalaža zdravil▶ steklenice z vsebino▶ prazne infuzijske plastenke(prazne in čiste)▶ zamaški▶ manjši koščki stiroporasteklene posode▶ neonske svetilke▶ tube (zobne paste)▶ polne infuzijske plastenke▶ druge votle▶ porcelan▶ sestavljena embalaža (tetrapak sokov, mleka)▶ brizge▶ kozarci▶ ogledala▶ plastična embalaža (vrečke, folije - aluminijasta, plastična, mehurčkastaembalaža)▶ infuzijske plastenke z dodanimizdravili▶ steklenice▶ okensko stekloDa:Ne:snovi, plastični kozarčki in lončki)▶ nevarni odpadki▶ plastična embalaža (plastenke pijač, kozmetike - brez nevarnih▶ biološki odpadkinapolnitvi razpoložljivih zabojnikov.▶ kovinska embalaža (pločevinke pijač, kovinski pokrovi, zamaški)▶ papirnamen zbiranja stekla nahajajo dodatni zabojniki.Odvoz stekla poteka po dogovoru, ob▶ stekloDa:Ne:bolniških oddelkih se v sklopu ambulant zaškatle, postavljene na različnih lokacijah. Nanamen zbiranja čiste embalaže nahajajo dodatni zabojniki.Odlagamo vedno stekleno embalažo brez vsebine.Steklo odlagamo v različne zabojnike inEmbalažo odlagamo v sivo zelene zabojnike, postavljene na različnihlokacijah. Na bolniških oddelkih se v sklopu ambulant zapluto pa med mešane komunalne odpadke).surovine. Odvoz mešane embalaže poteka vsak drugi teden (izmeničnos komunalnimi odpadki).in kovino odložimo med odpadno embalažo,plastične pokrove in zamaške iz plute (plastikoOdpadna embalaža se zbira, da bi jo predelali v ponovno uporabnePreden odložimo steklo, odstranimo kovinske,izprazni - odložiMeŠana eMbaLaŽa StekLenaeMbaLaŽaizprazni - izperi - stisni - zloži - odloži29koMUnaLniodPadkiPoskrbimo za to, da bo tehodpadkov čim manj!Komunalni (nekoristni) odpadki:Na koncu nam ostane še tisto, kar za zdaj nemoremo predelati ali ponovno uporabiti terkar ni definirano kot nevarni odpadek – greza nekoristni, komunalni odpadek.Odložimo ga v črno vrečo in po odvozu izBolnišnice Golnik (vsak drugi teden – izmeničnoz embalažo) konča na urejenemodlagališču komunalnih odpadkov. Če priodlaganju odpadkov upoštevamo navodila zaločeno zbiranje, v črni vreči resnično končajole še ostanki odpadkov (nikakor pa ne odpadnaembalaža, steklo in papir).

Vrste odpadkovv bolnišniciKomunalni odpadki;ločeno zbrani odpadkiPosebni odpadki vzdravstvuOstali nenevarni innevarni odpadkikomunalni odpadki infektivni odpadkikosovni odpadkipapir in karton ostri predmetikovinski odpadkimešana embalaža odpadki iz zdravstva*gradbeni odpadkisteklena embalaža citostatična incitotoksična zdravilabaterije in akumulatorjizdravila s pretečenimrokomneonske žarnicekartušeodpadne kemikalijeelektronska oprema*Odpadki, ki z vidika preventivepred infekcijo ne zahtevajoposebnega ravnanja pri zbiranju inodstranjevanju (plenice,…)** Tudi ampule in viale.nečista embalaža**tkivni odpadkiorganski odpadki izkuhinjeparkovni odpadkiLočeno zbrani odPadkiLočeno zbiranje in recikliranje jepomembno!▶ Ker varčujemo pri porabi energije (pri izdelaviizdelkov iz recikliranih materialov).▶ Ker pomagamo ohraniti naravo (izkoriščanjenaravnih virov; onesnaževanje vode,zraka).▶ Ker zmanjšujemo število odlagališč.▶ Ker zmanjšujemo emisije toplogrednihplinov (ohranjamo gozdove).▶ Ker prihranimo pri odstranjevanju komunalnihodpadkov.30ali nečisti prostor.Velike kartonske škatle po izpraznitvi zložimo in postavimo v izlivVečja kartonska embalaža:odpadnega papirja.so v ta namen postavljeni tudi sivo modri zabojniki za zbiranjeodlagamo tudi manjšo kartonsko embalažo (škatlice zdravil, rokavic,krpic za umivanje …). Na nekaterih mestih po bolnišniciPapir, ki ga ni treba razrezati, časopise, revije …, zbiramo v kartonskiškatli, označeni z napisom »ODPADNI PAPIR«. V isto škatloOdpadni papir, časopisi, revije:lahko bolnišnični higienik naroči odstranitev v uničenje preko pooblaščenegaizvajalca storitev.res velike (npr. ob praznjenju arhiva, pospravljanju knjižnice …),iz laboratorijev se v fotokopirnico dostavi ob predhodnem naročilu,direktno pred razrezom. Kadar so količine materiala za razrezv fotokopirnico, kjer se ga razreže. Večje količine papirja za razrezPapir za razrez se pobira enkrat tedensko - ob torkih in se odnašabolnikov kot tudi zaposlenih (podatki, kot so ime in priimek, datumrojstva, bivališča, izvidi …).REZ«. V razrez sodi ves papir, ki zagotavlja varovanje podatkovPapir za razrez zbiramo v škatli, označeni z napisom »ZA RAZ-Papir za razrez:stisni - zložiPaPir in kartonDa:▶ časopisi, revije▶ katalogi (brez plastičnegaovoja)▶ pisemski in ovojni papir▶ kuverte▶ dokumenti (razrez!)▶ pergamentni papir▶ prazne, čiste papirnate vrečke▶ lepenka▶ manjša kartonska embalažaNe:▶ onesnažen papir▶ plastificiran, povoščen papir▶ robčki, zloženke za roke▶ darilni papir▶ tetrapak

Moj predlogV letu 2011 se je znotraj aktivnosti Moj predlogzgodilo kar nekaj sprememb. Predstavljamo tudinove koristne predloge in izid natečaja za logotipakcije Moj predlog.Katja Sušnik, Anja BlažunNagrajenec Tomaž Knific ob prevzemu darilnegabona, na sliki z Anjo Blažun. Foto: K. Sušnik.Zmagovalni logotip akcije Moj predlog.Foto: T. Knific.Prva sprememba, ki pa je mnogi niso sprejeliodprtih rok, je bila uvedba strokovnegamnenja. In čeprav ste zaposleni dobili manjčokolad kot leta poprej, ste bolnišnico obogatiliza nekaj pomembnih novosti, ki soizboljšale delovne procese kot tudi olajšalein olepšale bolnikom zdravljenje pri nas.Druga sprememba, pri kateri pa ste tudi zaposlenilepo sodelovali, je bil izbor logotipaMoj predlog.Novi koristni predlogi▶▶30/11 Avrea Šuntar Erjavšek ,Odpustnica zdravstvene negePacient bi ob odpustu poleg odpustnicezdravnika dobil tudi odpustnico zdravstvenenega in s tem navodila o zdravstvenivzgoji, vključitvi v naše šole, navodila za patronažnoidr.Graf 1. Pregled prejetih predlogovpo letih.723616 28372006/07 2008 2009 2010 2011▶▶34/11 Ksenija Biščevič,Žig za EKG-srajčkoNa srajčko se pozablja napisati določenepodatke, kar vpliva na rezultat kazalnikakakovosti. Žig bi zagotovil vse potrebne informacije.▶▶35/11 Negovalni oddelek in g. SukaHasan,Delovna terapijaIzdelovanje božičnega okrasja bolnikov nanegovalnem oddelku je začetek delovne terapijev Kliniki Golnik. Vpeljalo ga je osebjeNO, za kar jim gre posebna zahvala. Za izdelavobožičnega okrasja je najbolj zasluženg. Suka.▶▶37/11 Breda Božnar,Obrazec manjkajočih izvidovObrazec, ki ga sedaj uporabljajo na odd. 700,bi lahko uporabljali tudi drugi oddelki.Letni pregled 2011V letu 2011 ste nam skupno poslali 37 predlogov.Od tega je bilo 19 predlogov spoznanihza koristne. V primerjavi z letom prej ještevilo prejetih predlogov padlo skoraj zapolovico.Smo se malo polenili v kreativnem razmišljanjuali pa nam manjka zgolj malo spod-bude? V slednjem primeru se bomo trudili,da vašo kreativnost nagradimo tudi na malcedrugačen način in vas s tem spet spodbudimok idejam, ki bodo izboljšale, olepšaleali zgolj naredile naš delovni prostor prijaznejšinam in bolnikom.Natečaj za izbor logotipa MojpredlogOb najavi natečaja za izbor logotipa za akcijoMoj predlog jeseni 2011 smo prejeli22 predlogov, ki nam jih je poslalo 6 zaposlenih.V prvem krogu glasovanja, ki seje iztekel konec novembra, smo dobili 56glasov. Največ glasov so dobili predlogi št.4, 8 in 10, ki so se uvrstili v 2. krog glasovanja.Glasovanje v 2. krogu se je končalo 6.januarja 2012. V tem krogu smo prejeli 37glasov. Zmagovalni predlog št. 10 TomažaKnifica je prejel 17 glasov. Druga dva predloga,katerih avtorja sta Rudi Sluga in NinaKarakaš, sta prejela vsak po 10 glasov. Tomažje prejel darilni bon za športno trgovinoHervis v vrednosti 30 evrov, za kateregaverjamemo, da ga bo dobro izkoristil, saj jenavdušen športnik.Iskrene čestitke Tomažu, prav tako pa tudiRudiju in Nini!31Pljučnik | april 2012 | kotiček kakovosti

Mlade raziskovalkev laboratorijuV Laboratoriju za klinično imunologijo in molekularno genetikogostimo mlade raziskovalce različnih področij in mentorjev že celovrsto let. Zakaj? Predvsem zato, ker kadrovsko pomlajevanje koristitudi rutinskemu delu in druženje z mladimi raziskovalci popestridelovni dan. Skupaj ustvarimo veliko dobrega v korist bolnikov. Zobjavami, udeležbami na kongresih in predavanji segajo rezultati delačez meje Slovenije, to pa je tudi eden od primarnih ciljev znanstvenepolitike Agencije za raziskovalno dejavnost.Mira Šilar32Pljučnik | april 2012 | stroka v vsakodnevnem deluAgencija za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije financira podiplomski študijin raziskovalno usposabljanje mladih raziskovalcev.Vsako leto objavi Javni razpis zaizbor mentorjev novim mladim raziskovalcem.Na razpis se lahko prijavijo raziskovalneorganizacije, ki so vpisane v evidenco priagenciji in imajo statusno obliko zavoda. Ciljjavnega razpisa je izbrati kakovostne mentorje,zato morajo izbrani mentorji zadostitidoločenim pogojem: zahteva se aktivno sodelovanjev vsaj enem projektu, ki ga financiraagencija; od zagovora njegovega doktoratamorajo poteči vsaj 4 leta; izpolnjevatimora pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnegaprojekta in drugo. Določeni pogojiveljajo tudi za izbiro mladih raziskovalcev:univerzitetna diploma, povprečna ocena 8ali znanstveni magisterij, starost do 28. leta.Sistem dovoljuje, da mentor razširi zahteve,glede na realne potrebe. Usposabljanje mladegaraziskovalca traja po novem 3,5 leta inv povprečju znaša letno okrog 30.000 evrov.Vsota zajema sredstva za njihove plače, prispevke,materialne in nematerialne stroškeza raziskovalno delo. Mladi raziskovalci so vrednem delovnem razmerju za določen časin vključeni v raziskovalno delo v programihin temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnihprojektih.Vir: arrsTrenutno nam delajo družbo Nina Čelesnik,Mateja Balantič, Ana Koren in Eva Sodja, kise že počasi odpravlja na porodniški dopust.Da jih boste ob srečanju lažje prepoznali,smo jih tudi fotografirali. Same pa so dopisale,s čim se ukvarjajo in kdo jih pri temusmerja.NinaV okviru doktorskega dela, ki poteka podmentorstvom doc. dr. Petra Korošca, seukvarjamo z različnimi vidiki preobčutljivostiza strupe kožekrilcev.Pri bolnikih z različnimi stopnjami alergijskereakcije skušamo opredeliti različne parametrein njihovo zmožnost napovedovanjatveganja za razvoj resne sistemske alergijskereakcije, med drugim vpliv vrednosti specifičnihali celokupnih IgE in bazalne serumsketriptaze, celično-specifičnega encimamastocitov, ki se sprošča ob akutni alergijskireakciji.Dvojna senzibiliziranost, tako za čebelji kottudi za osji strup, ugotovljena z diagnostičnimitestiranji, je previsoka, saj je večinabolnikov preobčutljiva za strup posameznegakožekrilca. Z uporabo različnih rekombinantnihvrstno specifičnih komponentposameznih strupov ter z navzkrižno reaktivnimikomponentami skušamo ugotovitiprimarno senzibiliziranost bolnikov.Večina bolnikov je zaščitena že v uvodni faziimunoterapije, zato skušamo ugotoviti tudiimunološki mehanizem zgodnje zaščite.Spremljamo vpliv specifične imunoterapijena izražanje receptorja velike afinitete FcεRIza protitelesa IgE, ki se nahaja na površinibazofilcev, ter na njihovo odzivnost.MatejaMoje doktorsko raziskovalno delo, podmentorstvom prof. dr. Stanislava Šuškoviča,je usmerjeno na področje genetike astme.Že dolgo je znano, da je astma genetsko pogojenabolezen. Na njen razvoj vpliva velikoštevilo genov in sodi med tako imenovane

Eva Sodja. Foto: K. Sušnik.Ana Koren. Foto: K. Sušnik.Nina Čelesnik. Foto: K. Sušnik.Mateja Balantič. Foto: K. Sušnik.poligenske bolezni. Kljub številnim raziskavamše vedno niso odkriti geni, s pomočjokaterih bi lahko natančno napovedali njenrazvoj. Dandanes je znanih le nekaj zanesljivihkandidatnih genov, s katerimi lahkonapovemo tveganje za razvoj astme. Takorazumevanje genetskega ozadja astme še vednoostaja izziv raziskovalcev. Drugo aktualnopodročje, s katerim se ukvarjam, je farmakogenomika,ki proučuje, kako genetskidejavniki vplivajo na posameznikov odzivna zdravljenje. Pri astmi je odziv bolnikovna zdravljenje zelo raznolik. Zato skušamonajti genetske označevalce, ki bi omogočaliizbiro terapije, prilagojene posameznikom,in s tem izboljšali kakovost zdravljenja.EvaV okviru doktorskega dela, ki poteka podmentorstvom prof. dr. Tanje Čufer, v vzorcihperiferne krvi bolnikov z različnimioblikami pljučnega raka določamo izražanjeoznačevalcev, ki so značilni za rakave matičnecelice (RMC). Vzorci krvi so odvzeti včasovnih intervalih med redno diagnostičnoobravnavo bolnikov s pljučnim rakom, karnam omogoča spremljanje dinamike izražanjaomenjenih označevalcev ter njihovmorebiten vpliv na uspešnost sistemskegazdravljenja kot tudi vpliv na samo prognozobolnikov s pljučnim rakom. Ker nas zanimatudi povezava v izražanju označevalcevRMC med periferno krvjo in prvotnim tumorskimtkivom, določamo raven izražanjaoznačevalcev RMC tudi v vzorcih tkiva prvotnegatumorja.AnaSem mlada raziskovalka pod mentorstvomprof. dr. Tanje Čufer. Pri svojem delu seukvarjam z izolacijo, karakterizacijo in iskanjempovezave med tumorskimi matičnimicelicami v tumorskem tkivu ter cirkulirajočimitumorskimi celicami v periferni krvi.Izhajam iz hipoteze, da vse celice v tumorjuniso enako tumorigene ter da so tumorskematične celice odgovorne za iniciacijo, vzdrževanjein širjenje tumorja. Predvidevamo,da se tumorske celice v procesu epitelno mezenhimsketranzicije sprostijo v krvni obtokter povzročijo nastanek zasevkov na oddaljenihmestih, v krvi pa jih lahko zasledimokot cirkulirajoče tumorske celice. Kljubtemu da so slednje zelo redke in zato težavneza detekcijo, pa cirkulirajoče tumorske celicepredstavljajo odraz agresivnosti tumorja,njihova analiza pa omogoča neinvazivnodiagnostiko tumorskih celic med napredovanjembolezni. V svojem doktorskem deluželim poiskati korelacijo med tumorskimicelicami v tkivu in periferni krvi ter povezatispoznanja s potekom bolezni pri bolnikihz rakom pljuč.Skupna sklepna misel mladih raziskovalk:Mlade raziskovalke se v imunološkem laboratorijubolnišnice Golnik dobro počutimo.V našem kolektivu vlada timski duh, saj seob težavah pri raziskovalnem delu lahkozanesemo drug na drugega. Naše delo namomogoča tudi osebnostno rast in zadovoljstvoter prinaša pomembne izkušnje za nadaljnjedelo. Skratka, vsak dan se veselimodela v našem kolektivu.33Pljučnik | april 2012 | stroka v vsakodnevnem delu

PriznanjePiki Meško2. decembra 2012 je bila na Ljubljanskem gradu vorganizaciji Slovenskega združenja za kliničnokemijo (SZKK) in pod pokroviteljstvom Evropskegazdruženja za klinično kemijo in laboratorijskomedicino (EFCC) izpeljana 4. mednarodna konferencao kakovosti medicinskih laboratorijev. Strokovnemudelu je sledila še slavnostna prireditev ob 50-letniciustanovitve SZKK.Prejemnica odličja Slovenskega združenja za klinično kemijo PikaMeško Brguljan. Foto: N. Karakaš.Nina Karakaš34Pljučnik | april 2012 | stroka v vsakodnevnem deluNa slavnostni prireditvi je bilo poleg priznanj SZKK in priznanj častnegačlanstva v SZKK po večletnem premoru podeljeno tudi najvišjepriznanje SZKK – odličje SZKK.O dobitnici odličja, doc. dr. Piki Meško Brguljan, je bilo v predloguimenovanja zapisano:»Pika Meško Brguljan je s svojimi aktivnostmi v okviru združenja inizven njega ter s svojim sodelujočim pristopom pomembno pripomoglak prepoznavnosti in uveljavitvi klinične kemije in laboratorijske medicinev slovenskem prostoru ter k poenotenju oziroma implementacijienotnih kriterijev organiziranosti medicinskih laboratorijev.«Ob predaji odličja je bilo v podrobnejši predstavitvi nagrajenke povedanoše naslednje:Odličje SZKK se podeljuje posameznikom za izjemne zaslugepri delovanju društva ter za posebne uspehe pri razvoju inprepoznavanju klinične kemije in laboratorijske medicine napedagoškem, znanstvenoraziskovalnem ali strokovno-organizacijskempodročju.»Pika Meško Brguljan je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje intehnologijo, Oddelek za kemijo, Univerze v Ljubljani leta 1986; leta1990 je na isti fakulteti opravila magisterij in leta 1994 tudi doktorat.Leta 2000 je zaključila specializacijo iz medicinske biokemije,leta 2009 pa je bila izvoljena v naziv docent za predmetno področjeklinična biokemija Medicinske fakultete v Mariboru. Od leta 1994 jezaposlena v Bolnišnici Golnik – KOPA, kjer vodi tamkajšnji Laboratorijza klinično biokemijo in hematologijo.Njeno delovanje v SZKK je izjemno plodno. Od leta 1996 do 2002 jebila tajnica združenja (2 mandata) in nato še dva mandata 2002–2008 predsednica združenja. Naše barve je zastopala tudi na mednarodnemprizorišču kot predstavnica v IFCC (International Federeationof Clinical Chemistry and Laboratory Medicine), EFCC (EuropeanFederation of Clinical Chemistry and Laboratory Medicine), po vključitviSlovenije v EU pa kot članica izvršilnega odbora EC4 (EuropeanCommunity Confederation of Clinical Chemistry and LaboratoryMedicine).Njeno delovanje sega tudi izven združenja. Je članica RSK za laboratorijskodiagnostiko in njegova predsednica v letih 2008/2009,članica delovnih skupin za akreditacijo medicinskih laboratorijev priEC4, EFCC in pri Slovenski akreditaciji. Prav tako je članica delovneskupine za usposabljanje in izobraževanje pri EC4 in EFCC. Zelo pomembnapa je tudi njena vloga predsednice Komisije za koordinacijoimplementacije Pravilnika pri Ministrstvu za zdravje.«Čestitamo!

Pogovarjalismo se z Ðurd - oIvaninVerjetno Đurđo, medicinsko sestro z Oddelka zaintenzivno terapijo in nego, pozna večina izmedvas. Sodelavki sva nekaj manj kot 13 let, ona pa jena Golniku že od leta 1974. V vseh teh letih se jenedvomno zgodilo veliko.Katja VrankarÐurđa Ivanin. Foto: Osebni arhiv.Če se ozrem nazaj, se spomnim nemalo dogodkov, ki sva jih preživeliskupaj. V času njene zaposlitve v bolnišnici na Golniku je do svojega50. leta delala v treh izmenah, zadnjih nekaj let pa zasluženo brez nočneizmene. Za šalo sem se poigrala s številkami … Od 19. do 50. letaje delala v nočni izmeni. Povprečno 7 nočnih mesečno, kar v vseh letihskupno znese za sedem let nočnega dela. Izjemno, res. V letošnjem letuse bo upokojila. Ob tej priložnosti bi ji želela sporočiti, da smo ji zanjeno delo hvaležni. Predvsem je oseba, od katere smo se mlajše kolegicenaučile vse tisto, kar v knjigah ne piše, ampak pridobiš le z letitrdega dela in učenja. Če bi morala izpostaviti dve njeni lastnosti, stato zagotovo odločnost in vzdržljivost.Povabila sem jo na kratek intervju, da nam pove nekaj malega o svojemzačetku na Golniku, kjer je bila njena prva in hkrati zadnja zaposlitev… Saj vam pravim: odločna in vzdržljiva, ni kaj!Kako in kdaj si se odločila za zaposlitev naGolniku?Leta 1971, ko sem bila v Srednji šoli za medicinske sestre v Varaždinu,je prišla delegacija iz Bolnišnice Golnik, to sta bila dr. BojanFortič in takratna glavna medicinska sestra Tina Ferenčak. Ponudilasta nam štipendijo in nas povabila, da se po končanem šolanju zaposlimov bolnišnici na Golniku. Leta 1973 smo se nekateri opogumiliin odšli na ogled Bolnišnice Golnik. Zaposlila sem se 1. 8. 1974. Dobilasem sobo nad sedanjo »upravo«, kjer ima danes pisarno računalničarTine. Skupaj smo bivali Ljubica, Ivan in jaz. Nekateri, ki sotudi prišli iz Varaždina, so dobili sobe v samskem domu. Moje prvodelovno mesto je bilo na oddelku 200. Osebje oddelka me je prijaznosprejelo. Dobila sem mentorico, s katero sva delali skupaj dva meseca.Tretji mesec sem morala že sprejeti odgovornost za samostojnodelo, za 33 bolnikov.Danes imamo na razpolago precej materiala zaenkratno uporabo, kako je bilo takrat?Predvsem je bila prednost na Golniku v tem, da smo imeli ves materialza delo, ki smo ga potrebovali. Po drugih bolnišnicah ni bilotako. Je pa bil material drugačen kot danes, ni bilo takega za enkratnouporabo. Takrat smo uporabljali brizge »Rekord« s popolnomakovinskimi iglami. Vsaka brizga je bila v steklenem cilindru in so seprekuhavale. Plenic tudi ni bilo. Uporabljali smo gumijasta platna inveč plasti rjuh.Za samo delo »ob bolniku« smo porabili več časa, ker tudi nismoimeli vseh aparatur kot danes. Spominjam se injekcij Aminofillyna, bilo jih je ogromno. Porabil si ogromno časa, da si vsem bolnikomrazdelil vse injekcije na oddelku.Vsi se radi spominjamo svojih delovnih začetkovali dogodkov, ki so nam jih »zakuhali« naši kolegi.Tudi ti imaš verjetno katerega v spominu.Seveda. Kar nekaj jih je … V času pripravništva sem delala tudi naInfekciji. Neke noči se je zgodila smrt na oddelku in sem poklicalaza pomoč kolegico z oddelka 200. Dejala je, da bomo ob polnočipokojno odpeljali v mrtvašnico. Zdelo se mi je čudno, vendar je35Pljučnik | april 2012 | stroka v vsakodnevnem delu

ekla, da so taka navodila. Spomnim se, da je bilo zelo svetlo, zaradipolne lune. Ni me bilo strah, ker nisem takšne vrste. Ko svapeljali voz, je sneg škripal pod nogami. Naslednji dan na raportusem poročala o dogodku in glavna sestra oddelka se je sladko nasmejala:).Ko sem merila temperaturo, sem nekoč zjutraj razbila cel pladenjtermometrov. Medicinska sestra Boharjeva me je izprašala o dogodku.In tudi takrat smo imeli korektivne ukrepe … Svetovalami je, naj ne nosim hkrati s seboj vseh termometrov, ampak lenekaj :).Kako bi na kratko primerjala utrip dela vBolnišnici takrat in danes?Zdravstvena nega in zdravljenje sta bila na Golniku vedno na vrhuncu.Radi smo hodili v službo, ker smo se vsi poznali in smo imeliveč stikov. Veliko več smo se družili. Sedaj se velikokrat zgodi, daljudi, ki delajo v Bolnišnici, sploh ne poznam. Nismo imeli kurirjevin smo sami hodili v laboratorije, tako smo poznali tudi vse zaposlenetam. Tudi kroženje med oddelki smo imeli glede na potrebedela po oddelkih. Imeli smo obvezno dvotedensko usposabljanjev laboratoriju. Tudi njihovo delo smo spremljali in poznali. Sodelovanjez zdravniki je bilo odlično. Vizite so bile na Intenzivnemoddelku deljene. Dr. Fink je bil specialist za drenaže, dr. Drinovecza umetno ventilacijo. Vizita se je delila na internistično področjein pulmološko. Na vsaki temperaturni listi je pisalo, ali je bolnikpulmološki ali internistični.Vedno me je zanimalo, kakšen je občutek, koplačo dobiš kar v gotovini v kuverti, kajti mojageneracija tega ni izkusila.Sigurno je bil občutek boljši, želela bi si, da bi se tisti časi vrnili. Sedajimam občutek, da je denar že vnaprej »razdeljen« na listu.Kaj pa tiste ugodnosti, ki se jih radi spominjajotvoji vrstniki?Dobili smo dodatek za 8. marec in prosti dan. Zelo ugodno ozimnico,nekaj smo dobili tudi denarja za ozimnico, kasneje pabone. Imeli smo družabna srečanja z živo glasbo v Domu kulturein športne igre. Vesela sem, da so ta novoletna srečanja in športneigre spet oživeli. Rada se jih udeležujem.Đurđa, za konec, ti dajem prosto besedo …Veliko je bilo raznih dogodkov. Najdlje sem delala na Intenzivnemoddelku. Tukaj rada delam, ker se ves čas »nekaj dogaja«, z delom pase marsičesa naučim. Verjetno bom vse to pogrešala, ker odhajamv pokoj.36Koledarček cvetenjaRenato ErženPljučnik | april 2012 | stroka v vsakodnevnem deluMaja prično cveteti trave.Trava je najbolj razširjena rastlina nasvetu. Nahaja se na vseh celinah, našli jene bomo le na centralni Grenlandiji inAntarktiki. Pokriva 20–30 % kopnega.Poznamo kar 9000 različnih vrst trav.Zaradi razširjenosti je cvetni prah travseveda najpogostejši vzrok senenega nahoda.Vse vrste trav so si med sabo tolikov sorodu, da med njimi obstaja popolnanavzkrižna reaktivnost. Preobčutljivostza cvetni prah ene vrste trav torej pomenipreobčutljivost za cvetni prah vsehostalih vrst.Trave.Vir: http://www.rulac.net/image/37/pogled-iz-trave/

Obisk iz TuzleDr. Bedak je letošnjo zimo med obiskom pri nas v Kranjski Goritudi čisto prvič stal na smučeh. Foto: R. Marčun.Mitja Lainščak, Robert MarčunMed oktobrom 2011 in januarjem 2012 je bil pri nas dr. OmerBedak iz Splošne bolnišnice Tešanj iz Bosne in Hercegovine, kise je dodatno izobraževal na področju kardiologije. Posebej se jeposvetil ehokardiografiji in ostalim neinvazivnim preiskavam terambulantnemu delu z bolniki, vključen pa je bil tudi v raziskovalneaktivnosti. Pridobljene izkušnje in znanje bo prenesel v domačobolnišnico, kjer bo v sodelovanju s Kliniko Golnik začel tudi raziskovalnodelo za pridobitev naziva magister znanosti.Iskrin spirometerMatjaž BizjakV zdravstvu je vedno primanjkovalo denarja, še posebejizrazito pa je bilo to pomanjkanje v začetku šestdesetihlet prejšnjega stoletja, ko je bilo treba zanakup aparatov iz tujine zaprositi za devize. Teh panikoli ni bilo dovolj.Iskrin spirometer. Foto: K. Sušnik.37Preiskava pljučne funkcije je v tistem času temeljila le na merjenjupljučnih volumnov in kapacitet (spirometriji) in plinski analiziarterijske krvi. Meritve pa niso bile namenjene le golniškimbolnikom, temveč so se v laboratoriju opravljale tudi za zunanjenaročnike za ugotavljanje delazmožnosti in/ali invalidnosti. Enspirometer (to je bil zelo kakovosten aparat Almara nizozemskeizdelave) ni več zadostoval naraščajočim potrebam, zato se je predstojnikLaboratorijskega oddelka dr. Štangl povezal z odgovornimiv delavnicah Šolskega centra Iskra iz Kranja in jim predlagal, daizdelajo spirometer po Almarinem zgledu. To je bil za dijake Šolskegacentra kar lep izziv, ki so ga skrbno sprejeli. Poleg ohišja sspirometrskim zvonom sta bila pomembna dela aparata še zračnačrpalka, ki je omogočala pretok zraka v dihalnem sistemu in vezavoogljikovega dioksida, ter mehanizem za vrtenje registracijskegabobna z dvema hitrostma; manjša je služila za zapis statičnih pljučnihvolumnov, hitrejša pa za zapis dinamičnih. Robustna izdelavaje omogočila, da je bil spirometer v uporabi vrsto let, v Šolskemcentru so jih izdelali nekaj deset tudi za druge zdravstvene ustanove.V osemdesetih letih so prišli na trg manjši in enostavnejši aparati,ki so omogočili spirometrijo tudi na pljučnih oddelkih in ne le vlaboratoriju. Iskrin spirometer je imel pomembno vlogo pri uveljavljanjuspirometričnih preiskav v slovenskem prostoru.Pljučnik | april 2012 | obiskali so nas / s podstrehe

Najboljša medicinskasestra na svetu!Vsi, ki smo kdaj delali z Marjano Bratkovič, se je spominjamo po visokistrokovnosti, marljivosti in človečnosti. Je vodilna medicinska sestrakliničnega oddelka, dobitnica zlatega znaka Zbornice zdravstvenein babiške nege Slovenije. Ko sem njeno dolgoletno sodelavko prim.dr. Zlato Remškar povprašal o njej, je brez omahovanja odgovorila:»Marjana? Najboljša medicinska sestra na svetu!«Renato Eržen38Pljučnik | april 2012 | intervjuMarjana Bratkovič. Foto: K. Sušnik.Nam predstaviš svojo poklicno pot?Že pri 15 letih sem v Bolnišnici Golnik kot štipendistka opravljalapoletno prakso. Na Golniku sem se zaposlila leta 1976 kot srednjamedicinska sestra, po dveh mesecih pa nadaljevala redni študij naVišji šoli za zdravstvene delavce, smer zdravstvena nega. Diplomiralasem leta 1979, že pred diplomo pa sem bila ponovno zaposlena vBolnišnici Golnik. Golniku sem ostala zvesta vse do danes. Ob delusem diplomirala na visokošolskem strokovnem programu zdravstvenanega. Delala sem na različnih bolniških oddelkih kot vodjatima, zadnjih deset let pa opravljam delo glavne medicinske sestrekliničnega oddelka.Katera področja dela te še posebej zanimajo?Postala in ostala sem medicinska sestra, ki ljubi svoj poklic in medelo z bolniki izpolnjuje. Poleg vsakdanjega rutinskega dela sem velikočasa posvetila zdravstveni vzgoji kroničnega pljučnega bolnika,predvsem bolnika na TZKD, bolnika s tuberkulozo in kronično obstruktivnopljučno boleznijo. Ker je pomembno, da bolnik dobi enakeinformacije pri različnih izvajalcih zdravstvene vzgoje v bolnišniciin tudi v domačem okolju, sem sodelovala pri pripravi programov,izdelala zloženke in druge didaktične pripomočke za izvajanje šolTB, KOPB in TZKD. Vključena sem v skupino za celostno obravnavobolnika s KOPB, v sistematično zdravstveno vzgojo bolnikovs KOPB in izobraževanje medicinskih sester, ki delujejo na področjupulmološkega bolnika. Opravljam raziskovalno delo o uspešnostizdravstvene vzgoje pri kroničnih bolnikih. Rada opravljam tudimentorsko delo pri izobraževanju pripravnikov, študentov in novozaposlenih sodelavcev.Če rečem na kratko, zanimajo me vsa področja zdravstvene nege vBolnišnici Golnik, ki so vplivala na njen razvoj in jo naredila prepoznavnov širšem slovenskem prostoru: izobraževanje, organizacijadela, kakovost in varnost, kontinuirana zdravstvena nega in raziskovalnadejavnost.Kako pomembno se ti zdi sodelovanje medzdravnikom in medicinsko sestro?Učinkovito sodelovanje v širšem zdravstvenem timu in še posebejmed zdravnikom in medicinsko sestro se mi zdi izredno pomembno.Zdravnik in medicinska sestra se morata pri svojem delu dopol-

Sreča v dvoje: Marjana z vnučko Ajdo. Foto: osebni arhiv M. Bratkovič.njevati. »Pameten zdravnik« posluša in sliši medicinsko sestro, saj sonjena opažanja o bolniku pomembna za njegovo odločanje in ukrepanje.Srečna sem, da sem v poklicnem življenju imela priložnostsodelovati z velikimi strokovnjaki, ki se odlikujejo tudi po tem, daso ljudje v pravem pomenu besede. Posebej bi poudarila, da so mojisodelavci »krivi«, da rada delam, saj z njimi učinkovito sodelujem insem jim hvaležna za vso skrb in delo za dobro bolnika.Si prejemnica že omenjenega zlatega znaka.Zloženka V boju s tuberkulozo je bila naevropskem strokovnem srečanju o tuberkuloziizbrana za najboljšo med gradivi, ki jihmedicinske sestre uporabljajo pri zdravstvenivzgoji bolnika s tuberkulozo. Kaj ti pomenijonagrade?Priznanje za dobro opravljeno delo in spodbudo za naprej. Ko semizvedela, da so me predlagali za zlati znak, se mi je to sprva zdelopovsem odveč. Po premisleku pa sem si rekla, hvala sodelavcem, damenijo, da moje delo na Golniku ni samo vsakodnevna rutina, ampakpomeni nekaj več.Pa še na kratko o drugih ljubeznih oziromapreživljanju prostega časa.Imam srečo v življenju, saj sem spoznala pravega življenjskega sopotnika.Prosti čas namenjam družini, predvsem sem vesela, dasem postala babica. Zelo sem ponosna na svojega sina in snaho insi najbolj želim, da se čim prej za stalno vrneta iz tujine. Sproščamse ob klasični glasbi, kolesarjenju, hoji v gore, smučanju, plesu indruženju s prijatelji. Navdušeno kolesarim, prevozila sem že mnogevisokogorske prelaze: Stelvio (2760 m), Grossglockner, Dobrač, Velikiin Mali Saint Bernard, prelaze okrog visokogorske skupine Sellav Dolomitih ...Pa želje za naprej?Trenutno tečejo zadnje priprave seminarja Pulmološke sekcije inupam, da bodo slušatelji odnesli čim več novih znanj. Delujem vokviru Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije in nabiramnove člane, na Golniku pa se ukvarjam s primerjavami meritevsaturacije Hb s kisikom s plinsko analizo arterijske krvi ter izmerote na prstu in v ušesu.Iskreno pa povem, ko se te enkrat dotakne bolezen in ti nehote visiza vratom, si želiš malo več miru in preživljanja dragocenega časa ssvojimi.In še zanimivost:Moja pokojna tašča Vida, rojena Lilleg, je potomka nekdanjega lastnikagolniškega gradu barona Janeza Krsnika Lillega (v letih 1798do 1822).Pa naj še kdo reče, da ne pripadam temu Golniku.39Pljučnik | april 2012 | intervju

Prihodi in odhodi sodelavcevObdobje december–februar 2012Helena ŠternPrihodi novih sodelavcevIme in priimek Prihod Delovno Mesto Zaposlitev OddelekDamjana LOZINŠEK 9. 12. 2011 Srednja Medicinska Sestra V Negovalni Enoti določen čas Bolniški oddelek 200Kristina RITONJA 9. 12. 2011 Srednja Medicinska Sestra V Negovalni Enoti določen čas Bolniški oddelek 100Darja MARTINJAK HRIBAR 10. 12. 2011 Strežnica Ii (Iii) določen čas Čistilni servisIrena SVET, dipl. m. s. 12. 12. 2011 Dipl. Med. Sestra V Negovalni Enoti določen čas Bolniški oddelek 600Karmen LISEC 1. 1.2012 Strežnica Ii (Iii) določen čas Čistilni servisMaša ŠTRUKELJ, dipl. fiziot. 1. 1.2012Fizioterapevtka Ii (Neg. Enota, Diagn. Enota)Odd. za fizioterapijo in respiratorno rehabilitacijodoločen čas- PripravnicaMarinka PERKOVIĆ, dipl. inž. radiol. 17. 1.2011 Radiološka Inženirka Iii – Pripravnica določen čas Oddelek za radiologijoTea MOČNIK, dipl. m. s. 20. 2.2012 Dipl. Medicinska Sestra V Negovalni Enoti določen čas Bolniški oddelek 30040Prihodi specializantovIme in priimek Prihod Delovno mesto Zaposlitev OddelekSanja RADISAVLJEVIĆ VITAS, dr. med. 1. 1. 2012 Zdravnica specializantka iii ppd1 določen čas Oddelek za intenzivno nego in terapijoMag. Irena ŠARC, dr. med. 1. 2. 2012 Zdravnica specializantka iii ppd3 določen čas Oddelek za raziskovalno deloMaja SOČIČ, dr. med. 1. 2. 2012 Zdravnica specializantka iii določen čas Bolniški oddelek 700Gregor VLAČIĆ, dr. med. 1. 2. 2012 Zdravnik specializant iii ppd1 določen čas Lab. za citologijo in patologijoPljučnik | april 2012 | kadrovski utripOdhodi sodelavcevIme in priimek Prihod Odhod Delovno mesto Oddelek Razlog odhodaJurij ŠORLI, dr. med., spec. 1. 7. 1999 30. 11. 2011 Zdravnik specialist v/vi ppd 3 Bolniški oddelek 100 sporazumno prenehanje DRDamijana ZAKRAJŠEK, dipl. m. s. 1. 1. 2003 4. 12. 2011 Srednja medicinska sestra s specialnimi znanjiInternistična in diabetološkaambulantasporazumno prenehanje DRVerica DOKŠA 18. 7. 1985 15. 2. 2012 Telefonistka - receptorka iv Informacije – telefonisti odpoved POZRudi SLUGA, dipl. zn. 1. 11. 2004 21. 2. 2012 Dipl. Zdravstvenik v negovalni enoti Bolniški oddelek 100 sporazumno prenehanje DRUrška PAPLER, dipl. m. s. 15. 8. 2005 29. 2. 2012 Dipl. Medicinska sestra v negovalni enotiInternistična in diabetološkaambulantasporazumno prenehanje DROdhodi specializantovIme in priimek Prihod Odhod Delovno mesto Oddelek Razlog odhodaSanja RADISAVLJEVIĆ VITAS,Odd. za intenz. nego in1. 1. 2012 31. 1. 2012 Zdravnica specializantka iii ppd1dr. med.terapijoprenehanje DR za DČNuša AVGUŠTIN, dr. med. 1. 9. 2010 29. 2. 2012 Zdravnica specializantka iii Bolniški oddelek 600sporazumno prenehanjeDRUpokojitve sodelavcevIme in priimek Prihod Odhod Delovno mesto Oddelek Razlog odhodaMiljana VEGNUTI, univ. dipl. soc. 1. 1. 2008 31. 12. 2011 Razvojna sodelavka Oddelek za raziskovalno delo starostna upokojitev

Aktivne udeležbeAktivne udeležbe na strokovnih srečanjih za obdobjeseptember–december 2011.Romana Bajželj23.–28. 9. 2011 ERS Mihaela Zidarn Amsterdam21. 10. 2011 Neinvazivna mehanična ventilacija Maruša Ahačič Golnik14.–15. 10. 2011 Bronhoskopska šola Mateja Marc - Malovrh Golnik3.–5. 11. 2011 Pnevmoftiziološki kongres Tina Jerič Skopje3.–5.11. 2011 53. Tavčarjevi dneviDarinka Trinkaus Leiler, Saša Kadivec, Peter Kopač, JasminaGabrijelčič, Kristina Ziherl, Igor Požek, Mateja Balantič, KatjaAdamič, Tomaž Hafner, Taja Tijana Šumer, Nanča ČebronLipovec, Maja Jošt, Mihaela Zidarn, Janez Toni, Sabina ŠkrgatKristan, Petra Svetina ŠorliPortorož10.–11. 11. 2011 Seminar AGENDA Avrea Šuntar Erjavšek11. 11. 2011 Paliativna oskrba srčno-žilnega bolnika Judita Slak Šmarješke Toplice11. 11. 2011 Šola za vodenje bolnikov s tuberkulozo Marjana Bratkovič, Barbara Zadnik, Katja Pivk Golnik4111. 11. 2011 Astma šola Saša Kadivec Kranjska Gora18. 11. 2011 Antibiotično zdravljenje v pulmologiji Katarina Osolnik Ljubljana18. 11. 2011 Razvoj informatike v zdravstveni negi Katja Vrankar Podčetrtek18. 11. 2011 Preprečevanje okužb v domovih za ostarele občane Petra Svetina Šorli Ljubljana18. 11. 2011 Bolnišnične okužbe v Sloveniji Viktorija Tomič, Petra Svetina Šorli Ljubljana18.–20. 11. 2011 10. slovensko-hrvaško-madžarski kardiološki simpozij Aleksander Marin, Igor Požek Maribor24. 11. 2011 4. Majhnov dan: Aktualno v družinski medicini Saša Kadivec Celje25. 11. 201112. simpozij Društva medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikovPeter KorenLjubljana1. 12. 2011 SIGN Kick-off meeting in Portorož Peter Korošec Portorož2.–3. 12. 2011 Združenje pulmologov SlovenijeNadja Triller, Aleš Rozman, Igor Požek, Katarina Osolnik, FrancŠifrer, Izidor Kern, Petra Svetina Šorli2.–4. 12. 2011 BRAHMS PCT Mitja Lainščak Varšava2.–9. 12. 2011 IDF Jana Kreč-Šorli Dubaj8.–10. 12. 2011 Cachexia Conference Mitja Lainščak MilanoPortorož13. 12. 2011 Novosti v citopatologiji Izidor Kern Ljubljana14. 12. 2011Izobraževanje koordinatorjev in osnovnih paliativnihtimovJudita Slak, Petra MiklošaLjubljanaPljučnik | april 2012 | kadrovski utrip

Judit in Tinerenato eržen, Romana MartinčičTine Jekovec. Foto: osebni arhiv T. Jekovec.42Pljučnik | april 2012 | Dolgoletni golničaniTine Jekovec, informatikSpominjam se, kakor da bi bilo včeraj, pa je od takrat minilo že 27let. Želja in izzivi so me gnali novim priložnostim naproti. Ker semse že prej srečeval z nalogami s področja informatike, mi je bilo obprihodu v Bolnišnico Golnik nekaj stvari že kar dobro poznanih, ševeč pa je bilo novega. Med drugim kar nekajletno vodenje oddelka,takrat pod imenom ROP – Računalniška obdelava podatkov, pa tudiAOP – Oddelek za avtomatsko obdelavo podatkov. Tehnologije innačini dela so bili takrat popolnoma drugačni. Doma smo zbiralipodatke, jih prepisovali v računalniku berljivo obliko, obdelovali pana Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Ob hitro rastočem razvoju naKoledarček cvetenjaRenato ErženGaber je sorodnik breze in cveti nekoliko pozneje kot breza(konec aprila in maja).Gabrovi listi in cvet.Vir: https://picasaweb.google.com/lh/photo/ZPGYwFPcoJcJ4KhdfKWT3Apodročju informatike in želji po vse večji informatizaciji procesov vbolnišnici smo se odločili za lastno informacijsko rešitev. Začasnosmo prehod premostili z uporabo prvih osebnih računalnikov terdeloma prilagodili programe, sočasno pa v sodelovanju z zunanjimistrokovnjaki in veliko zagnanostjo ter požrtvovalnostjo mnogihsodelavcev vseh strok v bolnišnici začeli razvoj lastne programskeopreme na za takrat najbolj sodobnih programskih orodjih. Začelje nastajati informacijski sistem, imenovan MEDO. Tako smo uporaboračunalnika približali zaposlenim in mestu, kjer so se procesitudi izvajali. Seveda je bila to velika sprememba za večino uporabnikov.Včasih je bilo treba poiskati tudi tipko enter, ukrotiti miško,kar danes seveda ne predstavlja nobenega problema več. Po skorajdesetih letih zelo pestrega in ustvarjalnega dela pri razvoju, vpeljaviin uporabi informacijskega sistema se je pokazalo, da je za takomajhno število zanesenjakov in ob tako hitrem razvoju na področjuinformatike, to le preveč. Treba je bilo najti zamenjavo za obstoječisistem. Pristali smo pri programski rešitvi BIRPIS ali B21, kar naj bipomenilo rešitev za 21. stoletje!? To so bili spet novi, vendar povsemdrugačni izzivi, s katerimi se srečujem in spopadam še danes.Zelo na kratko sem opisal leta dela na Golniku, ki pa so bila zanimiva,tudi naporna, nikakor pa ne dolgočasna in enolična. V temčasu sem se srečeval z mnogimi ljudmi, naj si bo v povezavi z delom,znanci ali pa bolniki in njihovimi svojci. Večina med njimi jeimela dobro mnenje o Bolnišnici Golnik. S spoštovanjem so govorilio Bolnišnici Golnik in občudovali njeno dolgoletno odličnost. Prepričansem, da smo k temu doprinesli prav zaposleni s svojim delom,strokovnostjo, prijaznostjo in iskrenim zanimanjem za bolnika.Delček k vsemu temu sem dodal tudi jaz, kar mi je v veliko veseljein ponos. Naj omenim samo še besede direktorja, ko sem mu predkratkim ob njegovem jubileju voščil in omenil, da letos končujemneko življenjsko obdobje in odhajam v pokoj. Dejal mi je: »Tine,veliko sva naredila.«Naj na koncu izkoristim še priložnost, da se ob odhodu v pokojvsem, s katerimi sem sodeloval, pa tudi vsem ostalim, ki me poznate,zahvalim za možnosti, ki ste mi jih dali, da sem lahko z vamidelil dobre, včasih pa tudi manj dobre dneve in trenutke. Verjamemin zaupam, da si boste še naprej prizadevali za ugled in dobro imeBolnišnice Golnik.Pa srečno!

Bolnišnica Golnik, Klinične oddelek za pljučne bolezni inalergijoKemoterapevtska enotaPrim. TRILLER NADJA, DR. MED.Iztok ToryLjubljanaJudit Stokič. Foto: Osebni arhiv J. Stokič.Spoštovano osebje klinike!Judit Stokič, laboratorijski inženir v laboratoriju zarespiratorno mikrobiologijoAli se spominjam prvega dne na Golniku? Seveda se! Saj je preteklosamo 36 let!Prvi vtis je bil, kot da bi vstopila v kakšen roman z začetka 19. stoletja.Visoki okoliški hribi, urejen park, stara Vurnikova stavba terstavba uprave z obrabljenimi, lesenimi in škripajočimi stopnicamiso še bolj poudarjali častitljivo starost bolnišnice. Sestre v delovnihuniformah s poštirkanimi belimi predpasniki in dolgimi modrimipelerinami s takrat obveznimi belimi »borosanami« na nogah so delovalezelo strogo. Njihova hoja se mi je zdela umirjena, a odločna.Ne, to ni bila podoba moderne bolnišnice v sklopu Kliničnega centraLjubljana, kot sem si jo predstavljala. Takrat sem bila prepričana,da sem prišla na Golnik za eno leto pripravništva in lepote Golnikazame niso bile bistvenega pomena. Bodoče sodelavke so bile vljudnes klasičnimi pričeskami (obvezna trajna!) in krili do kolen. Takratnipredstojnik laboratorija ni dovoljeval (mogoče maral?), da bi ženskev službi nosile hlače.Se zgodi, da kdaj pa kdaj ne teče vse po načrtu. Moje enoletno bivanjena Golniku traja še danes. Po pripravništvu so se službeni inzasebni dogodki vrstili kot po tekočem traku.Podoba starega laboratorija ni bila nič privlačna. Tla so bila premazanaz rdečo barvo, opremljen pa je bil s stoli in garderobnimi omaricami,ki so jih že drugi oddelki odpisali. Za izredno kužne testesmo uporabljali »home made« mikrobiološke komore. Aparatur nibilo. V pomivalnici so kraljevali avtoklavi in Kochov lonec »Sutjeska«in seveda grozljiva podoba bioloških poizkusov Laboratorija zatuberkulozo.Danes je podoba laboratorija popolnoma drugačna. Delovni prostoriso svetli, pohištvo, tla, stoli Spinalis in celo aparature so barvnousklajeni. Imamo lepo število aparatur, računalnike in vsa zaščitnasredstva. Vse to pripomore k dobrem počutju delavcev, kar je bistvenoza dobro in kakovostno delo. In prav delovne razmere in delo, kime veseli, sta glavna »krivca«, da še danes zelo rada hodim v službo.Seveda so tu še zelo dobri, čeprav značajsko in po starosti zelo različnisodelavci, brez katerih Laboratorij za respiratorno mikrobiologijone bi bil to, kar je.Zadnjih pet mesecev sem bil vaš pacient – od postavitve diagnozedo ozdravitve. Preživel sem gotovo psihično najburnejšeobdobje svojega življenja in zdaj, ko se počasi vračam vnormalnejše življenje, bi želel izraziti svojo hvaležnost vsemvam, ki ste mi stali ob strani v tem času.Ob vseh vas, od zdravnic in sester ter bratov do strokovnih sodelavcevv laboratoriju, v lekarni, na rentgenu, pri pulmologihdo kuhinje z restavracijo in sprejemnice (pa verjetno še kje) …sem naletel na posebno človeško toplino, ki jo lahko izkazuje levzoren kolektiv.Opazil sem, da delujte visoko strokovno in odgovorno, kargotovo sloni na dolgoletni tradiciji – ob tem vam lahko posrečnem naklučju čestitam k visokem okroglem jubileju, ki gapraznujete te dni.Opazil sem tudi, da ste vsi ponosni, da lahko delate v takolepo vzdrževani in opremljeni ustanovi, kot je vaša bolnišnica.Presenečen sem bil nad neobvezno a zelo prijazno ponudbo vopremi, ki vašim pacientom vsak hip nudi sprostitev in lajšategobe preživljanja bolezni. Naj bo to bogata knjižna ponudbaali pa oprema čakalnic in bolniških sob s sodobno nepogrešljivostjo– televizijo.Ker sem profesionalno povezan s tem fenomenom, je bilomoje zadovoljstvo ob tem toliko večje. Zato sem se odločil,da bom tudi sam malenkostno prispeval k taki podobi vašeustanove.Kot izraz najgloblje hvaležnosti za vaš odnos bi se vam radprav vsem zahvalil s prispevkom v obliki še enega ekrana venem izmed vaših prostorov. Želim si, da bi ta donacija vašibolnišnici dopolnila že tako lepo podobo in hkrati pomagalamojim sotrpinom v preživljanju težkih časov.Še enkrat: hvala vsem za vse, kar ste dobrega storili zame inza moje najbližje.Z globokim spoštovanjemV Ljubljani, 6.10.201143Pljučnik | april 2012 | Dolgoletni golničani

FinančnoračunovodskioddelekTokrat smo za predstavitev prosili dekleta, ki so jim številke in denarv krvi – vsaj po službeni dolžnosti. Večji del delavnika preživijo skritev zgornjem nadstropju upravne stavbe … Ven jih navadno »zbezajo« ledobrote iz golniške kuhinje in morda kakšna skupna kavica na sončnigolniški terasi. Dejstvo je, da gre večji del dela, ki ga opravijo v svojemoddelku, mimo nas praktično neopaženega (če ga ne bi opravljale dobro,zagotovo ne bi bilo tako) – no, ja, razen izplačila plače … Če tega ne bibilo, bi popularnost oddelka v hipu močno narasla.Lea Ulčnik44Zato nas veseli, da bomo v spodaj napisanem sestavku lahko dekletain delo, ki ga opravljajo, malo podrobneje spoznali in ga morda potemznali tudi bolj ceniti.Pa pojdimo lepo po vrsti. Za začetek nekaj teoretičnihin zgodovinskih dejstev.Zanimivo je, da je knjigovodstvo, ki sicer predstavlja le delček našegadela, kot sistematično zapisovanje podatkov o poslovnih dogodkih starokot pisava. Že Babilonci so razvili klinopisje za spremljanje gospodarjenjagospodarskih enot, organiziranih v svojih templjih. Egipčaniso oblikovali analitično knjigovodstvo za spremljanje posameznih vrstžita. V Oikusu so razvili poslovne knjige na voščenih tablicah in v njihizkazovali podatke o sredstvih v obliki stvari, pa tudi terjatve in dolgove.Današnje tržno gospodarstvo zahteva od računovodstva poleg informacijo stanju in spremembah premoženjskega stanja v preteklostiše informacije o prihodnosti in analiziranje obojega.Računovodstvo je ena izmed mnogih organiziranih enot v poslovnemsistemu, ki pomembno vpliva na ustreznost ali neustreznostodločitev, ki jih sprejemamo na vseh ravneh. Ima bistveno večji vplivna vsakdanje odločitve ljudi v bolnišnici in njenem okolju, kot mu ganekateri pripisujejo. Je osrednja informacijska dejavnost vsake organizacije.Ukvarja se z vrednostnim spremljanjem in s proučevanjemvseh poslovnih dogodkov in stanj. Vsa ta spremljanja in proučevanjaso potrebna zaradi oskrbovanja različnih uporabnikov s kakovostnimiinformacijami. Le računovodstvo lahko celovito pokaže, kako jebila organizacija uspešna pri doseganju svojih gospodarskih, finančnihin drugih ciljev.Do leta 1998 so zaposleni v računovodskem oddelku naše bolnišnicezbirali določene dokumente, jih delno obdelali ter vse skupaj pošiljaliv Klinični center Ljubljana. Z izločitvijo iz Kliničnega centraLjubljana je bil finančno-računovodski oddelek v približno taki obliki,kot je danes.Pljučnik | april 2012 | Moje delo, (tudi) moje veseljeIn pogled v našo sedanjost …Devet nas je. Samih žensk. Ne prepiramo se, kot pričakujejo nekateri.Nasprotno, zelo dobro se razumemo. Po najboljših močeh pomagamodruga drugi pri službenih zadevah. S poslušanjem, svojimiizkušnjami in nasveti, pa tudi pri zasebnih zadevah. Zaradi mnogopopoldanskih obveznosti, ki jih imamo tako me kot naši otroci, vednotraja precej časa, da najdemo čas za skupno popoldansko druženje.A ga najdemo, in vedno je prijetno. Vsako leto se nas nekajudeleži srečanja ekonomistov v zdravstvu, ki je strokovno zanimivo,hkrati pa priložnost, ko imamo več časa za klepet, ki ga med delovnimčasom vedno primanjkuje.V našem oddelku obračunamo plače in druge osebne prejemke. Nablagajni izvajamo gotovinska izplačila in vplačila. Vodimo materialnoknjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev in drobnegainventarja. Spremljamo terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.Vodimo evidenco raziskovalnih projektov. Vodimo tudidavčne evidence. Vse evidence se zberejo v glavni knjigi, ki je osnovaza računovodske izkaze. Glavna knjiga je hkrati osnova za stroškovnoračunovodstvo, s katerim se je srečala že večina laboratorijevin diagnostičnih enot, s katerimi smo s skupnimi močmi in velikosodelovanja izračunali lastne cene storitev. Poleg vsega naštetegaspremljamo tudi realizacijo zdravstvenih storitev, v manjšem obseguizvajamo notranji nadzor ter pripravljamo velik del finančneganačrta in letnega poročila.

1) Tradicionalno prednovoletno kosilo, ki mu vednosledi športni ali kulturni dogodek, da se dodobranaklepetamo. Foto: osebni arhiv L. Ulčnik.2) Poletni sprehod na Sv. Lovrenca nad Bašljem. Foto:osebni arhiv L. Ulčnik.3) Strokovnemu delu srečanja ekonomistov vzdravstvu vedno sledi ekskurzija in dokazi za domačeJ. V Laškem smo si poleg ostalega (seveda!) ogledaliPivovarno Laško ... Foto: M. Maček Pelc.4) Zdenka poleg šivanja občasno pogleda še vprihodnost. Foto: osebni arhiv Z. Likar.15) … v Lendavskih goricah pa hišo vina Cuk. Foto: L.Ulčnik.6) Ena od dveh ekip na bowlingu med čakanjem na novmet krogle. Foto: A. Delimar.4524356Pljučnik | april 2012 | Moje delo, (tudi) moje veselje

Našteti so vsi večji sklopi našega dela, mnogo pa je še drobnihopravil, ki zahtevajo veliko časa. Zahtevajo tudi veliko sodelovanjaz različnimi oddelki in ljudmi različnih profilov. To pomeni velikokomuniciranja, kar daje našemu delu poseben čar in pestrost, je pavčasih zaradi različnih pogledov in stališč naporno.Svoje delo želimo opraviti kakovostno in natančno, zato je zelo pomembno,da vse dokumente in informacije dobimo pravočasno. Kerje naš oddelek zadnji v poslovnem procesu, smo mnogokrat potisnjenev neugoden položaj, da ujamemo vse zakonsko predpisane roke.Strokovne izzive rešujemo sproti, ko se pojavijo. Enkrat tedensko jena urniku tudi sestanek, na katerem se pogovorimo o delu na vsehpodročjih, ki ga pokrivamo, kar je pomembno zaradi dobrega pretokainformacij (naše pisarne so namreč prostorsko precej narazen).Te tedenske sestanke ob kavi izkoristimo tudi za hitro izmenjavomnenj ali opažanj o praznovanjih, kot je bilo na primer praznovanje90-letnice Klinike Golnik, in seveda vedno aktualno novoletno druženjevseh zaposlenih.V prostem času se ukvarjamo z različnimi aktivnostmi. Mnogo sejih ukvarja z ročnimi deli, kar pomeni, da je bila odločitev za delo,kjer je potreben »zicleder«, povsem pravilna. Med nami so odličneizdelovalke nakita, pekovske mojstrice, navdušena vrtnarica in klekljarica,poleg tega pa počnemo vedno še kaj novega in po trenutnemnavdihu. Ukvarjamo se tudi s športom in rade hodimo v hribe.Priložene fotografije povedo več kot besede.7) Marta večino prostega časa posveti svoji najmlajši,Karin. Foto: osebni arhiv M. Maček Pelc.8) Barbara z rokami ustvarja prave umetnine izrazličnih materialov: voščilnice, ogrlice, krasistekleno posodo in še in še … Foto: osebni arhiv B.Kejžar.9) Tanja uživa v sprehodih v naravi in opazovanjurastlin. Foto: osebni arhiv T. Bitenc.46Pljučnik | april 2012 | Moje delo, (tudi) moje veselje78 9

10) Marička uživa v jadranju. Foto: osebni arhiv M.Juvan.11) Kadar se ne sprošča na morju ali na vrtu, paMarička kleklja. Foto: osebni arhiv M. Juvan.12) Andreja se umetniško izraža v pevskem zboru.Foto: osebni arhiv A. Kuhar.13) Lea moči najraje obnavlja v hribih. Foto: osebniarhiv L. Ulčnik.14) Majda se najraje sprošča v naravi, zlasti v družbivnučkov. Foto: osebni arhiv M. Razdrh.15) Alenki prijata svež gorski zrak in nastavljanjesončnim žarkom. Foto: osebni arhiv A.Žagar.13471011121415Pljučnik | april 2012 | Moje delo, (tudi) moje veselje

Toni? Janez?Toni?Nikoli nisem bil popolnoma prepričan, kako mu je ime.Mogoče sem pozabil, mogoče se nisem pozanimal. Sebom pa tokrat!Jernej Sitar48Pljučnik | april 2012 | golničan v prostem časuToni, mislim Janez, menda ti gredo na živce hribiin bi naredil vse, da se jim izogneš?Res je, v hribe zato med tednom nikoli ne hodim. No, razen čeme kaj posebnega prime ... Takrat se pa morda res odpravim vhribe, ampak zato je treba zgodaj vstajati, česar ne maram preveč,se voziti dlje kot do Golnika, pešačiti in potem morda celo plezati,hoditi v dolino in se spet peljati domov ... Kdo bi kaj takšnegasploh hotel?No, to sicer ni res, v resnici sem precej časa v hribih! In to ne podprisilo. Kar sem prej povedal, pa le skriva delček resnice, saj je trebaše vedno vstajati prezgodaj.Torej plezaš?! Nisem vedel! Ali se alpinistiponašate z dosežki ali gre le za potepanje pomalo strmejši skali?Res je, kot študent sem plezal sicer precej več, mi pa še vseeno uspevaostati plezalsko aktiven. Večina alpinistov bo rekla, da plezamozaradi osebnih doživetij, ampak vseeno potem izpostavimo kakvzpon. Meni največ pomeni vzpon, opravljen v južnem stebru goreBarre des Ecrins (4102 m) v Francoskih Alpah. Ker je bil za soplezalcain zame prvi vzpon v takem merilu na nepoznanem terenu,vreme se je poslabšalo, prvič sem dobil občutek takšne predanosti ...Da lahko prideš v dolino samo čez vrh ... Vse skupaj je trajalo 20 urbrez pravega počitka.Nekateri pravijo, da je v hribih možno najtiljubezen? V kaj si se ti zaljubil, da si letal postenah še pred svitom?Če misliš na mojo Polono, lahko povem le to, da ni bilo težko vstatiob štirih zjutraj, da sem prišel iz koče na Kriških podih pravočasnov službo. Če misliš na samo plezanje, pa rajši sestopam po temi, kotda bi moral prezgodaj vstajati.O tem, da ti gredo na živce, sem se torej tudimotil. Hmmm. Zakaj pa ti ne gredo tako zelo naživce?Hm ... Bom povzel odgovor dveh alpinističnih legend. Prvič zato, kerso tam, in drugič zato, ker se je lepo vrniti. Sicer je težko razložiti, kajme vleče v hribe ... Morda je razgled lepši in večina vsakdanjih stvaripostane nepomembnih.Menda jih tudi čisto nič ne spoštuješ in se ti zdijonenevarni (hribi namreč)?V zadnjem času jih celo preveč spoštujem. Bolj ko si izkušen, bolj teje lahko strah. Hribi so varni točno toliko, kolikor znanja, izkušenjimaš, in seveda, kako dobro interpretiraš situacijo v hribih. Za nekoga,ki se z alpinizmom intenzivno ukvarja vrsto let, je vzpon npr.čez Severno triglavsko steno varnejši kot za nekoga drugega, ki je,recimo, telesno popolnoma nepripravljen vzpon poleti na Grintovec.Nesreč, ki bi se v hribih zgodile primerno usposobljenim, je relativnomalo. Je pa res ... več časa preživiš v hribih, večje je tveganje,da se ti kaj zgodi. Enako kot z vožnjo z avtom.V hribih se je končala pot kar nekaj velikihosebnosti in tudi tvojih prijateljev. Ali črpašenergijo tudi iz tega in plezaš tudi zaradi njih?Hm ... Vsako nesrečo v hribih, sploh alpinistov, vzamem zelo osebno.Leta 2008 se je v Himalaji pri sestopu z osemtisočaka Čo Ojujasmrtno ponesrečil prijatelj, sicer gorski vodnik in gorski reševalec,Miha Valič. Moram povedati, da na to goro pride vsako leto ogromnoljudi, ki so neprimerno manj izkušeni. Takrat smo bili vsi zelošokirani, saj je šlo res za relativno varen hrib. O njem še vedno velikorazmišljam. Vsako leto oktobra v njegov spomin organiziramomemorial in tečemo oziroma kolesarimo po trasi, kjer se je Mihapripravljal za svoje odprave. Gre za približno 30 km dolgo razdaljopo Polhograjskem hribovju. Če plezam zaradi spomina ... bolj gre zato, da se med plezanjem večkrat spomnim nanj.

S psičko Aiko pred vajo iskanja v ruševinah.Foto: osebni arhiv J. Toni.Med vzponom v južnem stebru Barre des Erins.Foto: osebni arhiv J. Toni.A pomoč ... Gorska reševalna ... A zato imaš pse šemanj rad, ne?Gorski reševalni službi sem se priključil, ker se mi je zdelo, da lahkopomagam. Na začetku nimaš pojma, kaj to pomeni, potem pase srečuješ z različnimi situacijami. In si zelo vesel, ko ima nekahuda nesreča srečen konec, kot je bilo pri novembrskem reševanjuponesrečenega plezalca v Paklenici. Je pa res, da zahteva kar nekajčasa.Sam sem izvedel, zdaj vem, ne Toni, ampak Janez za na prvi pogledtiho osebnostjo skriva kričeče zgodbe. Zgodbe in dejanja, ki so nabitis pozitivno energijo, ki jo je pripravljen deliti s komer koli, ki tohoče ali tudi nevede potrebuje.V tem kratkem pogovoru smo odprli le eno plat njegove zgodbe, odrugih ga lahko povprašate sami, ko ga srečate na poteh v naravi.Želimo mu uresničitev pregovora, ki pravi »Dober alpinist je staralpinist«.49Priznaj po pravici, zakaj imaš psa, no?Aha, to te je torej zanimalo. Psa sem si želel od nekdaj, ampak najprejstarši niso bili prepričani, da se bom ukvarjal z njim. Potem semse enostavno odločil, da ga bom imel. In sem dobil oziroma kupilbelo zlato prinašalko Aiko. Na začetku sem imel neko idejo, da biimel reševalnega psa in bil del ekipe, ki gre na pomoč ob potresihpo svetu. Potem sem se začel ukvarjati z njeno vzgojo, na treningeEnote reševalnih psov sem hodil bolj na obroke, potem sem se pa leodločil, da bova šla na izpite za reševalnega psa. In sva jih opravila zodliko, vse v enem letu, kar uspe le redkim. No, do omenjene enoteše nisva prišla, vendar na to računam v naslednjem letu, saj ima psičkares odličen voh za iskanje.Ko nisi v hribih, si pa popoln lenuh, kajne?Priznaj!Menda se naspati in najesti ne moreš na zalogo, lahko pa vsaj poizkusiš:). Ljudi sicer lahko delimo na tiste, ki radi spijo, in druge, ki sejim mudi živeti. Spadam bolj v prvo kategorijo. Rad pa počnem večstvari, nekaj časa sem bil načelnik alpinističnega odseka. Žezlo semlani predal mlajšim, ki imajo več časa in energije.Za konec povej še, kdo se je spomnil slogana AORašica :)?Hm, mogoče slogan ne spada v Pljučnik.P. S.: O sloganu si lahko preberete na straneh AO Rašica.Kako se vzgajajo psi reševalci?Pse učimo, da iščejo vonj po človeku. Na treningu se en članreševalne skupine odpravi v skrivališče (prilagojeno izkušnjampsa). Vodnik pošlje psa v iskanje in ga pusti, da samnajde skritega. Ko ga pes najde, se zanj začne »raj«, saj je priskriti osebi izdatno nagrajen. Tako je iskanje za psa cel »žur«.Proces »izgradnje«' reševalnega psa traja vsaj 2 leti. Pri mladihpsih želimo, da ga zanima oseba, ki leži ali čepi malo stran,kasneje se začnemo skrivati za prvim vogalom .., na konculahko izdelanega psa spustimo v večnadstropno zgradbo, ki jobo samostojno preiskal. Če bo zaznal vonj po človeku, ga bolociral in z laježem povedal, da je nekdo tam.Kdaj potrebujemo pomoč reševalnih psov?Največkrat psi iščejo pogrešane osebe, akcij pri potresih je ksreči precej manj. Na primer, če nekdo odide od doma in sene vrne. Takrat pokličejo Enoto reševalnih psov. Nikoli se šeni zgodilo, da bi pregledali območje, kjer je pogrešani, pa gane bi našli.Pljučnik | april 2012 | golničan v prostem času

Zdravilni zvarki zamajhne in velikeČemaž – medvedji česenČemaž (Allium ursinum) imenujemo tudi divji česen,medvedji česen, čremož, kačji lek, štrkavec ali gozdničesen in je pravo darilo pomladi za čiščenje krvi inčrevesja.Katja Vrankar50Pljučnik | april 2012 | Zdravilni zvarkiPrišla je sezona uživanja čemaževih listov.V pomladnih dneh ob obronkih gozdovzadiši po čemažu, ki po vonju inokusu spominja na česen. Uživamo lahkoliste, cvetove, popke, plodove in čebulice.Pri nabiranju pa moramo biti zelo previdni,ker so čemaževi listi zelo podobnistrupeni šmarnici in podlesku.Čemaž je izjemno zdravilen in govori se, daga iščejo medvedje, ko se prebudijo iz zimskegaspanja, da si očistijo želodec, črevo inkri. Poznali so ga že stari Rimljani.Raste od marca do junija in cvete aprila inmaja v gosto poraslih preprogah. Mladi listiso sveže zeleni in svetli, zrastejo od 25–30centimetrov visoko.V današnji prehrani je zelo priporočljiv.Torej, izkoristite pomladni sprehod za nabiranječemaža in ga na različne načine uporabitev svoji kuhinji.Najpreprosteje bomo čemaž uporabili, čega pripravimo v namazih, osnova katerihso skuta, kisla smetana, tofu, zmleta sonč-nična semena, hladno stiskana olja (oljčno,sončnično, repično). Drobno narezan čemažvmešamo kot začimbo in ne pretiravamo skoličino. Lahko ga narežemo bolj grobo invmešamo v zeleno, paradižnikovo ali fižolovosolato. Za nekaj časa ga lahko namočimotudi v jabolčni kis.Če je za medvede dobro, zakaj ne bi poskusilitudi mi? Omislimo si pomladno malicoiz čemaževih osvežilnih listov ali pa zdravojuho z okusom čemaža … Receptov je precej,le malo domišljije in pomladni jedilnikbo še kako slasten, pester in zdrav.Dober tek!Ko nabiramo čemaž, moramo biti izredno previdni, saj so njegovi listi močnopodobni strupeni šmarnici in podlesku. Foto: K. Vrankar.

Čemaževa juha. Foto: K. Vrankar.Čemažev pestoČemažev namazČemaževa juha512 kg sveže sesekljanega čemaža1 dcl hladno stiskanega oljčnega oljamalo večji ščepec soliSvež in očiščen čemaž sesekljamo indodamo sol in nekaj oljčnega olja. Kozmes postane gosta in dobro premešana,jo previdno naložimo v manjšekozarčke, saj ima čemaž v odprtem kozarčkule dober mesec rok trajanja, kernismo dodali nobenih konzervansov.Dobro je, če kozarce prej prekuhamov vroči vodi, preden pa jih dobro zapremo,zmes do vrha zalijemo z oljčnimoljem, ki deluje kot konzervans.listi čemažaskuta ali kisla smetanasololjčno oljeDrobno narezane liste čemaža zmešamos skuto ali kislo smetano, dodamomalo soli in oljčnega olja. Namažemona popečen kruh.1 l vode3 krompirjisol3 žlice čemažasladka ali kisla smetanakruhove kockeNaberemo zdrave liste in cvetove alipopke čemaža, jih pod tekočo vodooperemo in osušimo na kuhinjskikrpi. V litru vode skuhamo na kockenarezan krompir. Ko je kuhan, gasolimo in dodamo zrezan čemaž. Vseskupaj s paličnim mešalnikom pretlačimoin dodamo malo sladke ali kislesmetane, da dobimo kremno juho.Postrežemo s popečenimi kruhovimikockami, za dekoracijo pa lahko dodamotudi žličko kisle smetane in cvetčemaža. Juhe ne kuhamo več, ker biuničili njene zdravilne sestavine.Pljučnik | april 2012 | Zdravilni zvarki

SpoznajmometuljčkaPljučkaDragi otroci, ste že slišali za metuljčka Pljučka? Šene? No, potem pa je skrajni čas, da vam povem nekaj onjem.Nina Karakaš52Pljučnik | april 2012 | Otroški živ žavLepega pomladnega dne je metuljčica Pika na travniku poiskala najlepšocvetlico in nanjo odložila svoje jajčece. Poskrbela je, da je bilovarno skrito, ga ljubeče pobožala s svojimi krili in odletela naprej.Več juter zapored je rosa nežno umivala jajčece, toplo sonce pa gaje čez dan ovijalo v svoje žarke. In neke noči, ko je večina rastlin inživali že utonila v spanec, se je iz jajčeca razvila gosenica. Ta gosenicaje bila prava požrešnica. Pojedla je vse, kar ji je prišlo podnožice, zato je zelo hitro rasla. Ko se je dovolj najedla, se je obdalaz ovojem in v njem varno in udobno zabubljena preživela več dni.In ravno na prvi poletni dan, ko je bilo sonce najvišje na nebu, se jez bubo začelo nekaj dogajati. Najprej se je v njej nekaj čisto narahlopremaknilo, potem je njen ovoj počasi začel pokati in čez nekaj trenutkovje iz nje pogledala radovedna glavica. Glavici je nato sledil šetrup z drobnimi ročicami in nožicami, ob katerega so bila stisnjenazgubana krilca.Bitjece, ki je zlezlo iz bube, ni bilo videti nič posebnega, vse dokler… vse dokler ni razprlo svojih kril. Čeprav imajo vsi metulji čudovitooblikovana in obarvana krila, sta bila oblika in vzorček na krilihtega metuljčka nekaj posebnega. Njegova krila so bila namreč takozelo podobna videzu človeških pljuč, da mu je mamica nadela imePljuček.Pomagaj metuljčku Pljučku najti pot do cvetlice:

NovoletnazabavaKonec decembra 2011, tik predbožičem, smo imeli zaposleniKlinike Golnik (pred)novoletnozabavo.Avtorici fotografij: K. Sušnik in N. Karakaš.Nina KarakašV gostišču Pri Marinšku v Naklem se je trloveselo razposajenih, lepo urejenih, naličenihin odišavljenih zdravnikov, medicinskih sester,administratork, laborantov in tudi drugihuslužbencev naše male klinike.Uradni del dogodka: Govor sta imela direktorMitja Košnik in pomočnica direktorja zapodročje zdravstvene nega Saša Kadivec.Animacija: Skeč Katje Vrankar in DejanaDoberška z naslovom Čas je za spremembeje udeležence dodobra nasmejal in odprl potzabavnemu večeru.Glasba: Plesali in peli smo ob ritmih skupineVictory.Jedilnik: Jedilnik so sestavljali štirje hodi.Začeli smo s hobotnico v solati in dimljenimlososom. Sledila je juha, česnova in gobova.Obilno glavno jed je sestavljala svinjska ribicav ohrovtu, nadevan ocvrt telečji medaljonz mladim sirom, za prilogo pa so bili zelenjavnirezanci in idrijski žlikrofi. Za polnočnidesert je bila pregrešna čokoladna rezinaz jagodnim prelivom.53Pljučnik | april 2012 | družabna kronika

54Pljučnik | april 2012 | družabna kronika

ŠKD ZdravjeGolnikuJurij StarihaV letu 2011 smo bili v Športno-kulturnemdruštvu Zdravje Golnikuprecej aktivni. Organizirali smo tečajteka na smučeh, tečaj tenisa, več kolesarskihizletov, našim članom smoomogočili plavanje v kranjskem bazenu,del leta smo imeli najeto dvoranoza nogomet. V poletnih mesecih smoigrali odbojko na mivki in tenis v našemšportnem parku. Že tradicionalnosmo se z dvema ekipama udeležiliRekreatura. Zaradi premalo prijavljenihpa je odpadel rafting na Tari.Za leto 2012 smo si zadali cilj biti šeaktivnejši kot v preteklem letu. Letosmo začeli s tečajem teka na smučeh.Načrtovane aktivnosti so:▶▶Rafting▶▶Tečaj teka na smučeh▶▶Organiziran gorski pohod (1 ali 2termina)▶▶Sodelovanje z golniškimi ekipamiza Rekreatur 2012▶▶Sodelovanje z golniškimi ekipamina Bolnišničnih igrah 2012▶▶Golniški turnir v taroku▶▶Turnir v namiznem tenisu▶▶Turnir v malem nogometu▶▶Turnir v tenisu▶▶Turnir v odbojki na mivki▶▶Organizirani kolesarski izleti▶▶Kolesarjenje Ljubljana–Metlika(na Vinsko vigred, 19. 5. 2012)▶▶Vzdrževanje in razvoj parka Tivoli– Golnik▶▶Nabava športne opreme▶▶Sodelovanje s SK Vitas▶▶Ostale aktivnosti v skladu z namenomdruštvaVabimo vse, ki želijo aktivno sodelovativ društvu, da se nam pridružijo inda skupaj poskrbimo tudi za »obslužbene«aktivnosti.Utrip napustni torekTako smo letos na Golnikupreganjali zimo.Katja SušnikPika Nogavička ima rdeča lička. Foto: K. Sušnik.Tako ti je mala moja, kad ljubi Bosanac. Foto: N. Petrovski.Mikimiška in rdečelaska z oddelka 100.Foto: K. Sušnik.Pozdrav kapitanke. Foto: K. Sušnik.55Pljučnik | april 2012 | športna kronika / razglednice

Očistimo Slovenijoza lepši svet!Tudi letos smo člani PGD Golnik organizirali vseslovenskoakcijo Očistimo Slovenijo za lepši svet 2012.Tone Ožbolt56Pljučnik | april 2012 | razgledniceTako kot v prejšnji akciji smo se tudi letoszbrali ob 9. uri, sodelovali pa so člani PGDGolnik, krajani in prijatelji. Čutiti je biloveselo razpoloženje in pripravljenost za čistilnoakcijo. Letos se nas je zbralo manjšeštevilo prostovoljcev kot predlani. Napodročju Golnika je Komunala Kranjodpeljala 9 m 3 odpadkov. S skupnimi močmismo očistili travnike, sprehajalne poti,območje potoka od trgovine do bajerja,športni park Tivoli, parkirišče ter območjeob glavni cesti Golnik–Tržič. Čiščenje je potekalodo 13. ure. Prostovoljcem smo predakcijo razdelili sendviče in vodo, za kar jeposkrbela KS Golnik. Sodexo, d. o. o., podružnicaGolnik, pa nas je ob koncu pogostils pašto. Za rokavice in vreče je poskrbelorganizator, velika zasluga za uspeh akcijepa gre tudi Komunali Kranj, ki je poskrbelaza odvoz vseh odpadkov še v istem dnevu.Radi bi se zahvalili vsem, ki ste s svojimi rokamiin dobro voljo pomagali očistiti Golnikin njegovo okolico. Še enkrat pa bi se zahvalilKS Golnik, ki je priskrbela sendviče, sokin vodo, ob koncu pa tudi za pivo, Sodexu, d.o. o., podružnici Golnik, in Tomažu Slatnarju,vodji cateringa, pa za to, da smo zjutrajdobili energijo za delo, ob koncu pa še topelobrok.Prostovoljci so na območjih, ki so jih čistili, našli marsikaj – in nič odtega ne spada v naravo! Foto: osebni arhiv T. Ožbolt.Udeleženci čistilne akcije Očistimo Slovenijo 2012 na Golniku.Foto: osebni arhiv T. Ožbolt.

V PlaniciTrije golničani se vsako leto tradicionalnoodpravimo v Planico.Tako je bilo tudi letos.Alenka, Danijel in Judita v Planici. Foto: M. Savinšek.Alenka Pretnar, DanijelKaras, Judita ŽalikZbrali smo se zjutraj pri Alenkini domačijina Dovjem, kjer nam je prijazna gostiteljicapripravila obilen zajtrk. Po okrepčilu je sledilodhod v Planico. Dočakalo nas je soncein okrog 10.000 gledalcev. Videli smo velikodolgih poletov, po vsakem nad 215 mpa slišali še tisto: »Planica, Planica, sneženakraljica ...« Po končanih skokih smo srečalinašo bivšo sodelavko Mojco Savinšek, kinas je ovekovečila na spodnji fotografiji.Naslednje leto vabljeni tudi ostali, da senam pridružite.24. decembra 2011 v večernih urah nas je na Oddelku 200nepričakovano obiskal Božiček. Foto: G. Gruič.

Skriti predmet:kdor išče, ta najdeKatja VrankarIzbor motivaPljučnikovihnaslovnic 2012Rubrika Skriti predmet je zaživela. Vedno več odgovorov prejemamov uredništvo Pljučnika. V zadnji številki smo vas spraševalipo zvončku, ki se nahaja v bolnišnični kapeli. Srečnaizžrebanka je Silva Valjavec, ki je za nagrado prejela skrinjicopresenečenja.Lepi sončni dnevi pa spet vabijo na plano, zato se na poti dosvojega avtomobila po končanem delu ozrite po parkiriščih inregistrskih tablicah. Ne boste verjeli, med našimi zaposlenimije tudi James Bond.Naše vprašanje se glasi: Kakšne barve je vozilo z jamesbondovskimiregistrskimi tablicami, ki ga lahko vidite na enem odparkirišč ob kliniki?Vaše odgovore pričakujemo v uredništvu Pljučnika na e-naslov:pljucnik@klinika-golnik.si ali po telefonu na interno št. 380.Januarja smo na intranetnih straneh objavili natečaj za izbormotiva letošnjih Pljučnikovih naslovnic. Na natečaj se je odzvalo6 zaposlenih s 14 predlogi, od katerih je bil vsak po svojezanimiv ter bolj ali manj izvedljiv; nekateri so si bili tudi precejpodobni. Priložnostno sestavljena komisija je v sodelovanju sPljučnikovo oblikovalko Majo Rebov združila nekaj predlogovin oblikovala končno idejo motivov za naslovnice. Prvotno idejo,da bi objavili zanimive posnetke, narejene z mikroskopi vnaših laboratorijih (ki zaradi tehničnih težav ni bila povsemizvedljiva), smo združili z idejo, da bi nam pri letošnjih naslovnicahpomagali otroci z risbicami. Tako je nastalo to, kar viditena naslovnici in v manjši rubriki Zgodba z naslovnice (ki jo najdetezraven uvodnika) tega Pljučnika: naslovnico krasi otroškarisbica, ki je nastala na podlagi posnetka, nastalega z mikroskopom,začinjena pa z veliko otroške domišljije.Ker je avtoric motiva za naslovnice več, to so Nina Karakaš,Urša Jagodic in Anja Blažun, bomo nagrado razdelili med vsetri.O podrobnostih nagrade pa več v naslednji številki.Kakšne barve je vozilo z jamesbondovskimi registrskimi tablicami, ki galahko vidite na enem od parkirišč ob kliniki?Nina Košnik, 8 letSilva Valjavec. Foto: K. SušnikKatja Kosten, 5 let