Zbirnik vmesnih poročil - Zavod RS za šolstvo

načinom poučevanja in vodenja razvija to kompetenco pri dijakih. V nasprotju s temiugotovitvami pa je šolska praksa povečini takšna, da se učenje učenja izvaja na direktennačin, to pomeni, da svetovalni delavci in učitelji poučujejo učence o splošnih učnihstrategijah npr. v okviru OIV Učenje za učenje.Inovacijski projekt smo v šolskem letu 2011/12 razširili na vse 1. in 2. letnike, vključili vseučitelje, ki poučujejo v 1. In 2. letniku in vse dijake 1. In 2. letnikov. Projekt Učenje učenjanamerava biti osrednji razvojni projekt Gimnazije Šiška v šolskem letu 2012/13. Vprihodnjem šolskem letu nameravamo projekt razširiti na vse 1., 2. in 3. letnike.6. Uporabniki doseţene novosti:Učitelji, dijaki in posredno njihovi starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Pričakovani cilji inovacije (glejte točko 4.2.) so delno doseţeni. Obrazloţitev:Na podlagi evalvacijskih vprašalnikov za učitelje v 1. in 2. letnikih (25 učiteljev) in dijake 1.in 2. letnikov o zapiskih, izpiskih in bralnih učnih strategijah, smo ugotovili, da smo 2. in 3.cilj dosegli v celoti, 1. cilj pa smo dosegli le delno.Dijaki 1. in 2. letnikov so bili deleţni indirektnega poučevanja bralnih učnih strategij privseh predmetih. Dijaki v vseh 1. in 2. letnikih so imeli moţnost spoznati in izdelatisamostojne izpiske po dveh do osmih različnih metodah bralnih učnih strategij. Strategije,ki so bile uporabljene, so bile naslednje: Paukova metoda, PV3P, hierarhična pojmovnamreţa, miselni vzorci, ribja kost, primerjalna matrika, VŢN, zaporedje dogodkov, Vennovdiagram. 2. cilj je bil v celoti doseţen.Na podlagi analize evalvacijskih vprašalnikov učiteljev je bilo ugotovljeno, da je 10učiteljem od 25 v celoti uspelo, da so imeli dijaki izdelane zapiske po kriterijih dobrihzapiskov, 12 učiteljem je to uspelo le delno. Na podlagi tega lahko trdimo, da je bil 1. ciljdelno doseţen.Nadalje je bilo na podlagi analize evalvacijskih vprašalnikov ugotovljeno, da učitelji prispremljanju in morebitnem ocenjevanju zapiskov upoštevajo različne kriterije »dobrihzapiskov«. Najpogostejši kriteriji: čitljivost in preglednost; pomembni pojmi so dobro vidni(podčrtani, odebeljeni, uokvirjeni); zapisana je vsa snov, ki je na tabli ali prosojnici,izpolnjeni delovni listi in dodatna gradiva so vstavljeni (nalepljeni) na ustreznem mestu;uporaba različnih barv; oštevilčenost; slovnično pravilen zapis; ipd. 21 učiteljev jespremljalo zapiske dijakov in jim nudilo povratno informacijo glede kvalitete zapiskov.Zapiske je ocenjevalo samo 7 učiteljev, 11 učiteljev pa je upoštevalo kvaliteto zapiskov prikončni oceni. Učitelji, ki ocenjujejo izdelavo zapiskov ali izpiskov, imajo izdelane ustreznekriterije za ocenjevanje le-teh. Na podlagi tega lahko trdimo, da je bil 3. cilj doseţen.Odgovorni nosilec projektaEdi Kuklec, univ. dipl. ing.Vodja projektaMarija Mišmaš Pintar, prof.Ljubljana, 1. 7. 2012