Zbirnik vmesnih poročil - Zavod RS za šolstvo

INOVACIJSKI PROJEKTI2011/2012Zbirnik vmesnih poročil

Vodja inovacijskih projektov: dr. Natalija KomljancZbrala in uredila: Nataša MalovrhLjubljana, september 2012Besedilo ni lektorirano.

KAZALOUVOD .................................................................................................................................... 6MI IN VI SKUPAJ .................................................................................................................. 7INTELEKTUALNA IN USTVARJALNA PREPOZNAVNOST VZGOJITELJEV ....................... 9USTVARJANJE SPODBUDNEGA UČNEGA OKOLJA V DIJAŠKEM DOMU .......................11RAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJA ZNANJA (FORMATIVNOSPREMLJANJE) ..................................................................................................................13VABIM TE V SOŢITJE DVEH JEZIKOV IN KULTUR ...........................................................15POTOVANJE TELESA IN DUHA .........................................................................................17TUTORSTVO – UČNA POMOČ DIJAKOM NIŢJIH LETNIKOV ............................................19S SAMOZAVEDANJEM DO USPEHA ..................................................................................20REGENERACIJA ORGANIZMA ŠPORTNIKOV ...................................................................22IN PSIHOLOŠKA PRIPRAVA V NOGOMETNIH ODDELKIH ...............................................22»VEČ GLAV VEČ VE« - Z MEDSEBOJNIM POVEZOVANJEM DO BOLJŠEGAPOUČEVANJA .....................................................................................................................24ANGLEŠČINA JE IGRA .......................................................................................................26REDOVALNICA IN SPRIČEVALO NA OŠ ALOJZIJA ŠUŠTARJA .......................................28OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENSKI OSNOVNI ŠOLI ...............................30NA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI - IGRAJMO SE ................................32FLEKSIBILNO IZVAJANJE POUKA V 5. RAZREDU ............................................................35ČIPKA V NARAVNIH MATERIALIH PRIPOVEDUJE O ŢIVLJENJU .....................................37STRATEGIJE ZA RAZVOJ KOMPETENCE UČENJE UČENJA ...........................................39MALI EKOLOG – ŠOLSKI VRTIČEK ....................................................................................42ABC RAČUNALNIŠTVA .......................................................................................................44REŠEVANJE KONFLIKTOV – MEDVRSTNIŠKA MEDIACIJA .............................................46POVABILO V GOZD ............................................................................................................48MOTIVACIJSKI KOTIČEK ....................................................................................................50Z MOTORIKO DO VRHA PIRAMIDE ...................................................................................52RAZVIJANJE SKUPINSKE DINAMIKE, KULTURE POGOVORA, MEDSEBOJNIHODNOSOV: ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI (MREŢNI IP) .....................54SPREJEMANJE VIDNE DRUGAČNOSTI ............................................................................56DREVO = ŢIVLJENJE ..........................................................................................................58DIDAKTIKA OCENJEVANJA ZNANJA in BRALNA PISMENOST ........................................60NAŠE MISLI, BESEDE, ČUSTVA, GLAS – OD NAS ZA VAS ..............................................71EVS PROSTOVOLJCI NA OŠ KOT GOSTITELJSKI ORGANIZACIJI ..................................73UČENJE TJN V 1. VIO OSNOVNE ŠOLE OB SPREMLJAVI MATERNEGA GOVORCA .....75ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE ZA RAZVIJANJE KOMUNIKACIJSKEKOMPETENCE PRI UČENCIH ............................................................................................77KNJIGA ME(NE) BRIGA .......................................................................................................80ŠOLSKI RADIO ....................................................................................................................82SPODBUJANJE POKLICNEGA IZOBRAŢEVANJA S POMOČJO INOVATIVNIHPRISTOPOV POKLICNE VZGOJE V OŠ .............................................................................84ŢELIM TI LEP DAN ..............................................................................................................86USTVARJAMO BREZ MEJA ................................................................................................88ZAKAJ JE POUČEVANJE NA DALJAVO KORISTNO? ........................................................90KAKO NAREDITI DOMAČO NALOGO? ...............................................................................91RAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJA ZNANJA (FORMATIVNOSPREMLJANJE) ..................................................................................................................93CELOVITA PONUDBA ZA RAZVOJ E-KOMUNIKACIJE DEJAVNIKOV V VZGOJI INIZOBRAŢEVANJU ................................................................................................................94SPROTNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU MATEMATIKE .......96ČUSTVA ODPIRAJO UM – ISKRICE V NAŠIH OČEH (MREŢNI IP) .................................. 103LABIRINT SPOZNAVANJA ................................................................................................ 105BRANJE ZA ŢIVLJENJE .................................................................................................... 107NA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI ....................................................... 109

ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI ............................................................ 110UVAJANJE VAJ ZA RELAKSACIJO V RITEM POUKA Z NAMENOM OBVLADOVANJALASTNIH IMPULZOV IN DOSEGANJA POZITIVNIH PRIČAKOVANJ ............................... 110RAZVOJ DIDAKTIKE OCENJEVANJA ZNANJA (FORMATIVNO SPREMLJANJE) ........... 112VRSTNIŠKA MEDIACIJA ................................................................................................... 115Z ZDRAVIM NAČINOM ŢIVLJENJA DO BOLJŠEGA POČUTJA IN USPEHA V ŠOLI ....... 117GOZDNI PONEDELJEK ..................................................................................................... 120POVEZANI.COM ................................................................................................................ 122INTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠČINE V PRVEM TRILETJU Z ZAČETKI V PRVEMRAZREDU .......................................................................................................................... 125GOZDNO IGRIŠČE ............................................................................................................ 128MOJ ŠOLSKI KOT ............................................................................................................. 130POMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM! ................................................................................... 132UVAJANJE ELEMENTOV MONTESSORI PEDAGOGIKE V 1. RAZREDU ........................ 135INTEGRACIJA ANGLEŠKEGA JEZIKA V POUK 1. TRIADE ............................................. 137BRALNE ZVEZDICE IN ISKALCI BISEROV ....................................................................... 139ČUM- ČUSTVA ODPIRAJO UM ......................................................................................... 141E-ODDELEK ...................................................................................................................... 144SOOIGRA: VPLIV USPEŠNIH DIJAKOV NA DELO V ODDELČNI SKUPNOSTI ............... 146»V ISKANJU ZVOKA« ........................................................................................................ 148BLAGINJA ČLOVEŠTVA IN OBSTOJ NAŠEGA PLANETA ............................................... 151UVAJANJE SKRBNIŠTVA V SREDNJI ŠOLI ..................................................................... 152GOZDNI PONEDELJEK ..................................................................................................... 154»POTI DO ČUTEČEGA IN ČUTNEGA PEDAGOGA- OGLEDALO OTROKU« .................. 157Z IGRO IN GIBANJEM, DO NOVIH SPOZNANJ NA PODROČJU UČENJA DRUGEGATUJEGA JEZIKA ................................................................................................................ 160SPLETNA STRAN KOT OBLIKA SODELOVANJA STROKOVNIH DELAVCEV ................. 162POSLUŠAM IN SPOZNAVAM TUJI JEZIK – NEMŠČINA .................................................. 164GRADIMO SKUPNOST- VLOGA VRTCA V PROCESU ZGODNJE OBRAVNAVE OTROK........................................................................................................................................... 166Z IGRO, GLASBO IN PLESOM DOŢIVLJATI TUJ JEZIK ................................................... 170IGRAMO SE ANGLEŠKO .................................................................................................. 172ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI, PODNASLOV PROJEKTA ČUSTVENOSOCIALNI RAZVOJ OTROKA PREK SPROSTITVENIH IGER .......................................... 175IGRAJMO SE ANGLEŠČINO ............................................................................................. 178GOZDNI PONEDELJEK ..................................................................................................... 180KAJ ZMOREJO MOJE ROKE, NOGE, GLAVA… ............................................................... 182SOBIVANJE Z GOZDOM ................................................................................................... 184UČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI DEJAVNOSTI PO KURIKULU ZA VRTCE ................... 186MOJ IN TVOJ JEZIK V NAŠEM VRTCU ............................................................................ 188GOZDNI PONEDELJEK ..................................................................................................... 190IGRALNE URICE ANGLEŠČINE – COOKIE AND FRIENDS ............................................. 191JAZ – TI – MI VSI ............................................................................................................... 192REFLEKTIRANJE OTROKOVEGA RAZVOJA IN RAZVOJA VZGOJITELJICE ................. 194OTROKOVE PRAVICE - MOJE PRAVICE ......................................................................... 196PREHAJANJE MED PROGRAMI OSNOVNE ŠOLE IN NIŢJEGA IZOBRAZBENEGASTANDARDA ..................................................................................................................... 198FORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA ........................................... 201KAJ POSTANE VREDNOTA V 20. STOLETJU? ................................................................ 203MEDIACIJA ........................................................................................................................ 205TRENING ODGOVORNEGA RAZMIŠLJANJA IN RAVNANJA (TOR) ............................... 207RIMARIJE S PODEŢELJA ................................................................................................. 209UČILNICA BREZ KATEDRA .............................................................................................. 211RADI JEZIKAMO ................................................................................................................ 213ZGODNJE UVAJANJE TUJEGA JEZIKA (INTEGRIRANA ANGLEŠČINA) ........................ 216

MEDPREDMETNO POUČEVANJE – POT DO UPORABNEGA ZNANJA.......................... 218NA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI ....................................................... 221UČIM SE IN ZNAM, SAJ SEM UČITELJ! ........................................................................... 226VEČJEZIČNOST IN VEČKULTURNOST PRI INTEGRATIVNEM MODELU ZGODNJEGAPOUČEVANJA V TUJIH JEZIKIH ...................................................................................... 228INTEGRACIJA TUJEGA JEZIKA V PRVEM TRILETJU OŠ ............................................... 231ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA – ODRAZ VZGAJANJA PREDŠOLSKIH OTROK VDUHU KULTURNEGA RELATIVIZMA ............................................................................... 233IGRAJE V ANGLEŠČINO ................................................................................................... 235INTEGRACIJA ŠOLSKEGA IN DOMAČEGA UČNEGA OKOLJA ...................................... 237DIDAKTIKA OCENJEVANJA.............................................................................................. 239NAJPREJ NALOGA – POTEM PA ŢOGA .......................................................................... 241INTEGRACIJA MEDKULTURNE IN JEZIKOVNE KOMPETENCE PRI POUKU V PRVEMTRILETJU OŠ .................................................................................................................... 243UVAJANJE V ŠOLSKO DELO ........................................................................................... 245GOZDNI PONEDELJEK ..................................................................................................... 247NA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI – TUJI JEZIK NAJ POSTANE MOJDRUGI JEZIK ..................................................................................................................... 249NA POTI K VEČJEZIČNOST IN VEČKULTURNOSTI - INTEGRACIJA ANGLEŠKEGAJEZIKA V 1. VIO................................................................................................................. 253NA POTI K VEČJEZIČNOST IN VEČKULTURNOSTI - SPOZNAVANJE TUJIH JEZIKOV INKULTUR V 1. VIO .............................................................................................................. 255NA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI ....................................................... 258UČENJE + X = TRAJNOSTNO ZNANJE ............................................................................ 260

UVODPosodabljanje v vzgoji in izobraţevanju pomeni premišljen korak, saj prinesetakojšen odziv. Posledice so lahko še dolgo opazne. Inovacijski projekti spodbujajo kpremisleku »Kako?« in »Kaj?« ter »Zakaj?«. Omogočajo samostojno raziskovanje inmentorsko podporo. Odpirajo moţnosti za medsebojno sodelovanje ter promocijonovitet. Pred nami so vmesna letna poročila inovatorjev, ki nameravajo v naslednjemobdobju odkriti didaktično novost, jo preveriti in ponuditi zainteresiranim.Letošnji inovacijski projekti posodabljajo jezik, odnose in okolje. Nastajajoči produktise oblikujejo v uporabna orodja in koncepte. Največ inovacij (39%) je v fazi uvajanjauspešnega didaktičnega modela in spremljanja učinka v njihovem okolju. Večjiodstotek (35%) inovatorjev raziskuje metode izboljšanja didaktičnih pristopov. 13%strokovnih delavcev na osnovi podatkov odkriva nove didaktične forme in 4% jihsodeluje v timu za skupni cilj celovitega posodabljanja šolskega (izvedbenega)programa vzgoje in izobraţevanja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter v dijaškihdomovih. Čeprav ideje še niso najbolj ostre in cilji preobseţni ter preveč številni, ţenakazujejo pot reševanja. Čeprav so ravni novosti nestabilne, omogočajo iskanjeodgovorov na raziskovalna vprašanja. Sprejmite poročila kot delovne zapiske, ki vfazah raziskovanja pripomorejo k boljšemu produktu. Raziskovalcem bomo vnadaljevanju pomagali »oţeti« cilje in razjasniti ravni raziskovanja, da bi siraziskovalci olajšali pot do cilja. Pomagali jim bomo poiskati moţne poti spodbujanjaučenja.Če vas zanimajo rezultati inovacij, vas vabimo, da si preberete spodnja poročila instopite v stik z nosilci projektov, da jim ponudite svoje znanje. Vsem raziskovalcemlastne prakse ţelim veliko poguma in strokovne podkovanosti, kajti le tako se lahkona področju didaktike nadejamo novitet.Dr. Natalija Komljancvodja IP

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMI IN VI SKUPAJPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Mi in vi skupajLeto začetka projekta: 2007Vodja projekta: Olga StelePrijavitelj projekta: Center za usposabljanje Elvira Vatovec StrunjanStrokovni konzulent: Sandra MršnikPrispevek strokovnega konzulenta:Srečanje v šol. letu 2011/2012: Povezovanje, srečanja projektnih skupin z OŠ na Obali terizmenjava izkušenj, idej, informacij ter moţnosti pridobivanja finančnih sredstev.Področje projekta: sodelovanje s starši3. Člani projektne skupine:Mirjana BujakMilena PinterSuzana ZamudaIrena OskoNeva SchonerSodelovanje pri izvajanju dejavnostiSodelovanje pri izvajanju dejavnosti, organizacijaposamezne dejavnostiSodelovanje pri izvajanju dejavnostiSodelovanje pri izvajanju dejavnostiSodelovanje pri izvajanju dejavnosti4. Cilj projekta:V Centru ţelimo, da bi se čim več staršev poleg formalnih oblik srečanj udeleţevalo tudineformalnih srečanj kot so: izleti, pohodi, teki, športna srečanja, ustvarjalne delavnice,druţabna srečanja, strokovna predavanja.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven razvoja. Razvijanje dobre prakse.V našem projektu izvajamo različne dejavnosti(ustvarjanje delavnice, planinske pohode,druţabna srečanja, športna srečanja in strokovna predavanja), ki se jih starši radiudeleţujejo. S tem načinom izboljšujemo sodelovanje s starši, omogočimo kvalitetnopreţivljanje prostega časa staršem, otrokom oz. kar celim druţinam, omogočamo jim tudiizmenjavo izkušenj.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijski projekt kot novost drugačnega sodelovanja s starši lahko uporabijo učitelji indrugi strokovni delavci v vrtcih, šolah, zavodih.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:neformalnih srečanj se udeleţuje podobno število staršev kot prejšnje;starši in učenci so na srečanjih kvalitetno preţivljali prosti čas;starši so sodelovali pri izvedbi posameznih dejavnosti;starši so spoznavali svojega otroka v drugačnih situacijah in okoljih;projekt je del našega letnega delovnega načrta;izvedli smo 15 različnih dejavnostis projektom bomo nadaljevali, ga nadgradili z novimi oblikami sodelovanja s starši(tabori, ustanovitev skupine za samopomoč staršev, izvedba seminarjev in večstrokovnih predavanj, vendar bomo za vse to potrebovali dodatna finančnasredstva);Odgovorni nosilec projektaKorado Lešnik, prof. def.Vodja projektaOlga Stele, prof. def.Strunjan, 3. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTELEKTUALNA IN USTVARJALNA PREPOZNAVNOSTVZGOJITELJEV1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Intelektualna in ustvarjalna prepoznavnost vzgojiteljevLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Stanislav KinkPrijavitelj projekta: Dijaški dom Ivana CankarjaStrokovni konzulent: dr. Olga Dečman DobrnjičPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Profesionalni razvoj (ključne kompetence) strokovnih delavcev v vzgojiin izobraţevanju3. Člani projektne skupine:Vresnik PrimoţRosina BarbaraKuhelj NatašaSlivnjek OlivijaDelavnica kreativnega pisanjaVzgojne alternative skozi prakso - evalvacijaEnergetsko sproščanjeUstvarjalno učenje4. Cilj projekta:Vzgojitelj stremi k študiju lastne vzgojne prakse in posameznih dejavnosti znotrajnje.Postane reflektirajoči praktik: najboljše refleksije vzgojnega dela, temeljne inspecifične kompetence integrira v strokovno identiteto vzgojitelja, jih zapiše terspoznanja deli s sodelavci in stroko.Posredno vodenje k samostojnosti dijakov.Pričakovani cilj inovacije: Objave prispevkov na domači spletni stranihttp://www.dic.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=70&Itemid=105Postavljena dijaška spletna stran namenjena dijaškim literarnim poskusomhttp://www.dic.si/index.php?option=com_content&view=category&id=87&Itemid=1485. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven razvoja.Kolegice in kolege skušamo motivirati in spodbujati za pisanje pedagoških refleksij terstrokovnih tekstov. Ker je za tovrstna prizadevanja potrebno tudi precej samodiscipline, jekončni rezultat oz. izdelek realiziran samo pri zainteresiranih posameznikih. Osnovnovodilo je še vedno zgolj pridobivanje točk za napredovanje.

6. Uporabniki doseţene novosti:Strokovni delavci doma, širša strokovna javnost, starši, dijaki.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Le manjšina vzgojiteljev postaja prepoznavnejša s svojimi strokovnimi besedili.Neprestano je treba dvigovati stopnjo funkcionalne pismenosti. Ker so nekateriposamezniki bolj šibko motivirani za aktivno sodelovanje, podlegajo »wellnesspedagogiki«. Trije vzgojitelji so s svojimi prispevki sodelovali na Mednarodnem kongresuvzgojiteljev marca 2012.Pišoči dijaki reflektirajo svoje izkušnje iz domskega ţivljenja. Vsi ne ţelijo, da so njihovoteksti objavljeni na domači spletni strani s polnim imenom in priimkom.S strani vodstva nam je bila onemogočena objava šestih dijaških tekstov na dijaškipodstrani, ki po mnenju vodstva naj ne bi bili dovolj kvalitetni. Ker se s tovrstnim»cenzuriranjem« s pozicije moči ne strinjam, sem zavrnjene tekste poslal v presojokonzulentki projekta dr. Olgi Dečman Dobrnjič. Meni, da so primerni. Tudi arbitrarnomnenje dr. Natalije Komljanc o dijaških tekstih je bilo v prid dijaškemu pisanju.Odgovorni nosilec projektaManja PetelinVodja projektaKink StanislavLjubljana, 21. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUSTVARJANJE SPODBUDNEGA UČNEGA OKOLJA V DIJAŠKEMDOMU1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ustvarjanje spodbudnega učnega okolja v dijaškem domu.Leto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Olivija SlivnjekPrijavitelj projekta: Dijaški dom Ivana CankarjaStrokovni konzulent: mag. Olga Dečman DobrnjičPrispevek strokovnega konzulenta: spremljanje dela projektnega tima, izmenjava mnenjPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Martina MlakarBarbara RosinaAna StareErika ŠešekZoran GrgičStanislav KinkFranci TehovnikPrimoţ VresnikRomana TramšekKoordinacija učne pomoči in delo z učno šibkimidijakiPomoč pri organizaciji in izvedbi delavnic za dijakein koordiniranje učne pomočiPomoč pri organizaciji in izvedbi delavnic za dijakein predstavitev projekta staršem.Koordinacija učne pomoči, priprava vprašalnika oevalvaciji učne pomočiPrenos podatkov in slikovnega materiala nainternetno stran zavodaPrenos podatkov in drugih informacij na internetnostran zavodaKoordinacija učne pomoči na enoti AKoordinacija učne pomoči, pomoč pri izvedbianketiranjaKoordinacija učne pomoč, pomoč pri izvedbianketiranja4. Cilj projekta:Ustvarjati spodbudno učno okolje, kjer bodo dijaki razvijali učinkovite učne strategije, sezavedali pomena notranje motivacije za učenje ter izboljšali svojo učno samopodobo.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven novostiZ izvajanjem projekta spodbujamo in izboljšujemo učno pomoč med dijaki v domu. Letossmo zbrali prijave dijakov za izvajanje učne pomoči in z njimi obnovili lanskoletno bazoizvajalcev. Informacijo smo posredovali vsem vzgojnim skupinam, bazo izvajalcev učnepomoči smo objavili na dijaških straneh spletne strani našega dijaškega doma. Število

uporabnikov in izvajalcev učne pomoči je vsako leto izvajanja projekta konstantno –pribliţno polovica populacije dijakov v domu.6. Uporabniki doseţene novosti:Dijaki - izvajalci in uporabniki učne pomoči, vzgojitelji in drugi strokovni delavci v domu.Novost lahko kot model dobre prakse uporabijo ostali dijaški domovi, srednje šole, delnotudi osnovne šole – predmetna stopnja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Dijaki so pripravljeni nuditi učno pomoč, kar dokazuje število prijavljenih na začetkušolskega leta. Pri spodbujanju in informiranju o moţnosti učne pomoči med dijaki imamovzgojitelji zelo pomembno vlogo. To potrjujejo tudi rezultati ankete, ki smo jo izvedli maja2012. Anketirali smo 173 naključno izbranih dijakov v domu, kar 82 % vprašanih jeinformacijo o učni pomoči dobilo pri vzgojiteljih, 13 % pri vrstnikih in 5 % na spletni strani.Rezultati ankete nam kaţejo, da je pri polovici vprašanih bila prisotna učna pomoč, odtega je 34 % vprašanih pomoč nudilo, 19% jo je prejemalo, 8 % dijakov pa je hkratiprejemalo in nudilo pomoč. Dijaška učna pomoč je bila uspešna pri 88 % uporabnikov, pri12 % pa ni bila uspešna. Dijaki so pomoč potrebovali zaradi dodatne razlage snovi, pripisanju domačih nalog in učenju pred testi. Letos smo uvedli novost: razlago učne snovi vmajhnih skupinah, pri čemer so učno uspešni dijaki dodatno razlagali snov npr. izmatematike, dijakom, ki so to ţeleli in potrebovali.Organizirali smo dve delavnici za dijake: Samospoštovanje in učna uspešnost terVrednote – kompas mladih. Odziv dijakov na obeh delavnicah je bil zelo dober.Ugotovitve in pogled naprej: Dijaki so učno pomoč “vzeli za svojo”, pomoč je prisotna vseh vzgojnih skupinah zrahlimi razlikami v intenzivnosti – model je smiselno peljati naprej v naslednjegeneracije, pomoč lahko postane stalna »ponudba« v našem domu Dijaki potrebujejo vzgojiteljevo spodbudo in pomoč pri iskanju ustrezne učnepomoči Za razmislek: dijaki si ţelijo bolj strog reţim učnih ur, »kazni« za učno lene –prepovedi izhodov, od vzgojiteljev pa pričakujejo tudi pohvale in spodbude zaučenje, pomoč pri motivaciji (vir zgoraj omenjena anketa).Odgovorni nosilec projektaManja PetelinVodja projekta Vodja projektaOlivija Slivnjek Olivija SlivnjekLjubljana, 20. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJAZNANJA (FORMATIVNO SPREMLJANJE)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razvoj didaktike na področju procesa ocenjevanja znanja (Formativnospremljanje)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Timea VargaPrijavitelj projekta: DOŠ I Lendava, Kranjčeva 44, 9220 LendavaStrokovni konzulent: mag. Leonida NovakPrispevek strokovnega konzulenta: /3. Člani projektne skupine:Timea VargaLidija RudašGordana ČasarApollonia Poţgai ŢupaničIngrid Laslo Sabovodja projekta na šoli (1. triletje)članica (1. triletje)članica (1. triletje)članica (1. triletje)članica (2. triletje)4. Cilj projekta:Posodabljanje preverjanja in ocenjevanja znanja s konstruktivističnim modelomformativnega spremljanja znanjaPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:a) na ravni šole:- zbiranje in analiza podatkov- dodatno izobraţevanje- delovno srečanjeb) medšolska raven- - delovno srečanje (OŠ Črenšovci)- - obisk OŠ Preserje pri Radomljah (hospitacija in evalvacija)6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi učitelji oz. pedagoški delavci šole.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Formativno spremljanje znanja prinaša nov način ocenjevanja znanja. V pouk vnašaaktivne oblike dela in učenja. Učenci so pri pouku miselno aktivni, so ţeljni znanja, nalogeradi rešujejo, razmišljajo o svojem učenju in znanju, trudijo se, da bi svoje znanje

izboljšali. Pouk za učenca ni dolgočasen ampak zanimiv. Učitelj se mora dobro pripravitna tak način dela v razredu, da poskuša zadovoljit potrebam učencev. Tak način delaresnično omogoča, da se posvetimo vsakemu posamezniku, spremljamo njegovnapredek, ter ga pri delu vodimo s konkretnimi navodili.Odgovorni nosilec projektaSabo TatjanaVodja projektaVarga TimeaLendava, 22. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVABIM TE V SOŢITJE DVEH JEZIKOV IN KULTUR1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vabim te v soţitje dveh jezikov in kulturLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Ksenija Varga ZadravecPrijavitelj projekta: Dvojezična osnovna šola Dobrovnik, Dobrovnik 266/j, 9223 DobrovnikStrokovni konzulent: Irena KumerPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: druţba in jezik3. Člani projektne skupine:Ksenija Varga ZadravecJasna MilanovičEdit VargaDijana BerdenVodja projekta, organizacija, koordinacijaVodenje srečanja, načrtovanje in izvedba delavnic,končna evalvacijaVodenje programa srečanja, organizacija srečanja,končna evalvacijaPriprava prostora srečanja, izvedba delavnic4. Cilj projekta:- Razvijanje jezika kot temelja lastne identitete in ohranjanja izvorne kulture obsprejemanju druge kulture in učenju ţivljenja v skupnem soţitju obeh kultur;- motiviranje otrok za sodelovanje ne glede na jezik, ki ga govorijo.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata: 3. ravenOb skrbno načrtovanih srečanjih z enojezičnimi vrtci ugotavljamo, da smo veliko pridobilitako zaposleni, predvsem pa otroci. Otroci enojezičnih vrtcev, so vidno usvajali madţarskijezik in aktivno doţivljali našo kulturo, saj po povratnih informacijah vzgojiteljic so otrocitudi pozneje spraševali po pomenu madţarskih besed iz madţarske pesmice, ki so se jonaučili. Otroci so z velikim veseljem sodelovali, saj so dejavnosti izhajale od njihovihvrstnikov.6. Uporabniki doseţene novosti:- Strokovne delavke drugih vrtcev pri motiviranju otrok za učenje tujega jezika inseznanjanja s tujimi kulturami, tradicijami…- Turistični delavci – animatorji, ki privabljajo druţine z otroki in jih seznanjajo stradicijami kraja (npr. tabori, prireditve…)7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Člani projektne skupine smo ugotovili, da smo si zastavili primerno visoke cilje, ki smo jihv celoti uresničili. Dejavnosti so bile primerno načrtovane doseganju zastavljenih ciljev.

Pridobili smo novo izkušnjo druţenja z enojezičnimi vrtci v dvojezičnem okolju, ko smo jimponudili vpogled v ţivljenje in delo, ki sočasno poteka v dveh jezikih med dvemakulturama. Zadovoljni smo z doseţenimi rezultati, da nam je uspelo produktivnosodelovanje z enojezičnimi vrtci. Zavedamo se, da je to začetek, naša srečanja bomo šepoglobili in še naprej aktivno vključevali enojezične vrtce v naše dvojezično okolje.Odgovorni nosilec projektaKovač KatarinaVodja projektaKsenija Varga ZadravecDobrovnik, 3. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOTOVANJE TELESA IN DUHAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Potovanje telesa in duhaLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Liljana VovkPrijavitelj projekta: Ekonomska šola Novo mestoStrokovni konzulent: Stanka PreskarPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanjePodročje projekta: bralna pismenost3. Člani projektne skupine:Liljana VovkJoţe ZupančičSlavka BreznikarŠpela BregačMojca Grmovšek KastelicVodenje projekta, organizacija, poročilaOdgovorna oseba, svetovanjeDelo v razredu, razvijanje bralne pismenosti prislovenščiniDelo v razredu, razvijanje bralne pismenosti prislovenščiniDelo v razredu, razvijanje bralne pismenosti prinemščini4. Cilj projekta:Dijaki bodo znali z branjem pridobljeno znanje uporabiti v različnih ţivljenjskih situacijahin spoznali pomembnost branja različnih besedil.Pričakovani cilj inovacije ni doseţen.Cilj ni doseţen zato, ker je bil preširoko in preveč splošno zastavljen. Cilj bi moral biti boljkonkretiziran.5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja ravenProjekt je bil dober, dijaki so bili zadovoljni. Uspelo nam je, da smo branje knjige –potopisa povezali tudi z drugimi predmeti in na podlagi tega predelali redno snov. Dijaki sotako spoznali, da lahko branje umetnostnega besedila pomaga razumeti tudi nekatereteme pri strokovnih predmetih. Kljub temu pa je projekt potreben izboljšave.6. Uporabniki doseţene novosti:Vse, kar smo naredili, bodo v naslednjem šolskem letu uporabili učitelji za naslednjogeneracijo dijakov. Narejen pa bodo nekatere izboljšave, za kar se je pokazala potreba vevalvaciji učiteljev in dijakov. Lahko pa bi to uporabili tudi na drugih šolah, ker je doberprimer, kako lahko branje knjige Potovanje od Litije do Čateţa osmislimo v vsakdanjemţivljenju.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Naš generalni cilj je bil, da bi dijaki več brali in pogosteje zahajali v šolsko knjiţnico, zatosmo izbrali dejavnosti, ki smo jih izvajali v okviru projektnih tednov. Dejavnosti so bileraznolike, pestre, vklapljale so se v pouk, dijaki so bili zadovoljni, spoznali so pomembnostbranja v vsakdanjem ţivljenju, tudi v knjiţnico so pogosteje prihajali (posamezno in vokviru predmetov), vendar večine nismo navdušili za več branja. Morda je bil cilj prevečširok ali idealističen, napačno zastavljeno raziskovalno vprašanje. S projektom bomonadaljevali. Bomo pa na podlagi evalvacije dijakov in učiteljev bolj natančno napisaliraziskovalno vprašanje in določili bolj konkreten in natančen cilj, ki ga ţelimo doseči.Odgovorni nosilec projektaJoţe ZupančičVodja projektaLiljana VovkNovo mesto, 5. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTATUTORSTVO – UČNA POMOČ DIJAKOM NIŢJIH LETNIKOV1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: TUTORSTVO – učna pomoč dijakom niţjih letnikovLeto začetka projekta: 2007Vodja projekta: Mojca PlutPrijavitelj projekta: Ekonomska šola Novo mestoStrokovni konzulent: dr. Stanka PreskarPodročje projekta: Poti do učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Mojca PlutZdenka ŠkrbecKatarina UdovčJasna KorbarJasna BalantNataša Malnar BregarKoordinator učne pomoči pri matematikiKoordinator učne pomoči pri matematikiKoordinator učne pomoči pri matematikiKoordinator učne pomoči pri kemijiKoordinator učne pomoči pri nemškem jezikuKoordinator učne pomoči pri angleškem jeziku4. Cilj projekta:Olajšati prehod iz osnovne šole v srednjo šolo, izboljšati učni uspeh dijakov niţjih letnikovter povečati motivacijo za delo.Pričakovani cilj inovacije je delno doseţen. Dijaki ki so pomoč potrebovali pri delu niso bilidovolj prizadevni.5. Doseţena raven novosti rezultata:2. raven: Uvajanje t.i. »dobre prakse«.Cilj projektne skupine in vodstva šole je, da bi tutorstvo postalo stalna oblika učne pomočiza dijake, ki tako pomoč potrebujejo. Največji problem je nizka stopnja motivacije pri tehdijakih. zato se bomo v naslednjem letu ukvarjali tudi s tem.6. Uporabniki doseţene novosti:Tutorstva kot učne pomoči se lahko posluţujejo prav vsi dijaki naše šole, v prvi vrsti jenamenjena dijakom prvega letnika.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Člani projektne skupine smo ugotovili, da je tutorstvo dejavnost, ki jo bomo izvajali tudi vnaslednjem šolskem letu, saj pri dijakih, ki jo obiskujejo , daje rezultate. Spodbujali bomotudi medsebojno pomoč znotraj razreda kar se je izkazalo za dobro prakso v letošnjemšolskem letu.Odgovorni nosilec projektaJoţe Zupančič, prof.Vodja projektaMojca Plut, prof.Novo mesto, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAS SAMOZAVEDANJEM DO USPEHAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: S samozavedanjem do uspehaLeto začetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Marija Mišmaš PintarPrijavitelj projekta: Gimnazija Šiška, Aljaţeva 32, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje v zvezi z izbiro ustrezne literaturePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:IME IN PRIIMEKZdenka Krzyk, prof. zgoJana Koncilija, prof. sloMagda Marciuš, svetovalna delavkaJanja Smuk, prof.mag. Mojca Zupan ZadravecMateja Turk, prof.Gojko Lazić, prof.E-naslovzdenka.krzyk@guest.arnes.sikoncilija@siol.netmagda.marcius@guest.arnes.sismuk.janja@gmail.commojca.zupan1@guest.arnes.sisspmturk@guest.arnes.sigojko.lazic@guest.arnes.si4. Cilj projekta:4. 1. Raziskovalno vprašanje:1. Kako spodbujati dijake k izdelavi ustreznih zapiskov med poukom glede na vnaprejpodane kriterije?2. Kako spodbujati dijake k razvijanju in učinkoviti rabi bralnih učnih strategij (PV3P,ribja kost, zaporedje dogodkov, VŢN, miselni vzorci ali Paukova metoda)?4.2. Operativni cilji: Dijaki 1. in 2. letnikov imajo pri vseh predmetih izdelane zapiske po kriterijih dobrihzapiskov. Dijaki 1. in 2. letnikov samostojno izdelajo izpiske po vsaj eni metodi bralnih učnihstrategij (PV3P, ribja kost, Paukova metoda, VŢN, miselni vzorec …). Učitelji v 1. in 2. letnikih, ki ocenjujejo izdelavo zapiskov ali izpiskov, imajo izdelaneustrezne kriterije za ocenjevanje le-teh.5. Doseţena raven novosti rezultata:4. raven razvoja novosti: odkritje novega vzgojno-izobraţevalnega elementa alioblikovanje nove celote s kombinacijo ţe znanih didaktičnih elementovInformacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863Doseţek inovacijskega projekta predstavlja posebno vrednost in hkrati novost, ker sepodaja na pot razvijanja kompetence učenje učenja. Pomen te kompetence se vsepogosteje poudarja, a le redko se njenega spodbujanja loteva na konkreten in jasennačin. V skladu z ugotovitvami različnih avtorjev (npr. Pečjak in Gradišar, 2002) je učenjeučenja najbolj učinkovito, če se ga izvaja na indirekten način, pri katerem učitelj s svojim

načinom poučevanja in vodenja razvija to kompetenco pri dijakih. V nasprotju s temiugotovitvami pa je šolska praksa povečini takšna, da se učenje učenja izvaja na direktennačin, to pomeni, da svetovalni delavci in učitelji poučujejo učence o splošnih učnihstrategijah npr. v okviru OIV Učenje za učenje.Inovacijski projekt smo v šolskem letu 2011/12 razširili na vse 1. in 2. letnike, vključili vseučitelje, ki poučujejo v 1. In 2. letniku in vse dijake 1. In 2. letnikov. Projekt Učenje učenjanamerava biti osrednji razvojni projekt Gimnazije Šiška v šolskem letu 2012/13. Vprihodnjem šolskem letu nameravamo projekt razširiti na vse 1., 2. in 3. letnike.6. Uporabniki doseţene novosti:Učitelji, dijaki in posredno njihovi starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Pričakovani cilji inovacije (glejte točko 4.2.) so delno doseţeni. Obrazloţitev:Na podlagi evalvacijskih vprašalnikov za učitelje v 1. in 2. letnikih (25 učiteljev) in dijake 1.in 2. letnikov o zapiskih, izpiskih in bralnih učnih strategijah, smo ugotovili, da smo 2. in 3.cilj dosegli v celoti, 1. cilj pa smo dosegli le delno.Dijaki 1. in 2. letnikov so bili deleţni indirektnega poučevanja bralnih učnih strategij privseh predmetih. Dijaki v vseh 1. in 2. letnikih so imeli moţnost spoznati in izdelatisamostojne izpiske po dveh do osmih različnih metodah bralnih učnih strategij. Strategije,ki so bile uporabljene, so bile naslednje: Paukova metoda, PV3P, hierarhična pojmovnamreţa, miselni vzorci, ribja kost, primerjalna matrika, VŢN, zaporedje dogodkov, Vennovdiagram. 2. cilj je bil v celoti doseţen.Na podlagi analize evalvacijskih vprašalnikov učiteljev je bilo ugotovljeno, da je 10učiteljem od 25 v celoti uspelo, da so imeli dijaki izdelane zapiske po kriterijih dobrihzapiskov, 12 učiteljem je to uspelo le delno. Na podlagi tega lahko trdimo, da je bil 1. ciljdelno doseţen.Nadalje je bilo na podlagi analize evalvacijskih vprašalnikov ugotovljeno, da učitelji prispremljanju in morebitnem ocenjevanju zapiskov upoštevajo različne kriterije »dobrihzapiskov«. Najpogostejši kriteriji: čitljivost in preglednost; pomembni pojmi so dobro vidni(podčrtani, odebeljeni, uokvirjeni); zapisana je vsa snov, ki je na tabli ali prosojnici,izpolnjeni delovni listi in dodatna gradiva so vstavljeni (nalepljeni) na ustreznem mestu;uporaba različnih barv; oštevilčenost; slovnično pravilen zapis; ipd. 21 učiteljev jespremljalo zapiske dijakov in jim nudilo povratno informacijo glede kvalitete zapiskov.Zapiske je ocenjevalo samo 7 učiteljev, 11 učiteljev pa je upoštevalo kvaliteto zapiskov prikončni oceni. Učitelji, ki ocenjujejo izdelavo zapiskov ali izpiskov, imajo izdelane ustreznekriterije za ocenjevanje le-teh. Na podlagi tega lahko trdimo, da je bil 3. cilj doseţen.Odgovorni nosilec projektaEdi Kuklec, univ. dipl. ing.Vodja projektaMarija Mišmaš Pintar, prof.Ljubljana, 1. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAREGENERACIJA ORGANIZMA ŠPORTNIKOVIN PSIHOLOŠKA PRIPRAVA V NOGOMETNIH ODDELKIH1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker je projekt planiran do leta 2014, kot smo zapisali v članku vZborniku prispevkov 2010/11.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Regeneracija organizma športnikov in psihološka priprava v nogometnihoddelkihLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Desa Kapelj Gorenc, športna koordinatorica, prof. športne vzgojePrijavitelj projekta: Gimnazija ŠiškaStrokovni konzulent: Breda Lorenci, prof, od leta 2011/12 Nives Markun PuhamPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Polona TabarVodja v dijaškem domu in pomoč pri planiranjuprehrane.Mag. Aleš VičičPsihološka priprava športnikov.Mag.Danilo EmberšičPomoč pri treningih regeneracije, preventivnavadba.Tomaţ Urbančič Preventivna vadba v letu 2010/11Mojca Brenkuš Preventivna vadba v letu 2011/12Mag. Mojca ZupanPomoč pri psihološki pripravi – 2.letnik4. Cilj projekta:Omogočiti poznavanje in izvajanje kvalitetnega programa celostne regeneracijeorganizma in psihološke priprave na nastop, dijakom internatskih nogometnih oddelkov.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:V drugem letu projekta smo dosegli optimalno raven pri izvajanju programov. Zelo smozadovoljni, da nam je uspelo urediti nov lasten prostor za izvajanje specialne vadbe.Izdelali smo tudi sistem vadbe z gradivi, delovnimi listi za individualen pristop vadbe popoškodbah.Ker je projekt večleten smo v drugem letu dosegli vse zastavljene cilje in naloge, ţelimo vtakem tempu nadaljevati tudi v naslednjih letih. Čeprav bo zaradi varčevalnih ukrepovprogram v prihodnjem šolskem letu okrnjen, predvsem na področju psihološke priprave infizioterapevtskih storitev, ki so bila v letošnjem letu še financirana s strani nadstandardaza športne oddelke, bomo nadaljevali in se trudili, da bi se to pri dijakih čim manj poznalo.6. Uporabniki doseţene novosti:Do sedaj naši dijaki športniki v nogometnih oddelkih, projekt pa je bil predstavljen v sklopuposveta športnih pedagogov Slovenije in je uporaben v klubskih in šolskih sredinah, kjerse šolajo dijaki športniki.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Dijaki so zadovoljni s ponudbo in izvajanjem projekta, menijo, da je počutje odkar so vprojektu regeneracije boljše.Regeneracijski treningi in preventivna vadba pred poškodbami V letošnjem letu je manjizostankov na treningu in pouku športne vzgoje zaradi poškodb. Urejen prostor zapreventivno vadbo in vadbo po poškodbah, s specialnimi rekviziti jim je zelo všeč.Medpredmetne povezave so bile zelo učinkovite, dijaki menijo, da je tak pouk bolj zanimiv,znanje pa večplastno.Delo s športnim psihologom je bilo celoletno, z dijaki, ki so izrazili ţeljo po takem delu.Skrb za medicinska oskrbo dijakov je potekala tekoče in učinkovito.Masaţa za regeneracijo je postala del vsakdana naših dijakov, na treningih regeneracijein individualno ob zdravstvenih teţavah.Skrb za celovit pristop k prehrani dijakov za boljšo regeneracijo je potekalo kotizobraţevanje dijakov za kvalitetno in samokritično delo v športu, ter v praksi s ponudbovseh obrokov prilagojenih športnikom v šolski kuhinji.Skrb za pravilno in zadostno rehidracijo organizma smo realizirali v celoti.Velika pridobitev je urejen prostor z vso opremo za kvalitetno vadbo po poškodbah in zapreventivno vadbo propriorecepcije. Prostor smo uredili sami s prostovoljnim delom. Zanakup opreme smo pridobili sponzorska sredstva. Celotna vrednost je bila cca. 7000 eur.Ţelimo si nadaljevati s projektom, saj menimo, da je uporaben v praksi, ker omogočašportnikom dvig kvalitete dela, manj poškodb, hitrejše okrevanje po poškodbah.Potrebujemo dodatna izobraţevanja za dvig kvalitete svojega dela, problem so vednofinance.Odgovorni nosilec projektaEdi KuklecVodja projektaDesa Kapelj GorencLjubljana, 1. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTA»VEČ GLAV VEČ VE« - Z MEDSEBOJNIM POVEZOVANJEM DOBOLJŠEGA POUČEVANJA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Več glav več ve« - z medsebojnim povezovanjem do boljšegapoučevanjaLeto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Barbara Smolej FritzPrijavitelj projekta: Glasbena šola Krško, Kolodvorska 2, 8270 KrškoStrokovni konzulent: Ada HolcarPrispevek strokovnega konzulenta: refleksije našega dela pri načrtovanju nadaljnjihaktivnosti za medpredmetno povezovanj, informiranju v zvezi z izkušnjami na tempodročju v Sloveniji in v tujiniPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Barbara Smolej FritzDrago GradišekAndreja Istenič LipovšekNatalija Mustar KrajncMitja ReţmanDejan UčakarRosana Horvatvodja projekta, sodelovanje pri refleksiji uporabepriročnika in povezovanja predmetovodgovoren nosilec projekta, sodelovanje prirefleksiji uporabe priročnika in povezovanjapredmetovsodelovanje pri refleksiji uporabe priročnika inpovezovanja predmetovsodelovanje pri refleksiji uporabe priročnika inpovezovanja predmetovsodelovanje pri refleksiji uporabe priročnika inpovezovanja predmetovsodelovanje pri refleksiji uporabe priročnika inpovezovanja predmetovporodniški dopust4. Cilj projekta:vzpostaviti primerno klimo v kolektivu kot predpogoj za strokovno sodelovanjespodbuditi pretok in povezovanje znanj med učitelji»skupna« znanja uporabiti pri reševanju problemovusmeriti svoja znanja v pomoč učencem pri prenosu znanj med NGL ininstrumentomPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:4. raven novosti – Invencija, z nekaterimi elementi 5. stopnje Pripravili smo novo učno gradivo, ki bo učencem pomagalo pri razumevanju inpovezovanju glasbeno-teoretičnih znanj

Pri nastajanju gradiva se je vzpostavilo intenzivno timsko sodelovanje članovprojektne skupineSpodbudilo se je razmišljanje o problematiki povezovanja znanj tudi pri ostalihučiteljih v kolektivuV iskanju vedno novih učinkovitih pristopov povezovanja NGL in instrumenta stase dve učiteljici vključili v program izobraţevanja po Willems metodi, dva učiteljasta se seznanila z osnovami HB sistema, celoten kolektiv pa z uporabo spletneaplikacije Eduart Music – Glasbena šola.6. Uporabniki doseţene novosti:učenci vseh razredov in instrumentov na Glasbeni šoli Krškoučitelji instrumentov in NGL na Glasbeni šoli Krškoučenci in učitelji na drugih glasbenih šolahučitelji razrednega pouka pri pouku glasbe na osnovnih šolahstarši, ki ţelijo slediti glasbenemu izobraţevanju svojega otrokaodrasli, ki ţelijo spoznati osnove glasbene teorije7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Projekt je zrasel iz problema, ki ga na šolo opaţamo ţe leta, zato vidimo povezovanjeNGL in instrumenta kot proces, ki potrebuje čas. Opremili smo se s pripomočki (sestaviliin izdali priročnik), pridobivamo nova znanja, največ rezerve vidimo še v spremembistališč in prevzemanju skupne odgovornosti za znanje učencev. Po izjemno intenzivnemdelu na projektu v lanskem šolskem letu, smo v tem šolskem letu predvsem pustili časučencem in učiteljem, da zaţivi priročnik v praksi.Ob koncu leta smo skupaj s konzulentko pripravili okvirni načrt dela v naslednjem šolskemletu.Odgovorni nosilec projekta:Drago Gradišek, prof.Vodja projekta:dr. Barbara Smolej FritzKrško, 26. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAANGLEŠČINA JE IGRAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Angleščina je igraLeto začetka projekta: 2008Vodja projekta: Andreja PezdevšekPrijavitelj projekta: JZ Otroški vrtec Šmarje pri JelšahStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro in dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovni konzulentki projekt skupaj z nami načrtujeta,reflektirata, nas seznanjata z novostmi in nas usmerjata. Ob morebitnih nejasnostih, alizapletih sta nam na voljo za kakršnokoli strokovno spodbudo ali usmeritev.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Marta DrofenikKsenija ŠketAndreja PezdevšekKot ravnateljica vrtca in kot odgovorni nosilec projekta jeprojekt odobrila, prijavila in ga spremljala.Kot vodja oddelka je načrtovala projekt skupaj z izvajalkoin ga usmerjala.Kot vodja in izvajalka projekta, je projekt načrtovala, gaizvajala in reflektirala.4. Cilj projektaOtrokom omogočiti zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne indrugih kultur.V otrocih vzbuditi veselje do učenja tujega jezika.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosegli smo tretjo raven novosti in sicer razvijanje odlične prakse. V vseh vrtcih, ki smovključeni v mreţni IP z naslovom Učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu, smo iskaliinovativne in učinkovite pristope učenja in poučevanja tujega jezika. Učenje tujega jezikasmo izvajali integrirano z vsebinami vseh področij Kurikula za vrtce, v času različnihdejavnosti ţivljenja in dela v oddelku. Na strokovnih srečanjih smo naše delo analizirali inevalvirali ter si predstavili posnetke s primeri dobre prakse. Delo smo tudi sprotnoevalvirali v oţjem timu vrtca in se nenehno izobraţevali.6. Uporabniki doseţene novosti:Naši doseţki so v prvi vrsti namenjeni otrokom, z njimi seznanjamo njihove starše. Pravtako so uporabniki novosti strokovni delavci znotraj zavoda, kakor tudi tisti izven njega, kiso z nami kakor koli delovno povezani. To novost skušamo predstaviti in prenesti vsemtistim, ki jim tovrstno delo in način dela predstavlja izziv in bi ţeleli bodisi direktno aliindirektno sodelovati z nami.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Začeli smo pred štirimi leti. Začeto prakso smo nadgrajevali z novimi znanji in spoznanji,ki nam jih prinaša konkretno delo z otroki in evalvacije dela na naših skupnih strokovnihsrečanjih v okviru mreţnega IP. Najboljše povratne informacije pa smo dobili od otrok innjihovih staršev. Na koncu šol. leta smo izvedli anketo za starše, katere rezultati kaţejo,da se starši zavedajo vrednosti in pomena učenja tujega jezika ţe v predšolskem obdobju,saj so izrazili ţeljo, da se to učenje nadaljuje (100% staršev). Skozi pogovore z otroki in sskupnim načrtovanjem z njimi, smo ugotovili, da se otroci tujega jezika uspešno učijoskozi igro. Pri načrtovanju smo upoštevali spoznanja OBR, kar pomeni, da smo dejavnostinačrtovali tako, da so otrokom predstavljale kognitivni izziv, odrasli pa smo jim pri temnudili ustrezno podporo. Skrb za to, da smo izvajalci za učenje tujega jezika strokovnokompetentni, je naša odgovornost. Zavedamo se pomena timskega dela, vloge kritičnegaprijatelja pri tem in pa potrebe po nenehnem izobraţevanju, tako na nacionalnem kot nainternacionalnem nivoju. Zato sem se v šolskem letu 2011/2012 vpisala v Študijskiprogram za izpopolnjevanje iz zgodnjega poučenja angleščine na Pedagoški fakulteti vLjubljani.Odgovorni nosilec projektaMarta DrofenikVodja projektaAndreja PezdevšekŠmarje pri Jelšah, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAREDOVALNICA IN SPRIČEVALO NA OŠ ALOJZIJA ŠUŠTARJA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Redovalnica in spričevalo na OŠ Alojzija ŠuštarjaLeto začetka projekta: 2011/12Vodja projekta: Marija KušarPrijavitelj projekta: OŠ Alojzija ŠuštarjaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: didaktika ocenjevanja3. Člani projektne skupine:Matevţ BoltaTadeja DrašlerRezka DrmotaHelena HorvatKatja ŠtembergerKarmen Kranjec KlopčičMaja JavornikIrena DemšarMaja SušinSkupina učencevSkupina starševMarina RugeljOblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Oblikovanje ciljev, kriterijev in spričevala.Lektorirala cilje, vsebino.Podajanje povratne informacije o obliki in vsebini.Podajanje povratne informacije o obliki in vsebini.Pomoč pri oblikovanju spričevala in redovalnice.4. Cilj projekta:Oblikovati redovalnico in spričevalo.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:?Oblikovana je redovalnica v kateri so poleg osnovnih podatkov o učencu izpisani cilji spodročji pri vseh učnih predmetih po predmetniku naše šole. Dodan je prostor, kjer učiteljformativno spremlja in vzgojni del učenčevega dela.Oblikovano je spričevalo s katerim učenec izkazuje svoja znanja in doseţke v enemšolskem letu. Dodano je pismo njegovih učiteljev.6. Uporabniki doseţene novosti:Izdelek je z manjšimi popravki/modifikacijami uporaben za vsakega učenca 1. triade.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Oba izdelka sta zelo lepa uporabna in zelo dobro sprejet pri učencih in učiteljih. Imamonekaj manjših popravkov redovalnice za naslednje leto, zato s projektom nadaljujemo.Odgovorni nosilec projektaDr. Marina RugeljVodja projektaMarija KušarLjubljana Šentvid, 27. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAOTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V SLOVENSKI OSNOVNI ŠOLI1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Otroci s posebnimi potrebami v slovenski osnovni šoliLeto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Andreja DobnikarPrijavitelj projekta: Osnovna šola Brezovica pri LjubljaniStrokovni konzulent: Dr. Franci M. KolenecPrispevek strokovnega konzulenta: svetovalna in posvetovalna vloga širjenje spoznanj na celoten šolski kolektiv-delavno srečanje neposredna pomoč na delavnih srečanjih IP skupine usmerjanje in teoretična podpora pri projektu usmerjanje procesov refleksij motivacijska vloga vzpostavljanje zaupanja kritični prijateljPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Ana Senegačnik KurnikTatjana ŠušteršičAktivno je sodelovala v projektni skupini. Z enoučenko izvaja terapijo s psom. Srečanja sopotekala enkrat tedensko po eno uro. Z ostalimiučenci dela na učenju komunikacijskih spretnosti.Pri urah sodobne priprave hrane je učencespodbujala in seznanjala z različnimiprehranjevalnimi navadami ter učencem sposebnimi potrebami poskušala pribliţati ciljeučnega načrta.Urša Krvina Pri urah slovenščine učencem s posebnimipotrebami omogoči reševanje nalog na prilagojennačin (pisanje odgovorov, pisni izdelki …), ki jim nepredstavlja stiske in s tem bistveno pripomogla kboljšemu počutju posameznikov. Aktivno jesodelovala v projektni skupini.Andreja DobnikarPri urah slovenščine, zgodovine in drţavljanske indomovinske vzgoje ter etike sem učence pozitivnomotivirala za sprejemanje drugačnosti in iskalapodobnosti med posamezniki.Marija Lavrič Pri urah geografije je spodbujala zanimanjeučencev za učno snov s spoznavanjem različnihdeţel in običajev ter poskrbela za pozitivnopovratno informacijo.Barbara CerkovnikNan LapanjaSkozi celotno šolsko leto je aktivno sodelovala sposameznimi učitelji in v primeru potrebe, stiske,poskrbela za individualno pomoč posamezniku znudenjem strokovne pomoči.Pri urah angleščine je s pomočjo slikovnega

Simona Ţagar Cvitićgradiva in z različnimi načini komuniciranjaomogočil učencem s posebnimi potrebami aktivnosodelovanje pri pouku.Pri urah tehnike in tehnologije ter likovne vzgojeučence z razumevanjem vodi skozi različnepostopke in uporabo različnih tehničnihpripomočkov (ravnila, čopiči, noţki za linolej …). Čeje potrebno, jim stvari pokaţe večkrat in jim tudipomaga.4. Cilj projekta:Ugotoviti, kako zagotoviti učencem s posebnimi potrebami aktivno vključenost v slovenskišolski sistem.Pričakovani cilj inovacije je delno doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata: osebni razvoj strokovnega delavca/učencev uvajanje »dobre prakse« razvijanje »dobre prakse«Posamezne učence nam je uspelo naučiti, ne le da dosegajo vnaprej določene obvezne,temveč, da tudi samostojno opredelijo cilje, ki so potrebni za osebnostni razvoj ter aktivnovključevanje v skupino. Ob tem smo identificirane šibkosti opredelili kot izzive in izpililividik učenja in poučevanja.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi učitelji, ki poučujejo v oddelkih z otroki s posebnimipotrebami. Ti otroci se namreč teţko vključijo v novo sredino, saj jih le-ta večkrat odkritoali neodkrito odklanja. V posameznih oddelkih je potrebno več časa nameniti pogovoru odrugačnosti. Ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi naša pričakovanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ob izvajanju treh akcijskih krogov v šolskem letu 2011/2012 smo v projektni skupini prišlido temeljne ugotovitve, da se z uvajanjem novosti učitelji poklicno in osebnostnorazvijamo in na ta način spreminjamo lastno prakso. Ugotovili smo, da se učenci sposebnimi potrebami pri pouku resnično počutijo nelagodno in izpostavljeno. Zaradi tegaso neuspešni tudi na svojih močnih področjih. Velikokrat odklanjajo druţbo, čeprav siţelijo prijateljev… V projektni skupini smo se odločili, da jim bomo poskušali olajšatinjihovo stisko z razumevanjem in sprejemanjem drugačnosti v ţelji, da bi nam sledili tudinjihovi sošolci. Da bi laţje prišli do zastavljenih ciljev, smo izhajali iz meril in vmesnihetapnih ciljev. Ugotovili smo, da premočna odgovornost učiteljev, stereotipna mnenja inskriti predsodki zavirajo proces uvajanja inovacij. Kljub temu nam je ob koncu tretjegaakcijskega kroga uspelo delno doseči zastavljene cilje prvega akcijskega kroga.Odgovorni nosilec projektaVladimir HanţekovičVodja projektaAndreja DobnikarBrezovica, 28. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI - IGRAJMO SE1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnosti in večkulturnosti (Igrajmo se)Leto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Nina Tucovič, učiteljica angleškega jezikaPrijavitelj projekta: Osnovna šola BreţiceStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec SemecPrispevek strokovnega konzulenta: interaktivno sodelovanje na portalu, izobraţevanje naseminarjih, srečanja na izobraţevanjih, refleksijePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Polonca ŠvajgerEvelina SušnikMihaela DimcTatjana Zorko PesrlJoţica DukićTimsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju pridelu v razredu, priprava učnih gradiv, pripomočkov,reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju pridelu v razredu, priprava učnih gradiv, pripomočkov,reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju pridelu v razredu, priprava učnih gradiv, pripomočkov,reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju pridelu v razredu, priprava učnih gradiv, pripomočkov,reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju pridelu v razredu, priprava učnih gradiv, pripomočkov,reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.4. Cilj projekta:razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrokrazvijati in spodbujati interkulturno vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnihzmoţnostirazvijati veščine medpredmetnega sodelovanja in povezovanjarazvijati in spodbujati didaktične usposobljenosti učiteljev za zgodnje poučevanjejezikovrazvijati veščine timskega dela5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena 2./3. raven novosti rezultata.V šolskem letu 2011/2012 smo v prvo triletje uvajali ţe preizkušeno metodo dela zazgodnje poučevanje tujega jezika in sicer metodo CLIL / jezikovno kopel.Pouk smo izvajali tako, da se nismo drţali le ene metode poučevanja, saj pri vseh urah nimogoče izpeljati ure samo po metodi CLIL. Pri nekaterih urah je morala določeno novo

snov vzporedno razloţiti tudi razredna učiteljica. Večinoma pa je pouk potekal vangleškem jeziku.V letošnjem letu smo veliko časa posvečali iskanju medpredmetnih povezav. Z razrednimiučiteljicami smo se veliko pogovarjale o samem načinu načrtovanja dela. V sklopuprojekta smo poskušali izvajati tudi ure slovenščine – branje zgodb, pravljic.- Razvijali in spodbujali smo zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrok, saj se vnaše okolje preseljuje vedno več Albansko govorečih otrok. Ti otroci pridejo v našeokolje brez znanja osnovnega slovenskega besedišča, zato je pouk jezikovne kopeliodlična priloţnost za usvajanje manjše količine besedišča maternega jezikapriseljenih otrok. Med aktivnostmi se slovensko govoreči otroci večkrat odzovejo vslovenščini, medtem ko npr. albanski ali kosovski otroci v svojem jeziku. Na tak načinučenci zelo hitro ugotovijo podobnosti in razlike med jeziki.- Razvijali in spodbujali smo interkulturno vzgojo z izgrajevanjemjezikovnih/medkulturnih zmožnosti. Idealna priloţnost za medkulturno uzaveščanje soprazniki, ki nam jih učenci priseljenci prav tako z veseljem predstavijo.- Razvijali smo veščine medpredmetnega sodelovanja in povezovanja. S kolegicamismo se povezovale tako po vertikali, kot po razredih in predmetih. Glede na to, dajezikovna kopel poteka v drugem in tretjem razredu, moramo biti pri izboru aktivnostipozorne, da se ne ponavljajo, zato načrtujemo tudi po vertikali. Ker pouk ne poteka vvseh oddelkih nekega razreda na isti dan, je tudi načrtovanje za razred skorajnemogoče. V kolikor pa je bila učna snov fleksibilne narave, smo poskušale izvestiisto temo, aktivnosti in jih nato primerjale ter predlagale izboljšave.- Razvijali in spodbujali smo didaktično usposobljenost učiteljev za zgodnje poučevanjejezikov. Ker sva obe učiteljici, ki izvajava jezikovno kopel razredni učiteljici skončanim programom PIOŠ, nama sama metodika poučevanja na tej stopnji ne delateţav.Z učenci smo največ časa posvečali govornim in slušnim sposobnostim, saj učenci natej stopnji še niso v celoti opismenjeni. Nekaj časa smo namenili tudi bralnimsposobnostim (angleških besed), nekaj učencev pa je večkrat poskusilo angleškebesede tudi zapisati.Poudarek je predvsem na slušnem razumevanju, skozi šolsko leto pa se vedno večučencev odziva v tujem jeziku. Prejšnja leta se je občasno dogajalo, da je razrednaučiteljica menila, da se mora vključit tako, da prevede navodila (ker se ji je zdelo, daučenci niso takoj razumeli), vendar smo v letošnjem letu to uspešno opustili.- Razvijali smo veščine timskega dela. Po pričakovanjih smo timsko delo nadgradili –načrtovanje je potekalo tedensko, po potrebi tudi dnevno. Učiteljice smo morale bitifleksibilne, saj se v šoli občasno pojavijo nenačrtovane dejavnosti in je bilo potrebnospreminjati urnik dela. Izmenjava mnenj in evalvacija sta potekali sproti, ob koncudneva ali pa pri naslednjem načrtovanju dela. Pri pripravi materiala, potrebnega zapouk smo si delo z razrednimi učiteljicami razdelile in si tako olajšale delo. Kot je biloţe omenjeno, smo ugotovili, da je dobro in natančno načrtovanje izrednega pomena,saj je ura tako veliko uspešnejša. Prav tako je potreben predhoden dogovor o delitvidela med učiteljicama, da kasneje delo poteka bolj tekoče. Ker jezikovno kopelizvajava dve učiteljici angleščine, sva se tudi midve srečevali dnevno, izmenjalimnenja in se dogovarjali, posojali material in si pomagali pri načrtovanju.6. Uporabniki doseţene novosti:Doseţena raven novosti: 3. raven

Uporabniki so lahko učitelji razrednega pouka in učitelji usposobljeni za zgodnje učenje inpoučevanje tujih jezikov.Izkušnja medpredmetnega povezovanja je lahko koristna in uporabna širše, ne glede narazred izvajanja dejavnosti, saj v ospredje postavlja strategije dela različnih učiteljev.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z učiteljicami, članicami projektnega tima ugotavljamo, kako izjemnega pomena jenačrtovanje pouka. Le to poteka tedensko in celo dnevno, kjer se z učiteljico dogovorimo,katere dejavnosti bomo izvedle pri uri. Najpogosteje smo se posluţevale prirejanja,povezovanja, pesmic, izštevank, igre, gibalne dejavnosti, ustvarjalnih učnih situacij.Učenci so se pri urah radi igrali in na igriv način usvojili kar široko besedišče.Pri vključevanju angleškega jezika, kot jezikovne kopeli, se poleg načrtovanih ciljevizbranega predmeta uresničujejo še cilji s področja kulturnega in večjezičnegaozaveščanja.Povezovanje med učiteljicami je potekalo ves čas šolskega leta. V primerjavi s prejšnjimileti, z veseljem ugotavljamo, da smo dosegli zadovoljivo stopnjo odprtosti in pripadnostitimu, kjer so članice lahko odkrito izrazile svoje ţelje, ideje za izvedbo dejavnosti. Medveščinami timskega dela smo še posebej veseli, da smo uspeli razviti skupne refleksije,kjer smo prekomentirali celotno dejavnost, tako z vidika uresničevanja ciljev, kot z vidikaustvarjenih odnosov. Ob koncu posameznih dejavnosti so članice projekta velikokratvrednotile uporabnost jezikovne kopeli npr. kot zelo dobra motivacije za uvod v novo snovali pa kot zanimivo utrjevanje obstoječega.Napredek v smeri večje ozaveščenosti na področju večkulturnosti in večjezičnosti je bilozaznati poleg učencev tudi pri učiteljicah, kjer so med drugim izpostavile, da so se samezačele odpirati in da so se tudi one naučile jezika, obnovile znanje, besedišče in bile tudisame večkrat presenečene nad stopnjo razumevanja njihovih otrok (brez njihove pomoči,prevajanja).Odgovorni nosilec projektamag. Marija Lubšina NovakVodja projektaNina TucovičBreţice, 2. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAFLEKSIBILNO IZVAJANJE POUKA V 5. RAZREDUPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Fleksibilno izvajanje pouka v 5. RazreduLeto začetka projekta: 2011/12Vodja projekta: Mojca ĐorĎevićPrijavitelj projekta: OŠ Breţice, Levstikova 18, 8250 BreţiceStrokovni konzulent: dr. Stanka PreskarPrispevek strokovnega konzulenta: vodenje in svetovanjePodročje projekta: 5. razred3. Člani projektne skupine:Mojca ĐorĎevićKlaudija HorvatPolona Švajger - Nina TucovićMiran AbramIrena ŠetincIzvajanje pouka pri predmetih NIT, GVZ, GOS,DOP v obeh oddelkih, MAT, ŠVZ in LVZ vmatičnem oddelku 5. aIzvajanje pouka pri predmetih DRU, SLO, DOD vobeh oddelkih, MAT v matičnem oddelku 5. cIzvajanje pouka pri predmetu TJA v obehoddelkihIzvajanje pouka pri predmetu ŠVZ v 5. cIzvajanje pouka pri predmetu LVZ v 5. c4. Cilj projekta:fleksibilno izvajanje pouka v 5. razreduvključevanje povečanega števila učiteljev v oddelekfleksibilno izvajanje dni s posebno vsebino (razrednik in drugi učitelji v oddelku)Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosegli smo fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu.Ocenjujemo, da je fleksibilno izvajanje pouka v 5. razredu bilo smiselno in imelo pozitivneučinke na učence in učitelje. Učenci so se s tem načinom dela pripravili na predmetnopoučevanje, s katerim se bodo srečevali v bodočih letih.6. Uporabniki doseţene novosti:učitelji, ki poučujejo v 5. razreduučitelji, ki poučujejo v 2. triletju (od 4. do 6. razreda)ravnatelji za laţjo organizacijo (sistematizacijo) dela na šolisvetovalni delavci na zavodu ZRŠŠ

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V letošnjem šolskem letu smo v 5. razredu prvič uvedli fleksibilno izvajanje pouka. Vprojekt sta bila vključena dva oddelka -5. a in 5. c, izvajali pa sva ga razredničarki tehoddelkov Mojca ĐorĎević in Klaudija Horvat ter učitelji Miran Abram, Nina Tucović in IrenaŠetinc. Mojca ĐorĎević je v obeh oddelkih poučevala NIT, GVZ in GOS, v svojem razredu(5. a) pa še MAT, LVZ, ŠVZ. Klaudija Horvat je v obeh oddelkih poučevala SLO in DRU, vsvojem oddelku (5. c) pa še MAT. Ostale predmete (LVZ, ŠVZ in TJA) so v 5. c poučevališe drugi učitelji. Da bi bili učenci deleţni čim več ur dodatnega in dopolnilnega pouka, svase razredničarki odločili, da bova učence obeh oddelkov druţili. Mojca ĐorĎević je enkratna teden izvajala dopolnilni pouk, Klaudija Horvat pa enkrat tedensko dodatni pouk za obaoddelka.Odgovorni nosilec projektaMag. Marija Lubšina NovakVodja projektaMojca ĐorĎevićBreţice, 29. 2. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAČIPKA V NARAVNIH MATERIALIH PRIPOVEDUJE O ŢIVLJENJU1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Čipka v naravnih materialih pripoveduje o ţivljenjuLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Barbara PetkovšekPrijavitelj projekta: OŠ Črni Vrh, Črni Vrh nad Idrijo 95, 5275 Črni Vrh nad IdrijoStrokovni konzulent: mag. Natalija F. KocjančičPrispevek strokovnega konzulenta:A. Delovni obisk konzulentke mag. Natalije F. Kocjančič, torek, 14. 2. 2012 Hospitacija na TD Klekljanje za učence od 6. do 9. razreda.Konzultacija s projektno skupino.Okrogla miza o povezavi dveh IP, ki potekata na šoli (gostja tudi ga. BernardaMal).V pogovoru smo članice projektne skupine dobile potrditev o poteku projekta ter novaizhodišča za nadaljnje delo.B. Telefonski in elektronski pogovori, ki so sluţili kot sprotni napotki pri delu.C. Obisk na razstavi IP v Idriji v času Festivala idrijske čipke.Področje projekta: Medpredmetna povezava likovne umetnosti, klekljanja, naravoslovja intehnike in tehnologije3. Člani projektne skupine:Anka JamšekLilijana HomovecMeta GregoračBarbara PetkovšekMetka FortunaIrena KenkSodelovala je pri zasnovi projekta, izbirala inpripravljala materiale vključno z barvanjem vlaken znaravnimi barvili in pri neposrednem delu z učencikorigirala risanje vzorcev v skladu s predvidenimiklekljarskimi tehnikami in strokovno vodila izdelavočipk z dodajanjem dekorativnih elementov iznarave.Sodelovala je pri zasnovi projekta, organizirala invodila dneve dejavnosti in pri neposrednem delu zučenci sodelovala pri risanju vzorcev, nabiranju inpripravi materiala, barvanju vlaken, zasnovi inpostavitvi razstav in predstavitvi projekta v javnosti.Vodenje učencev v začetni fazi risanja vzorcev.Sodelovala je pri zasnovi projekta, organizirala invodila dneve dejavnosti in pri neposrednem delu zučenci korigirala risanje vzorcev, nabirala inpripravljala materiale in sodelovala pri zasnovi inpostavitvi razstav in predstavitvi projekta v javnosti.Organizacijska podpora pri razstavi v Idriji.Organizacijska podpora pri delu z učenci, razstaviin predstavitvah v Črnem Vrhu in Idriji.

4. Cilj projekta:V učni praksi klekljanja spoznati učinek uporabe naravnih materialov za spodbujanjeustvarjalnosti, doţivljanja in razumevanja naravePričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosega 4. raven: Odkrivanje novosti – invencijaZ raziskovanjem uporabnosti različnih naravnih materialov v tradicionalnih klekljarskihtehnikah smo z ustvarjalnostjo in intuicijo učencev, njihovim doţivljanjem inrazumevanjem narave odkrili nov vidik izrazne moči čipke. Uporabljeno je bilo raznovrstnospecialno znanje z uporabo formalnih in neformalnih strategij učenja in poučevanja.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo učitelji in profesorji v osnovnih in srednjih šolah ter študenti inprofesorji na fakultetah in višjih strokovnih šolah. Priloţnost je tudi za čipkarske šole vSloveniji in klekljarska društva. Klekljanje z debelejšimi naravnimi materiali je lahko tuditerapevtska metoda pri delu s starejšimi ljudmi in osebami s posebnimi potrebami.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Dragoceno veščino klekljanja smo ţeleli s projektom razširiti in obogatiti z novimpristopom izdelave čipke iz naravnih materialov. Preko opazovanja narave, nabiranjamaterialov, njihove obdelave, risanja vzorcev in izdelave čipk so v končnem izdelku – čipkiizrazili svojo ustvarjalnost, razumevanje narave in odnos do nje. Med celotnim postopkomizdelave čipke so nastajali spremni listi, ki so neke vrste merilo spoznanj, doţivljanja insamovrednotenja učencev.Osnovni pogoj za uspešnost izvedbe projekta je bilo medpredmetno povezovanjenaravoslovja, likovne umetnosti, tehnike in klekljanja. Pri slednjem smo se povezali sČipkarsko šolo Idrija.Skupina konzulentk ZRSŠ: mag. Natalija F. Kocjančič, dr. Natalija Komljanc in BernardaMal so skozi celoten proces sodelovale z nami s svojim znanjem, izkušnjami insvetovanjem. Odziv širše javnosti na razstavo IP je bil izjemno dober, kar učencem inprojektni pomeni dodatno samopotrditev.Odgovorni nosilec projektaIrena KenkVodja projektaBarbara PetkovšekČrni Vrh, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASTRATEGIJE ZA RAZVOJ KOMPETENCE UČENJE UČENJA1. Status projektaPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Strategije za razvoj kompetence učenje učenjaLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Ivanka ErjavecPrijavitelj projekta: OŠ Črni Vrh, Črni Vrh 95, 5274 Črni Vrh nad IdrijoStrokovni konzulent: Bernarda MalPrispevek strokovnega konzulenta:Delovni obisk konzulentke Bernarde Mal, torek, 14. 2. 20121. delavnica za učence: Hospitacija pri urah LVZ od 2. do 5. razredaLikovno področje: Oblikovanje prostora2. delavnica za učence: Hospitacija v 4. in 5. razreduKroskurikularno področje: Učenje učenjaUkrepi za izboljšanje bralne pismenostiPreverjanje razumevanja prebranega besedila, Branje kratkih neumetnostnih besedilPogovor o delavnicah, vrednotenje.Konzultacije (ustne, pisne) - pogovor o IP z vodjo IP, ravnateljico, šolsko svetovalnodelavko, učiteljicami. Vrednotenje dosedanjega dela (Polletno poročilo IP) ter izvajanje IPza naprej. Teme pogovorov: globoko in plitvo učenje, merjenje učinkov učenja (razvojinstrumentov), pomen merjenja časa pri učenju, samonačrtovanje in samoocenjevanjeučenja, spretnosti učenja in pridobitev temeljnih osnovnih znanj kot so pisanje, branje inračunanje ter IKT znanja, kaj je domača naloga, beleţenje začetnega in končnega stanja(ekonomičnost), kako pridobiti starše idr..Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Irena KenkKatja MiklavičBarbara PetkovšekNjeno delo je vedno potekalo v tesni povezavi zneposrednim delom z učitelji in učenci: učencem jenudila priloţnosti, da so vzbudili interes in veseljeza nastopanje pred publiko ter izraţanje talentov; vokviru svojega dela je hospitirala pri pouku inoblikovala portfolio hospitacij; sodelovala je priorganizaciji tabora za nadarjene učence;organizirala je praktične predstavitve pouka zastarše in učitelje, učne delavnice za učence instarše ter predavanja za učitelje.Njeno delo je vedno potekalo v tesni povezavi zneposrednim delom z učitelji in učenci: učencem jenudila priloţnosti, da so vzbudili interes za izraţanjetalentov, sodelovala je pri organizaciji tabora zanadarjene učence; organizirala in izvedlapredavanja in delavnice o učenju za učence instarše ter predavanja za učitelje.Izvajanje določenih vsebin inovacijskega projekta:izdelava izdelkov učencev pri likovni vzgoji inlikovnem kroţku; sodelovanje pri pripravljanju

Marija Rupnik HladnikMaja Severrazstav in prireditev; sodelovanje pri izvedbirazličnih prireditev in nastopov; sodelovanje prioblikovanju večplastne didaktične strategije ( npr.Mozaik).Njeno delo je vedno potekalo v tesni povezavi zneposrednim delom z učenci v razredu: pripravila jeučne ure, s katerimi učenci popestrijo in obogatijopouk; učencem je vzbudila interes in veselje zanastopanje pred publiko ter izraţanje talentov, takoda so pod njenim vodstvom nastopali pred vrstnikiin starši ter drugimi udeleţenci različnih prireditev;organizirala je praktične predstavitve za starše inučitelje ter učne delavnice za učence in starše;sodelovanje pri oblikovanju večplastne didaktičnestrategije ( npr. Veseli zvoki v prazničnemdecembru).Njeno delo je vedno potekalo v tesni povezavi zneposrednim delom z učenci v razredu: pripravila jeučne ure, s katerim učenci popestrijo in obogatijopouk; učencem je vzbudila interes in veselje zanastopanje pred publiko ter izraţanje igralskihtalentov, tako da so pod njenim mentorstvomnastopali pred vrstniki in starši ter drugimiudeleţenci prireditev in srečanj; organizirala jepraktične predstavitve pouka za starše in učitelje teručne delavnice za učence in starše.V okviru IP so aktivno sodelovali tudi drugi učitelji: Frančiška Rupnik, Vera Rudolf, VeraPodkrajšek, Elizabeta Bonča, Darja Rupnik, Lilijana Homovec, Karmen Simonič Mervic,Florijana Ţnidaršič, Drago Kavčič, Martina Habe ter zunanji sodelavci Aleksandra Ţakelj,Valči Kavčič in drugi.4. Cilj projekta:Razvijanje strategij za razvoj kreativnih in učinkovitih učnih okolij.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosega 3. raven razvoja novostiRazvijanje dobre prakse. Namen vseh akcijskih krogov je bil analizirati vzgojnoizobraţevalniproces s ciljem proučevanja aktualnih modelov izvajanja pouka inspremljajočih dejavnosti.Razvijamo formalne, neformalne ter priloţnostne strategije učenja in poučevanja, kipotekajo v različnih učnih okoliščinah s ciljem, da se izboljša posameznikovo znanje inspretnosti.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vzgojitelji v vrtcih, učitelji v osnovnih in srednjih šolah, določeneelemente inovacije lahko uporabijo v domovih za ostarele, v različnih zavodih in društvih.IP Strategije za razvoj kompetence učenje učenja je priloţnost za izboljšanje kurikularnihslabosti in oblikovanje večplastnega izvedbenega šolskega kurikuluma ter kompleksnestrategije, ki temelji na opazovanju strategij poučevanja in učnih učinkov. Za pretvorbo

izvajanja pouka je treba spremeniti procese učenja in v ta namen tudi procesepoučevanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Skupina konzulentov ZRSŠ dr. Natalija Komljanc, Bernarda Mal, mag. Natalija F.Kocijančič, predavateljica ŠR dr. Tatjana Aţman in drugi strokovnjaki so nam s svojimznanjem in izkušnjami nudili podporo pri spreminjanju procesov učenja in poučevanja.Projektna skupina IP je bila v okviru vzgojno-izobraţevalnega procesa pozorna našibkosti, odpravljala je vzroke napak in pomanjkljivosti ter skušala izboljšati učne rezultatein znanje učencev.Izhodišče dela je bilo iskanje poti za trajno izboljševanje temeljnih elementov učenja kotso govor, branje, pisanje, matematični jezik, metodologija izdelovanja izdelkov, učenje.Razvijali smo nove strategije poučevanja in učenja, tudi z vključevanjem zunanjihsodelavcev, in sicer z medrazrednim, medpredmetnim in medgeneracijskim sodelovanjemv okviru pouka s poudarkom na ustvarjalnosti udeleţencev dejavnosti (npr. Odkritjemozaika in obisk Nika Grafenauerja, Merjenje razredne klime, Vprašalnik zastarše/Vzgojni načrt šole, Atletika, Dobrodelni koncert, Glasbeni dogodek, Hospitacije).Učenci so se učili iz lastnih izkušenj, razvijali sposobnost vrednotenja in na tak načinpovečali kakovost ter trajnost pridobljenega znanja.Z razvojem kreativnih in učinkovitih učnih okolij razvijamo učno kulturo in uspešnedidaktične strategije za izboljšanje znanja.Odgovorni nosilec projektaIrena KenkVodja projektaIvanka ErjavecČrni Vrh, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMALI EKOLOG – ŠOLSKI VRTIČEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Mali ekolog – šolski vrtičekLeto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Ana Anţur CotmanPrijavitelj projekta: OŠ DomţaleStrokovni konzulent: Mihaela KerinPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Poti do učinkovitih in kreativnih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Janka Bernot PetrovičKatarina Vodopivec KolarZ učenci aktivno pomaga pri urejanju vrtičkaKroţek okoljska vzgoja – aktivno sodelovala,ekokoorinatorka šole4. Cilj projekta:Ozavestiti otroke prve in druge triade o ekološki problematiki in jih spodbuditi kodgovornemu ravnanju do narave.Pričakovani cilj inovacije je delno doseţen.Potrebujemo več let konkretnih izkušenj, da bodo učenci ozavestili pridobljeno znanje inga uporabili v praksi.5. Doseţena raven novosti rezultata:V okviru šolskega vrta ter v povezavi z mreţo šolskih vrtov se je učencem omogočilinteres za ekološko vzgojo.V okviru mreţe vrtičkov so spoznali vedno večjo pomembnost šolskih/domačih vrtov(zniţanje CO2, pridelava zelenjave in sadja na bio način…). Spoznali ali obnovili soznanje o rokovanju z vrtnim orodjem. Postali so odgovornejši do narave in okolja.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki so bili poleg učence, še učitelji. Obojim nudi vrtiček uporabna znanja natemelju izkušenj, zgolj z opazovanjem ali pa aktivnim delom. Vrtiček lahko v okviru učnihvsebin sluţi za učilnico na prostem.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Znanje otrok o ekološki problematiki se v skladu s pričakovanji (ţe nekaj let izvajanjaprojekta) povečuje. Otroci sami v vsakdanjem ţivljenju poznajo pravilno ravnanje(ločevanja odpadkov, pravilno ravnanje z vodo)…

Delo je pokazalo, da se otroci na podlagi lastnih izkušenj naučijo več in naučeno tudiponotranjijo. Spodbudijo jih pridelki vrtička, ki je odlična motivacija za razvijanje čuta dookolja .V naslednjem šolskem letu načrtujemo povsem nov kroţek v povezavi s kmetijstvom, pravtako pa ostajamo tudi mreţi šolskih vrtov.Odgovorni nosilec projektaDr. Branimir ČernohorskiVodja projektaAna Anţur CotmanDomţale, 29. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAABC RAČUNALNIŠTVA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: ABC računalništvaLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Velikanje EmilPrijavitelj projekta: Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne DivačaStrokovni konzulent: mag. Radoslav WechtersbachPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolijPrispevek strokovnega konzulenta: Ni prispevka.3. Člani projektne skupine:Monika rebecBarbara JazbecVesan PečarNela SubičDanila GrţeljIzvedba aktivnosti v rač. učilnici za 2. razred.Izvedba aktivnosti v rač. učilnici za 3. razred.Izvedba aktivnosti v rač. učilnici za 5. razred.Izvedba aktivnosti v rač. učilnici za 1. razred.Izvedba aktivnosti v rač. učilnici za 4. razred.4. Cilj projekta:S projektom ţelim ugotoviti, kako v niţjih razredih osnovnošolskega izobraţevanja učencenaučiti uporabljati računalnik, da ga bodo lahko kasneje (v višjih razredih in naprej)učinkovito uporabljali pri zbiranju, vrednotenju, obdelavi in posredovanju podatkov terpredstavitvah informacij, ki jih potrebujejo za uspešno učenje, laţjo zaposljivost inzadovoljno ţivljenje v druţbi znanja.Pričakovani cilj inovacije je doseţen. Učenci uspešno dosegajo zastavljene cilje.5. Doseţena raven novosti rezultata:Projekt je potekal v vseh petih razredih, vendar pa je bil bolj osredotočen na prvi razred indrugi razred. Ta dva razreda bosta vključena v projekt še nadaljnja tri leta. Raven znanja,ki je doseţena ustreza ciljem, ki smo si jih zastavili za njivo prvega in drugega razreda.Večina učencev zna samostojno: vklopit računalnik ter se prijavit v šolsko omreţje uporabljat osnovne elemente in funkcije namizja- pognati program s pomočjo bliţnjice na namizju,- ga minimizirati in ponovno povrniti- ugasniti program ugasniti računalnik s pomočjo gumba start poleg tega večina učencev zna vtipkati preprost iskalni niz v vrstico iskalnika inizmed zadetkov vizualno izbrati pravega vsi učenci so tudi toliko spretni s miško in tipkovnico, da lahko uporabljajopreproste didaktične spletne strani in igre.

Drugi razred: pognati brskalnik in brskati med zadetki(vpis iskalnega niza v iskalnik) pognati program preko gumba start, preklopiti med dvema programoma(učenec pozna gumbe okna (minimiraj, obnovi,zapri) delo z elektronskimi gradivi in prijava v spletne storitve delo s tipkovnico(učenje tipkanja z dvema prstoma, spoznava tipke na tipkovnici) utrjuje delo z miško6. Uporabniki doseţene novosti:Projekt bi bil lahko uporaben pri snovanju učnih načrtov za prvo in drugo triletje.Je poizkus uvajanja sistematičnega učenja uporabe računalnika ţe od prvega razredadalje. S projektom ţelim ugotoviti koliko znanja in spretnosti uporabe računalnika jemoţno osvojiti z učenci ob sprotnem pouku pri raznih predmetih. Cilj projekta je, da bi biliučenci od 6. razreda dalje pri delu z računalnikom suvereni do te mere, da se z znanjemuporabe računalnika ne bi več ukvarjali, ampak bi se lahko povsem posvetili izdelaviizdelkov(tekstovnih, multimedijskih, spletnih), torej praktična uporaba računalnika ne motiveč kreativnega dela z njim.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Projekt je potekal v glavnem po začrtanem programu. Učenci so osvajali znanje uporaberačunalnika ob sprotnem delu na računalniku, pri različnih predmetih. V letošnjemšolskem letu se je izkazalo, da projekt počasi postaja stalnica pri pedagoškem delu. V tanamen se je v okviru projekta zbralo19 obiskov v 1. razredu, osem obiskov v 2. razredu,enajst obiskov računalnice v tretjem razredu, enajst obiskov v 4. razredu in šest obiskovračunalnice z namenom doseganja zastavljenih ciljev v 5. razredu. Skupaj torej 54 urizvedenega pouka pri katerem so učenci zasledovali tudi cilje projekta. Ugotavljam, daprojekt poteka brez večjih zastojev in da se zastavljeni cilji dosegajo brez večjihproblemov pri večini učencev. Poleg rednega pouka, so učenci pridobivali znanje uporaberačunalnika tudi v okviru računalniškega kroţka, ki je bil zelo obiskan.V naslednjem šolskem letu se bo projekt odvijal v prvem , drugem razredu in tretjemrazredu, v ostalih razredih pa bo bolj usmerjen v izenačevanje znanja o uporabiračunalnika med učenci.Deloma se projekt seli tudi na podruţnične šole, kar omogoča nova mobilna računalniškaučilnica.Odgovorni nosilec projektaDamijana GustinčičVodja projektaEmil VelikanjeDivača, 2. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAREŠEVANJE KONFLIKTOV – MEDVRSTNIŠKA MEDIACIJA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Reševanje konfliktov – medvrstniška mediacijaLeto začetka projekta: 2007/08Vodja projekta Barbara SkalecPrijavitelj projekta Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne DivačaStrokovni konzulent Sandra MršnikPrispevek strokovnega konzulentaPodročje projekta Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. Člani projektne skupine:Barbara SkalecAnja AbramTanja Trebec BenedejčičDanijel MalnarBorut SilaVodja, priprava in vodenje delavnic, vprašalnikov,spremljanje projekta, organizacija taboraVključevanje mediacije v svoje delo, vodenjedelavnicVključevanje mediacije v svoje delo, vodenjedelavnicVključevanje mediacije v svoje delo, vodenjedelavnicVključevanje mediacije v svoje delo, vodenjedelavnic4. Cilj projekta:Cilji našega projekta so: z medvrstniško mediacijo izboljšati medsebojne odnose v razredu, senzibilizirati sodelujoče za drugačnost in različnost, pridobivati spretnosti za strpno soţitje in spoštovanje drugih, usposobiti otroke za prepoznavanje spornih situacij in jih naučiti uspešnega reševanjakonfliktov, razvijati socialne veščine (pogovarjanje, poslušanje itd.)Pričakovani cilji inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena je 3. raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=9&pID=208Mediacija je v vzgojnem načrtu šole opredeljena kot način reševanja problemov. Učenci inučitelji se je pogosto posluţujejo.

6. Uporabniki doseţene novosti:V šolskem prostoru lahko doseţeno novost uporabljajo učenci za reševanje konfliktov inboljše razumevanje vrstnikov, strokovni delavci pri delu z učenci, starši in sodelavci.Znanje lahko uporabijo tudi za reševanje konfliktov v vsakdanjem ţivljenju. Mediacija imapomembno mesto tudi v vzgojnem načrtu naše šole, saj ţelimo izboljšati medsebojneodnose.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Reševanje konfliktov po metodi mediacije je med učenci zelo uspešno in priljubljeno, sajimajo učenci moţnost, da izrazijo svoja mišljenja, čustva, interese ter sami poiščejorešitev konflikta, ki bo sprejemljiva za obe strani. Tudi učitelj oz. strokovni delavec, kideluje v vlogi mediatorja je tako postavljen v poloţaj nevtralne osebe. Učenci se ne čutijo,da jim je bila rešitev konflikta vsiljena, saj so sami tisti, ki oblikujejo dogovor o rešitvi. Vnaslednjem šolskem letu ţelimo razširiti poznavanje mediacije tudi med mlajšimi učenciter starši.Odgovorni nosilec projektaDamijana GustinčičVodja projektaBarbara SkalecDivača, 12. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOVABILO V GOZDPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Povabilo v gozdLeto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Valči StarePrijavitelj projekta: OŠ dr. Janez Mencinger, Enota vrtec Bohinj, Savska 10, 4264 Boh.BistricaStrokovni konzulent: svetovalna delavka, dipl. psihologinja Mateja CvetekPrispevek strokovnega konzulenta: pogovori in svetovanje ob izpeljavi dejavnostiPodročje projekta: Področje narave v povezavi z ostalimi vzgojnimi področji3. Člani projektne skupine:Lucija KovačičKsenija KranjecVključevanje v dejavnosti otrok neposredno, pomočpri projektu, svetovanje pri izpeljavi,spodbujanjeotrok v dejavnostih v gozdu,(pomočnica v skupini)Pomoč pri IKT, zunanji opazovalec in svetovalec4. Cilji projekta:Doţivljanje in spoznavanje gozdaDoţivljanje in spoznavanje ţive in neţive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,stalnem spreminjanju in estetskih razseţnostihRazvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do ţive in neţivenaraveSpoznavanje svojega telesa, ţivljenjskega cikla, zdravega in varnega načinaţivljenjaOpazovati odnose med človekom in naravo in med otroci samimiŠiriti razpon dejavnosti v naravi, ki v nas prebuja ugodjeSpodbujanje ustvarjalnosti, jezikovne zmoţnostiSpoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnostiPričakovani cilj inovacije: Naknadno smo izbrali več ciljev iz vzgojnih področij, v povezaviz strokovno nalogo vrtca » V svetu čustev«. Pričakovani cilji so bili uresničeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:Večje medsebojno sodelovanjeBoljša komunikacija, hitrejše in uspešnejše reševanje konfliktovBoljša gibalna sposobnostBoljše zdravstveno stanjeOtroci so se bolj povezali med sebojManj je konfliktov, naučili so se dogovarjati med seboj in deliti svoje znanje inizkušnjeKrepitev zdravja, razvijali so si osnovne gibalne sposobnosti

6. Uporabniki doseţene novosti:Predšolski otroci obeh starostnih obdobijŠolski otrociPovezava med predšolskimi in šolskimi otrociStarši in otroci, odrasli za doseganje notranjega miru in ravnovesja7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Naravo pribliţati otrokomSkozi igro in pravljice otroke vzgajati v odprte in samostojne osebnostiOtrokom pribliţati naravne vrednote našega okoljaVzpodbujati k ohranjevanju naravne dediščine podeţeljaDopolnitev in nadgradnja vzgojnih dejavnosti KurikulaPovezati se z pristojnimi sluţbami okolja(gozdar, čebelar, kmet..)V vzgojno delo v naravnem okolju vključiti staršeVsakodnevno spremljanje dogajanja v gozdu, evalvacija skupno z otrociPriprava načrta za naslednje dejavnosti v gozduOdgovorni nosilec projektaRavnateljica: Mojca RozmanVodja projektaVzgojiteljica: Valči StareBohinj, 12. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMOTIVACIJSKI KOTIČEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Motivacijski kotičekLeto začetka projekta: 2008Vodja projekta: Metka BašPrijavitelj projekta: OŠ dr. Slavka Gruma, Zagorje ob SaviStrokovni konzulent: ga. Sonja DobravcPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanjePodročje projekta: poti do kreativnih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Metka BašMojca BrvarBarbara LešnjekNeva IzlakarMateja Kočar - MočnikNives GrosKsenja KraljVodja; priprava in oblikovanje instrumentarija zaraziskavo, izpeljava delavnic, reševanjeopazovalnih listov, analiza, poročila, projekcijePomoč pri pripravi opazovalnih listov, pomoč prinačrtovanju delavnic, reševanje opazovalnih listov,študij literaturePomoč pri pripravi opazovalnih listov, pomoč prinačrtovanju delavnic, reševanje opazovalnih listov,študij literaturePomoč pri pripravi opazovalnih listov, pomoč prinačrtovanju delavnic, reševanje opazovalnih listov,študij literatureIzpeljava delavnic, reševanje in analiza opazovalnihlistovIzpeljava delavnic, reševanje in analiza opazovalnihlistovIzpeljava delavnic, reševanje opazovalnih listov,analiza4. Cilj projekta:Motivirati učenca k usmerjeni krepitvi področja govora in jezika.Nuditi podporo staršem pri delu z otrokom.Vključiti učence s posebnimi potrebami v širše okolje – socializacija in integracija vširše okolje (učence z laţjo, zmerno in teţjo motnjo v duševnem razvoju).Pričakovani cilj inovacije je doseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:Uvajanje dobre prakseProjekt Motivacijski kotiček smo v letošnjem šolskem letu še razširili, dodatno povezali sširšim okoljem. Dejavnosti iz preteklih let (ugankarski kotiček, neformalna srečanja s staršina šoli, povezovanje z mestno knjiţnico…) smo razširili; izvajali smo različne dejavnosti,

pri katerih so učenci »raziskovali«, širili svoja znanja o določeni temi. Informacije so iskaliv različnih knjiţnicah, preko interneta, v svojem širšem domačem okolju; pri zadnjidelavnici pa smo se povezali tudi z Društvom za zdravilne rastline. Svoja spoznanja součenci predstavili vsem učencem in učiteljem naše šole.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki doseţene novosti so učenci in širše okolje, kamor vključujemo učence.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z Motivacijskim kotičkom smo v letošnjem šolskem letu ţeleli vzbuditi v učencih njihovoustvarjalnost, samostojnost, čim večjo aktivnost, hkrati pa jih spodbuditi k medsebojnemusodelovanju. Pripravili smo več dejavnosti, »raziskovanj« o določeni temi (Jeţek, Igrenaših babic in dedkov, Zdravilne rastline). Učenci so preko različnih virov iskali informacijeter pripravili različne predstavitve (plakati, PowerPoint predstavitve, likovni izdelki,aktivnosti na prostem, kulinarične dobrote…).Z izvedbo vsebine smo zelo zadovoljni; analiza opazovalnih listov inicialnega, vmesnegain končnega stanja je pokazala, da so učenci sprejeli aktivnosti, bili iz delavnice vdelavnico ustvarjalnejši, aktivnejši; potrebovali so manj vmesnih vzpodbud, dodatnihnavodil. Pozitiven je bil tudi odziv širše okolice; ponudili so nam sodelovanje tudi vnaslednjem šolskem letu.Odgovorni nosilec projektaVanja Manfredo, mag.log.Vodja projektaMetka Baš, prof.def.Zagorje ob Savi, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ MOTORIKO DO VRHA PIRAMIDEPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Z motoriko do vrha piramideLeto začetka projekta: 2010-2011Vodja projekta: Nataša ImperlPrijavitelj projekta: OŠ dr. Slavka Gruma ; Cankarjev trg 2 ; 1410 ZagorjeStrokovni konzulent: Boţena StritihPrispevek strokovnega konzulenta: svetovalna vlogaPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Nataša ImperlMateja ŠvigaErika KosNevenka VidmarSaša Piklvodja projektačlanicačlanicačlanicačlanica4. Cilj projekta:Pripraviti nabor nalog za razvoj motorike in blaţitev hiperaktivnosti pri vsehučencih v okviru ŠVZUčitelje seznaniti z nalogami in pomoč pri izvajanju le tehPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Osebni razvoj učitelja in učencaUčitelji so dobili nabor nalog, ki so jim v pomoč pri razvoju motoričnih spretnosti pri vsehučencih v razredu. Navdušeni so bili predvsem nad vajami za blaţitev hiperaktivnosti. Stemi učenci imajo učitelji v razredih največ teţav in se najpogosteje obrnejo na nas.izvajalce DSP za nasvet in pomoč, kako tem učencem pomagati v razredu in hkratiolajšati delo učitelju in celotnemu razredu. Učenci so te spretnosti utrjevali tudi v okviruDSP. Opazili so lahko svoj napredek v primerjavi s celotno razredno skupino.6. Uporabniki doseţene novosti:Vaje so v tem šolskem letu izvajali vsi učenci prve triade v okviru ŠVZ, učenci z DSP paše na individualnih ali skupinskih obravnavah. Vaje so bile v veliko pomoč učiteljem, sajso jih uporabljali v uvodnih oziroma zaključnih delih ur ŠVZ.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Vaje so izboljšale motoriko učencev, kar se je poznalo tudi pri osvajanju standardovznanja pri ŠVZ in ostalih predmetih (razvoj orientacije, ravnoteţja, koordinacije). Poudarek

je bil tudi na natančnosti izvedbe vaj ter na pridobitvi hitrosti izvajanja. Učitelji so vaje spridom uporabljali v uvodu v ure ŠVZ in tako pripomogli k boljšemu razvoju motorike vsehučencev, predvsem pa na blaţitev hiperaktivnosti pri posameznih učencih. Vaje sovključevale izboljšave na področju ravnoteţja, koordinacije in orientacije ter poseben sklopvaj za blaţitev hiperaktivnosti, ki je po naših šolah v zadnjem času v porastu. Poudarek jebil tudi na osveščanju staršev o pomenu motorike – spodbujanje le teh k izvedbi vaj doma,ob poudarjanju pomena vaj na timskih sestankih. Za učence, ki so bili tako ţe drugo letovključeni v projekt, smo izdelale individualne načrte vaj za razvoj omenjenih sposobnosti.Učence in starše smo spodbudile, da so le te vpisali na košarkarski kroţek . Velikostaršev pa je svoje otroke vpisalo tudi v t.i. «šolo nogometa«. Ob vsakoletnem pregleduučencev prve triade so rezultati pokazali, da je pri učencih opaziti izrazite teţave napodročju grafomotorike in same fine motorike. Tako bo naša naloga za naslednje šolskoleto, da se v okviru našega projekta lotimo ravno tega področja.Odgovorni nosilec projektaVanja ManfredoVodja projektaNataša ImperlZagorje, 27. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZVIJANJE SKUPINSKE DINAMIKE, KULTURE POGOVORA,MEDSEBOJNIH ODNOSOV: ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLAPRIHODNOSTI (MREŢNI IP)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razvijanje skupinske dinamike, kulture pogovora, medsebojnih odnosov:ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI (mreţni IP)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Urša PraprotnikPrijavitelj projekta: OŠ F. S. Finţgarja Lesce, Begunjska cesta 7, LesceStrokovni konzulent: dr. Inge BreznikPrispevek strokovnega konzulenta: organizacija strokovnih izobraţevanj in srečanj,strokovno vodenje projekta in pomoč ob morebitnih vprašanjih.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Urša PraprotnikIzvajanje Brain Gyma in Taktilne integracije priučencih individualno in natančno spremljanjerezultatov le tega; tematske razredne ure v 4. In 5.razredu. Vodenje projektaMarjana VidicIzvajanje jutranjih in pogovornih krogov v 1. razreduter branje pravljic. Izvajanje mediacijJanuša AvguštinBranje mladinske literature, ustvarjanje preko giba(ples ga-ga) in likovnega ustvarjanja ter izvajanjeotroške joge v 5. razredu. Izvajanje mediacij.Mojca SlivnikIzvajanje tematskih razrednih ur v 5. razredu.Simona Prek Branje pravljic v podaljšanem bivanju 1., 2. in 3.razreda ter intenzivno ukvarjanje z dečkom iz 1.razreda in spremljanje le tega. Izvajanje mediacij.Darja Katrašnik Ustvarjanje z likovno umetnostjo v 6., 7., 8. In 9.Razredu z določenim naslovom na temo čustev tervodenje izdelave senčnega gledališča in nastopana šolski prireditvi. Izvajanje mediacij. Delo na sebi.Majda SrnaIntenzivno delo v 8. razredu, izvajanje pogovorov insodelovanje s soc. pedagoginjo pri izvedbi socialnihiger. Izvajanje mediacij.Petra LatinIntenzivno delo v 9. razredu, izvajanje pogovorov insodelovanje s soc. pedagoginjo pri socialnih igrah.Vodenje mediatorjev in izvajanje mediacij. Delo nasebi.Neţa MarkičIzvajanje socialnih iger po razredih.4. Cilj projekta:Ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo učenci počutili varno in jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer bo moţno učiti

in sodelovati.Omogočati in spodbujati čustveno in socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojnoizobraţevalnemprocesu.Spoznavati sebe in svoja močna področja.Razviti kulturo medsebojnih odnosov.Šola kot učeča se skupnost, odprt prostor ţivljenja, srečevanja in skupnega dela.Pričakovani cilji inovacije so večinoma doseţeni.Dobri rezultati so doseţeni predvsem v razredih, v katerih smo intenzivno delali. Je pa toproces, s katerim je potrebno nadaljevati, saj se rezultati kaj hitro lahko razblinijo. Četrti inpeti cilj pa še nista doseţena. Zato bomo s projektom nadaljevali.5. Doseţena raven novosti rezultata:Pozitivni rezultati so se pokazali predvsem v razredih, v katerih smo intenzivno izvajaliprojekt.Učenci so sposobni opisati sebe in svoja dobra področja, prepoznajo svoja čustva inčustva pri drugem ter jih ustrezno izrazijo. Bolje sprejemajo druge, njihove sposobnosti,njihova čustva in reakcije. Konflikte rešujejo bolj konstruktivno.6. Uporabniki doseţene novosti:Učenci so urili svoje socialne in čustvene spretnosti. Učitelji so bolje razumeli učence inlaţje sprejemali drugačnosti ter delali na sebi in svojem čustveno razvoju. Starši so imelimoţnost bolje spoznati svojega otroka tudi preko pogovora z učiteljem.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Učenci so v jutranjih in pogovornih krogih izraţali svoje občutke ter razmišljali o čustvih inizraţanju le teh. Te spretnosti so poglabljali s pomočjo pravljic. Pri tematskih razrednihurah so imeli moţnost razmišljanja o sebi, svojih močnih področjih, čustvih pri sebi indrugih. S pomočjo giba in likovne umetnosti so lahko konstruktivno izraţali svoje občutke.S pomočjo socialnih iger so razvijali svoje socialne spretnosti in se učili sprejemati druge.Z vajami Brain Gyma in Taktilne integracije pa so izboljšali zavedanje svojega telesa inizboljševali svoje sposobnosti, kar je pozitivno vplivalo na samozavest. S pomočjopogovorov in mediacije so se navajali na konstruktivno reševanje konfliktov.Učiteljice vključene v projekt smo postale še bolj pozorne na učence, na njihoveosebnostne in čustvene potrebe. Bolj intenzivno smo čustva prepoznavale tudi pri sebi inbile bolj pozorne na odzivanje nanje. Z igro skriti sodelavec pa smo zopet uspele sprostitiin medsebojno povezati učiteljski zbor.Odgovorni nosilec projektaJanez ZupanVodja projektaUrša PraprotnikLesce, 1. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPREJEMANJE VIDNE DRUGAČNOSTIPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sprejemanje vidne drugačnostiLeto začetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Urška MačusPrijavitelj projekta: Osnovna šola Frana Erjavca Nova GoricaStrokovni konzulent:Prispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednika inoddelčne skupnosti)3. Člani projektne skupine:Urška MačusJana GolobPolonca KovačičUrška Leban MavričAndreja Berlot KoncutNeva LebanErika VeliščekTatjana ŠuligojSonja Radikon BratinaIrena AlbrehtMateja ŠircaMilojka PavlinJernej FerjančičKoordinator, stiki z društvi in VIZ, urejanjeprispevkov za internetno stran šole, vodenjedelavnic, beleţenje izjav, vtisov učencev, urejanjelikovne razstavevodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevvodenje delavnic, beleţenje izjav, vtisov učencevpostavitev poligona in izvedba ure športne vzgoje4. Cilj projekta:Otroke spodbuditi k strpnosti in tolerantnosti do drugačnosti ţe v zgodnji dobi.Tudi invalidnost je del človekove drugačnosti, ki se v veliki meri kaţe navzven, pri otrocihpa smo ţeleli to drugačnost prikazati kot zmoţnost razvijati druge potenciale, talente inspretnosti.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:2. raven6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabljajo: učenci (konkretne izkušnje z druţenj, ki jih uporabijo v vsakdanjem ţivljenju)

učitelji (izvajalci projekta),starši (preko otrok - znanja, ki so jih usvojili prenesejo naprej),lokalna skupnost (društva), izmenjava izkušenj skupna druţenja,širša javnost (mediji).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Pri uvajanju primera dobre prakse - v našem primeru srečevanja z vidno drugačnostjo,smo si člani projektne skupine pred samim začetkom IP zastavili smernice delovanja.V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali sodelovanje s sosednjo šolo OŠPP KozaraNova Gorica, z Društvom slepih in slabovidnih in z Društvom gluhih in naglušnih NovaGorica.Večinoma so učenci ugotovili, da so ljudje s posebnimi potrebami drugačni. Drugače seobnašajo, govorijo in razlikujejo se od nas po videzu.Pred začetkom delavnice o gluhoti , večina učencev, ni vedela kako se sporazumevajogluhi. Po končanih delavnicah so vsi učenci spoznali, da se gluhi in naglušnisporazumevajo s pomočjo kretenj in nosijo slušne aparate.Učenci so spoznali slepe in slabovidne preko materiala (pripomočkov), ki so ga članidruštva predstavili učencem. Spoznali so, kako jim pomagati. Aktivno so sodelovali vdelavnicah in spoznavali svet slepih.Novosti izvajanja IP: srečevanje z drugačnimi ţe v najzgodnejši dobi šolanja, primeren pristop ob srečevanju z drugačnimi, razvoj socialnega čuta in pomoči do drugih, ţelja po nadaljnjem druţenju, ozaveščanje lastnega sprejemanja drugačnosti naučiti otroke spoštovanje različnosti in sprejemanja invalidnosti kot dela človeškerazličnosti in zagotavljanja enakih moţnosti.Odgovorni nosilec projektaMirjam BratoţVodja projektaUrška MačusNova Gorica, 3. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADREVO = ŢIVLJENJEPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: DREVO = ŢIVLJENJELeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Dragica MilojevićPrijavitelj projekta: OŠ Frana Kranjca CeljeStrokovni konzulent: /Prispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Danica ŠalejMateja RokavecKristina Radoš JaneţičJanja ĐakovićKlara Drofenik, Zoja Zorko, NikLeban, Bor Lazar, Iza KraglKot ravnateljica je največ prispevala s svetovalno instrokovno pomočjo.Sodelovala je na naslednjih področjih:- vsebinski in organizacijski predlogi pripoteku projekta,- scenarij in reţija za gledališko igro,- kulturni program zaključne prireditve- vsebinske in organizacijske priprave naobisk partnerske šole- izvajanje projekta z učenci in učiteljicamipartnerske šole- dokumentiranje projekta- humanitarna dejavnost.Sodelovala je na naslednjih področjih:- izvajanje projekta pri urah slovenščine,- skrb za promocijo projekta v medijih,- obveščanje po šolskem radiu.Sodelovala je na naslednjih področjih:- izdelava učil in likovnih izdelkov zapartnersko šolo- kulturni program zaključne prireditveProjektna skupina učencev je bila zelo aktivna naskoraj vseh področjih projekta, saj je sodelovala priorganizaciji, izvedbi, promociji, igri, glasbi, okoljskohumanitarni akciji zbiranja starega papirja,razstavah, vodenju kulturne prireditve in odigralapomembno vlogo pri širjenju projekta med ostalimiučenci.4. Cilj projekta:Vzgajanje, osveščanje in usposabljanje vseh nas za sprejemanje aktivne vloge v svojemţivljenju kot delu vizije sveta.

Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena raven kakovosti razvoja inovacije je 3.Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863Spoznavamo napredek, ki se odraţa v: boljši komunikaciji, krepitvi empatije, solidarnosti,širjenju prostovoljstva, zanimanju za druge kulture in tradicije, odgovornem odnosu dookolja, visoki aktivnosti, ustvarjalnosti, timskem delu. Projekt je prepleten s poukom in delšolskega kurikula.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija ima široke aplikativne moţnosti glede na skupino (starostna stopnja, velikost),dejavnost (pouk, interesna dejavnost, projektni dan, druge dejavnosti), metod in oblikdela, svobodne izbire sredstev za dosego skupnega cilja. Projekt je kot model zasnovanpo fazah, ki so uporabne za katero koli področje učenja trajnostnega razvoja ali drugihvsebin. Konkretno potrditev smo dobili z izvedbo projekta v povsem drugačnem učnem,kulturnem in geografskem okolju, kot je Indija, vaška šola Piali Ashar Alo.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Trajnostnega načina ţivljenja se moramo učiti vsi – otroci in odrasli. Smo pred enakimglobalnim učnim problemom in vsi si pridobivamo novo kompetenco, kako se naučiti ţivetitrajnostno. Projekt je viden iz treh vidikov: odgovoren odnos do okolja, medkulturnoučenje, ozaveščanje o pomenu medsebojne pomoči in prostovoljstva ter lastne aktivnostiv odnosu do sveta. Projekt je v celoti naravnan interdisciplinarno in nadpredmetno. Sspecifičnostjo izstopamo iz šolskih običajnih in predvidljivih načinov dela in vstopamo vpodročje osebnostne rasti in ozaveščanja posameznika v okolju. Letos je v njemsodelovalo 25 VI zavodov, izvedli smo obisk dveh učiteljic partnerske šole v Indiji zizvedbo projekta v drugačnem okolju in s tem potrdili aplikativnost inovacijskega projekta.V slovenskem prostoru pa smo se aktivno vključevali v prostovoljne akcije in s svojimzgledom osveščali oţje in širše okolje.Odgovorni nosilec projektaDanica ŠalejVodja projektaDragica MilojevićCelje, 3. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADIDAKTIKA OCENJEVANJA ZNANJA in BRALNA PISMENOST1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o nalogi:Naslov naloge: Didaktika ocenjevanja znanja+bralna pismenostLeto začetka: 2011/2012Vodja projekta: Majda FrančičŠola: OŠ Franceta Prešerna ČrenšovciStrokovni konzulent: mag. Leonida Novak3. Člani projektne skupine:Majda Frančičslov.Andreja Severslov.Gabrijela NovakPB1Stanka Zver5. bKarmen Škafarmat.Zdenko Temlinmat.Vlado ŢalikTHV, fiz.Bernarda Zver 3. r.Romana Glavač1.r.Vida Dugar 1. r.Karmen Zadravec 2. r.Sonja Gjerkeš ŠčančarPB2Mirjam Törnarpedag.: ISP, DSPTibor FrančičLVZJelka Palbio., kem., narav.Saša Utrošanem.Nataša LitropDDE, knjiţn., DSPNataša Novakangl.Nataša Čeh 4. r.Slava Hozjan SapačDSP, ISPTanja KarlovčecDSP, ISPMetka Husar Černjavičpedag.: PB, ISP, DSP, gosp., mat.Tomi BušinoskiTJN, NE2Metka SaboGVZElvir Denić5. aBojan HorvatŠVZAna Peteksvet. delavkaMajda Ladićzg., geo.4. Cilji projekta:poglobiti branje za razumevanje za učenje;povečati odgovornost učencev (in učiteljev) do branja, domačega branja,domačega dela, učenja in znanja;dvigniti veselje do branja in uţivanja v branju ter vztrajnost pri branju;

nadgradnja ţe preizkušenih in uspešnih modelov FS (domače naloge in delo) –ojačana vloga šolskih strokovnih aktivov, knjiţnic in vertikalna povezava, tudi zvrtcem; raba različnih učnih in bralnih strategij preverjanja in ocenjevanja znanja, tudi vpovezavi z branjem – kompetenca učenja učenja; načrtna raba različnih bralnih strategij; posebej Paukove bralne strategije; posodabljanje preverjanja in ocenjevanja učenja/znanja; dvig osebnega in strokovnega razvoja posameznih učiteljev, prepoznavanje innačrtno uvajanje modelov dobre prakse, razvijanje odlične prakse in odkrivanjedidaktičnih novosti …, tudi na področju bralne kulture/pismenosti; uvajanje fleksibilnih povezav, vertikalno in horizontalno, oblike medsebojnegasodelovanja učiteljev in učencev (različne starosti, tutorstvo) in medpredmetnegapovezovanja, upoštevajoč POSUN; različne sodobne oblike predstavitve inovativnega dela (spremljave pouka, Trţniceznanja, premišljevalnice, delavnice, okrogle mize, debate, predstavitve za starše inkolege, druge šole) … povezava in prepletanje s projektom bralna pismenostREALIZACIJA PROGRAMA IP DIDAKTIKA OCENJEVANJA ZNANJAIP RAZVOJ FORMATIVNEGA SPREMLJANJA (do februarja 2012)15.11.2011 Trţnica znanja (drţavni nivo):a. spremljave poukab. ponudba novosti na trţniciznanjaOŠ F. Prešerna Črenšovci:sodelujočih 30 učiteljev,prisotnih okrog 100 učiteljev(več link Aktualno)25.1.2012 Formativno spremljanje učenčevega napredka– predstavitev in delavnica6.2.2012 Sestanek šol v mreţi – IP Razvojformativnega spremljanja znanjaSamoevalvcija učitelja praktikaVse Spremljave pouka pri sodelavcih (vertikalno,mesece horizontalno)Vse Medvrstniško učenje (starejši učenci poučujejomesece mlajše in obratno)Vse Realizacija akcijskih načrtov učenja in branjamesece po oddelčnih skupnostihVse Učenci regulirajo in izboljšujejo učenje zmesece delovnimi mapami učenja in bralnimi mapamina OŠ DOŠ 2 LendavaOŠ F. Prešerna ČrenšovciOŠ F. Prešerna ČrenšovciOŠ F. Prešerna ČrenšovciOŠ F. Prešerna Črenšovcipri nekaterih predmetih:slovenščina, likovna vzgoja…

A – NA RAVNI ŠOLEKAJ? KDO? KDAJ?Interesni pari in hospitacije na ravni šole.Zbiranje podatkov, dokazov.Analiza podatkov, dokazov.Dodatna izobraţevanja.Delovna srečanja.B – NA MEDŠOLSKI RAVNIDelovna srečanja.Interesni pari in hospitacije na medšolskiravni.Medsebojne hospitacije članov RAP-aHospitacije za zunanje učitelje,ravnatelje, tujejezične goste šole.MODELI INOVATIVNIH DIDAKTIČNIH PRISTOPOV:• predvideno znanje,• predznanje,• preverjeno znanje,• predlogi za izboljšanje šibkih področij,• nadgradnja močnih področij,• strategija VŢN,• aktivne metode učenja,• model “kritičnega prijatelja”,• sodelovalno učenje,• bralne učne strategije,• Paukova strategija,• problemski pouk,• diagnosticiranje znanja,• aktualno in referenčno merilo,• višje taksonomske stopnje,• aktivne učne situacije,• kritično, partnersko in soustvarjalno učenje …+ KRITIČNA METODA REFLEKSIJE!NAČRT IN REALIZACIJA AKTIVNOSTI 2011/12KAJ? KDO? KDAJ? MERILOEVALVACIJE1. Načrtovanje Učitelji - člani tima september osebni načrtiosebnih ciljev2. Načrtovanje ciljevinteresnih skupinMentorji, člani timaStrokovni aktiviseptemberoktobernačrti interesnihskupinnačrtovanepovezave3. Spremljave pouka Mentorji, člani tima, november evalvacijske

po dogovoru Strokovni aktivi decemberjanuarspremljave,zapisi, dnevniki4. Premišljevalnice -1. akcijski krog5. Načrtovanje ciljevinteresnih skupin –2. AK6. Spremljave poukapo dogovoruMentorji, člani timaStrokovni aktiviVsi člani UZMentorji, člani timaStrokovni aktiviMentorji, člani timaStrokovni aktivijanuarfebruarmarecaprilmajporočila 1.akcijskega krogadopolnjeni načrtiinteresnih skupinevalvacijskespremljave,zapisi, dnevniki7. Premišljevalnice –2. AKMentorji, člani timaStrokovni aktivijunij poročila 2.akcijskega kroga8. Zaključnapremišljevalnica -refleksijaČlani UZStrokovni aktiviVsi člani UZjunijzaključna poročila,refleksije,pogled naprejOSTALEAKTIVNOSTIČlani ŠPS Celo šolsko leto Predstavitvenačrtov, evalvacijŠPSTRŢNICA ZNANJAVERTIKALNOPOVEZOVANJEFS in BPČlani ŠPS, ostaličlani UZ+Zunanji strokovnjakiNovemberPredstavitvedobre/odličneprakseDelavnice,premišljevalniceMEDPREDMETNE(MEDVRSTNIŠKE)POVEZAVEMEDVRSTNIŠKEVERTIKALNEPOVEZAVESODELOVANJEMZ VRTCEM….

Naloga(Opomba: vpisane lepredlagane aktivnost, kijih tim prilagodi svojemunačrtu)Priprava in potrditevprograma dela ŠPSPredstavitev in potrditevAN in programa ŠPSDvodnevni kongresBralna pismenostIZDELAVA ANBRALNA PISMENOSTTRŢNICA ZNANJA naOŠ ČrenšovciPredstavitev FS na OŠDOŠ 2, LendavaDelovno srečanje šol vmreţi na OŠ ČrenšovciIzobraţevanje za BP,Ljubljana, PEFUvajanje FS v vrtecČrenšovciRaven(šolska,medšolska,regijska,nacionalna)Izvajalec, nosilec,prisotniČasovni okvir,datumRealizacijašolska Vodja in člani ŠPS avgust izvedenošolskaVodjaVsi člani UZmednarodna Prisotni:ravnateljicaM. FrančičG. NovakT. KarlovčecM. Husar Č.šolskaVsi člani ST Bralnapismenost +skrbnica mag. VidaGomivnik ThumaPredstojnica ZRSSMS Irena KumerdrţavnaAktivne delavnice:M. Frančič30 aktivnih A. Severučiteljev na sami K. ŠkafartrţniciJ. PalK. Zadravec inG. NovakS. Zvermedšolska M. Frančič13 članov UZregijskaAktivni:Mag. L. NovakM. Frančič –delavnica+samoev.31 učiteljev OŠDOŠ1,2 Lendava,Radenci, Turnišče,Sv. Jurij obŠčavnici,Genterovci,14 OŠ ČrenšovcidrţavnoTIM za BP:ravn., M. Frančič,M. H. Černjavič, G.Novak, N. Čehšolsko 1. M. Frančič -predstavitev P.Cigan2.pregled zapisovFS vzgojiteljicseptember25. in 26.oktoberizvedenoizvedeno27. oktober izvedeno15. november izvedeno25. januar izvedeno6. februar izvedeno3., 4. februar izvedenojanuarfebruarIzvedenoizvedeno

(M.F. in Petra C.)Izobraţevanje učiteljevza FSHospitacija za ravnateljeZRSS MSIzobraţevanje za BP,RadenciMednarodna konferencaCIDREEE, LjubljanaIzobraževanje ZRSSMS – za italijanskeučiteljeFS učenčeveganapredkadrţavnoKarmen ZadravecRomana Glavač10., 17. marec izvedenoregijskoMajda Frančič 19. april izvedenoTibor Frančičdrţavnoravnateljica20., 21. izvedenoMajda F.aprilMetka Husar Č.Gabrijela N.Karmen Z.Tanja K.mednarodno Majda Frančič 20., 21. junij izvedenomeddržavno Majda Frančič 28. avgustIP: DIDAKTIKA OCENJEVANJA BRANJE ZA ZNANJE ZA ŢIVLJENJESPREMLJAVA POUKA, šol. leto 2011/12KDO je VSEBINAizvajal?RAZRED/SKUPINAPREDM.KDO je pomagalizvajati, bil šeprisoten?FORMATIVNOSPREMLJANJEBRALNE UČNESTRATEGIJEMajdaFrančičGovorni nastopiob domačembranju8. bslov.Govorni nastopi 4. r. ,N. Čehslov.Ravnat. intifloped. (za GNpri Kristini Čurič)IVA in SAŠA, 8. aRazumevanje daljšega,starejšega dramskegabesedilaBranje v nadaljevanjihIskanje bistvenih podatkov,znanjaPredznanjeMočna, šibka znanjaKritično vrednotenjePaukova BUSSodelovalno učenjePredstavitev 2. GN Kakoizvesti GN ob DBMotivacija za branje mlajšimučencemGovorni nastopi 9. a,b SAŠA in IVA, 8. a Predstavitev 2. GN Kakoizvesti GN ob DBMotivacija devetošolcemGovorni nastopi 3. r.B. ZvertretješolciKako izvesti GNMotivacijaMedvrstniško sodelovanje

Medpredmetnopovezovanje – FSin BP:Podobe besed8. a T. Frančič10 ravnateljevKumer,predstojnicaZRSS, MSUčenci – promotorji branjain »poučevalci«, svetovalcimlajšim učencemBralne delovne mapeGovorni nastopiKritično vrednotenjePaukova BUSIlustracija lastnih pesmiIlustrirana pesniška zbirkaAndrejaSeverDelovne mape prislov.9. aslov.A. Sever Formativno učenjeIzdelava in raba delovnihmap iz jezikovnega znanjaKritično vrednotenjelastnega učenja in znanjaSamoregulacija učenjaDomače branje 8. b TZ: 30 učiteljev Načrtovanje, cilji in doseţkiob domačem branjuMoč kvalitetne povratneinformacije učitelja insošolca – kritični prijateljKreativnost učencev ob DBBranje z veselje in zaznanje za ţivljenjePogovorne ure sstarši in učenciRazredni roditeljskisestanek z učenciSpodbujanje branjapreko projektaNMKDelovne mape prislov.Pogovorne ure sstarši in učenci6. r. 85 pogovorov sstarši 16 učencev9. aslov.9. r.slov.13 staršev in 14učencev14 učencevTZ: 25 učiteljev16 učencev in 16starševBranje za veselje in zaznanje za ţivljenjeKritično branje in evalvacijale-tegaBralne mape – delovne inpredstavitveneSamoregulacija branja inučenjaKako pomagati otroku priučenju in branju (PaukovaBUS in miselni vzorci)Branje literatureBranje v druţiniSodelovanje starševLiterarno ustvarjanjeFormativno učenjeIzdelava in raba delovnihmap iz jezikovnega znanjaIzdelava bralnih listovNačrtovanje in kritičnospremljanje učenja inznanjaSamoregulacija učenjaNačrtovanje in kritičnospremljanje učenja inznanjaDiagnosticiranje močnih inšibkih področij in

Jelka PalJelka PalMedpredmetnonačrtovanjeBralne učnestrategije7. aNar.9. bbioTomi BušinoskiRavnateljica in 3gostjenačrtovanje aktivnosti zaoptimalne rezultateNačrtovanje in spremljanjebralnih aktivnostiKritično samovrednotenjebralnih listovRazumevanja navodil zaizvajanje eksperimentovIskanje bistvenih podatkov– Paukova BUSPoročanje in evalvacija delaIskanje bistvenih podatkov– Paukova BUSPredznanjeNataša LitropBranje za zabavoIndividualnirazgovori s starši inučenciKIZVsiučencirazrednikiRazvijanje bralnih ingovornih zmoţnostiRazvijanje pisanjaKritično vrednotenjeprebranega – kritično branje8. b Učenci, starši SamoevalvacijaSamokritično spremljanjedelaNačrtovanje dela4evalvacijaVsiučenciRazrednikiUčenci OSBralne učne strategijeInovativne metodePredznanjeEvalvacijaGabrijelaNovak,KarmenZadravecKarmenZadravecKarmenZadravecTomiBušinoskiMini trţnica branja 2. r. Okrog 50zunanjih učiteljevDelovne mape prislovenščiniPredstavitev CLILmetodeBralne dejavnosti popostajah2. r. Branje, kritično vrednotenjebranjaOPB 1 Ravnateljica, Predstavitev CLIL-metodestaršiin vpeljevanje metode VŢNGabrijelaNovakBralna dejavnostUSTVARJAMO INBEREMOOPB 1Samostojna izdelava zbirkepravljic učencevPredstavitev knjiţicNataša ČehVertikalnopovezovanjebranja pravljic v 1.razreduVertikalnamedvrstniškapovezovanja4. r.SLJUčenci 4. In 1. R.Vida DugarRomana glavač4. r. Majda Frančič8., 6. r.Branje pravljicObnova ob sličicahVrstni red dogodkovKritično vrednotenjePredstavitve govornihnastopov ob DB - poezija

VertikalnamedpredmetnapovezovanjaStanka Zver Trţnica znanja 5. bDRUSprotno učenje –učenje učenja poPaukovi BUS4. r. Tibor Frančič Branje zgodbeUstvarjanje po branjuSkupinsko deloZunanji učiteljiPredstavitev DBKritično vrednotenje pokriterijihMetoda kritične refleksije5. b starši Predstavitev Paukove BUSBranje z razumevanjemIskanje ključnih besed inbistvenih podatkovSpodbujanje branjapreko projektaNMK5. bSLJstaršiBranje literatureBranje v druţiniSodelovanje starševLiterarno ustvarjanjeKarmenŠkafarTomiBušinoskiMetka SaboTrţnica znanja:Preverjanje inocenjevanje znanjaDelovne mapeučencevMedpredmetnopovezovanje8. aMAT6. 9. R.MAT8. a, bGVZ,TJN15 zunanjihučiteljev + 5učiteljev našešoleravnateljicaFormativno učenjeDelovne mapeIzdelava in izpeljavadidaktičnih iger učencev(domino, matematika, nejezi se)Kvizi učencev za utrjevanjesnovi in priprava nove učnesnoviIskanje bistvenih podatkov– Paukova BUSIzdelava miselnih vzorcevPredznanje - povezovanjePovratna informacijaTomiBušinoskiVor hundert JahrenOpis osebeStopnjevanjepridevnika9. a, bNE 2ravnateljicagostje s PoljskeSkupinsko deloGovorne predstavitveKritično spremljanje spovratnimi informacijami9. a, b Samoregulacija učenja inznanjaEVALVACIJAUPORABLJENIMODELI FS,INOVATIVNIDIDAKTIČNIPRISTOPI+PREDNOSTI/PRILOŢNOSTI(Kaj je bilo zelo učinkovito?)Zakaj?-POMANJKLJIVOSTI/PASTI FS(Kaj je bilo manjučinkovito?) Zakaj?PREDLOGI ZANASLEDNJEŠOLSKO LETOFS zdruţeno z Izredno dobra povezava: dvig Nadaljevati:

alnim projektomOpolnomočenjeučencev …DELOVNE MAPEUČENCEVMEDVRSTNIŠKOSODELOVANJEMEDPREDMETNO SODELOVANJEINOVATIVNI UČNIPRISTOPIEVALVACIJAobojega, dokazano tudi zrezultati ponovnegapreverjanje bralne pismenostina koncu šolskega leta vvseh OS (rezultati so vnekaterih OS tudi do 10 %višji)Aktivnosti predvsem napodročju dela z umetnostnimbesedilom – DB, BZ …Delovne mape učencev inznotraj bralne mape – višjaodgovornost učencev zalastno učenje in znanjeUčenci več delajo za svojeznanje in tudi več znajoMedvrstniško vertikalnosodelovanje – starejši (alimlajši) učenci promotorjibranja, učenja, znanjaPozitivna šolska klimaSprejemanje učencev medsebojMedpredmetno sodelovanje –aktivne (in kritične) oblikedela z raziskovanjem učenjain znanjaInovativne/avtentične aktivneučne strategije in odprt učniprostorUčenje učenja: individualniučni stili, učne inteligence …Kritično in sprotnovrednotenje VI-dela vodi tudik boljšim rezultatom inoptimalnemu znanjuposameznih učencevUčenci potrebujejoizzive, učitelji jim tole omogočimo (vsodelovanju z njimiin upoštevajoč UN instandarde znanja)Težava z urnikom inusklajevanjem(zapisovanjem) urBolje je povezovatidejavnosti in ciljedveh, trehpredmetovŠe bolj poglobitiindividualne indiferenciranepristope –personalizacijapoukaRezerva:odgovornostučencev se bistvenopoveča s skupnimnačrtovanjemučitelja in učencev(tudi staršev)Nekateri učitelji šeniso dovolj odprti zakritične inargumentiranepovratne informacijesodelavcevŠe premalo kritičnoevalviranjeučiteljevega dela in-izboljšatipodročje dela zneumetnostnim besedilom(predznanje,aktualna,referenčnamerila …-izboljšatifunkcionalnopismenostučencevNadaljevatiNadgrajevatiNadaljevatiNajti še noveoblike druţenjain sodelovanjaNadaljevatiŠe več!Nadaljevati:predznanjediagnosticiranjeskupnonačrtovanjeFS učenja(samo)regulacija učenjapovratneinformacijerazličnemoţnostipredstavitevznanjaNadaljevatiMetoda kritičnerefleksijeVeč pristojnostiučencem privodenju invrednotenjunačrtovanihdejavnosti

učenčevih rezultatov(razredniseznamidomačih nalog,preverjanjasklopov …)Črenšovci, 25. 6. 2012Vodja projekta:Majda Frančič, prof.

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANAŠE MISLI, BESEDE, ČUSTVA, GLAS – OD NAS ZA VAS1. Status projektaPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta - Mreţni IP: Čustva odpirajo um – šola prihodnostiPodnaslov: Naše misli, besede, čustva, glas – od nas za vasLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Silvan BašaPrijavitelj projekta: OŠ Franceta Prešerna KranjStrokovni konzulent: Dr. Inge Breznik, mag. Marija KramerPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij.Razredna klima kot kriterij kakovostnega delovanja šole (delo razrednika in oddelčneskupnosti).3. Člani projektne skupine:Silvan BašaJurij MarussigTatjana PavličElvira GaribovićNina ErzinTjaša SajovicAndreja Šuštar KoncMojca Mirt JarcVodja projektnega tima. Projektno delo na predmetni stopnjiProjektno delo v 9. a razreduProjektno delo v 2. a razreduProjektno delo v 2. b razreduProjektno delo v 1. c razreduProjektno delo v 3. a razreduProjektno delo v 4. b razreduProjektno delo v OPB4. Cilj projekta:ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo učenci počutili sprejeti in jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer je moţno učiti se, biti in sodelovati,omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojnoizobraţevalnemprocesu,izgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov inzgledov,upoštevati učenca kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja,uresničevanje prej omenjenih temeljnih ciljev prek procesnih ciljev: odzivnost,fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odločanje, reševanje problemov, timskodelo – spretnosti sporazumevanja, etika soodvisnosti in skupnega dela.Šola kot učeča se skupnost, odprt prostor ţivljenja, srečevanja in skupnega delaPričakovani cilj inovacije JE doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Ob koncu drugega leta izvajanja projekta z veseljem ugotavljamo, da so rezultati vidni inspodbudni.Rezultate smo dosegali z večjo čustveno senzibilnostjo učitelja, ki se odziva na čustvenepotrebe otrok. Izvajali smo socialne igre, jutranji krog, vaje za boljše telesno in duhovnopočutje. Učencem smo dajali sprotne povratne informacije in jih spodbujali. Do učencevsmo imeli visoka pričakovanja.

Otrokom zagotovimo, da domače ali šolske čustvene probleme pozitivno predelajo in stem omogočimo pozitivno čustveno naravnanost, ki je pogoj za uspešno delo v šoli innadaljnjem ţivljenju. Učenci so v razredu bolj umirjeni. Ko govorimo o čustvih in počutjusodelujejo.Cilje projekta je teţko numerično meriti.6. Uporabniki doseţene novosti:Novosti so uporabne za učence, razrednike in ostale učitelje, tudi v OPB, za ostalestrokovne delavce v šoli, za delavce v kolonijah, taborih, CŠOD-jih, kogarkoli, ki seukvarja z vedenjsko motenimi in konfliktnimi otroki, pa tudi za vsakogar v privatnemţivljenju.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V letošnjem letu smo uvedli snemanje VI procesa z videokamero, kar pripomore k analizidela.Poseben poudarek smo dali metodi refleksije, ki se je pokazala kot zelo učinkovita in jeprinesla visoke rezultate – cilji so bili preseţeni.Seznanili smo se z metodo EFT (Emotional Freedom Techniques), ki je v dejavnosti VIzelo uporabna in bi se je mogli naučiti vsi učitelji, saj je postavljena na znanstvenihtemeljih. To metodi bom v prihodnjih letih podrobneje spoznavali.Učenci so strpnejši drug do drugega, v razredu je boljša razredna klima. V razredu so boljsproščeni odnosi, konflikte rešujemo na mirnejši način. Medsebojno se bolj poslušamo. Vrazredu je pozitivna klima. Učenci lahko povejo kako se počutijo in so ob tem slišani.Skupaj se učimo samokontrole. Izvajanje socialnih iger je prineslo pozitivne rezultate,Jutranji krog se je izkazal za zelo učinkovito dejavnost.Projekt ČUM vodi učitelja nazaj k človeku, k odpiranju njegovih čustev in omogoča višjedoseţke na področju znanja. Projekt je tudi prvi korak k inkluzivni šoli – šoli ki sprejematako drugačnost, različnost, kot enakost.Ţelimo si, da bi projekt tekel naprej in da bi ga izvajali po vseh šolah, da bi se razvijal innadgrajeval ter odpiral pot k drugačni druţbi, druţbi, ki bo na prvo mesto postavilačloveka.Učenci so se v primerjavi z začetkom šolskega leta umirili, začeli so razmišljati ospoštovanju sočloveka, spoznali so, da je vsak izmed njih zelo pomemben, vendar kljubtemu morajo sodelovati v skupini in pustiti posamezniku, da se izrazi po svoje. Opazilismo, da so se otroci, ki so bili v začetku pod vplivom "liderjev", začeli postavljati zase inizraţati svoje mnenje, da so se prej zapostavljeni otroci razcveteli in so se njihove umskesposobnosti izboljšale, bolj zaupajo vase, bolj so postali samozavestni in drugačefunkcionirajo v skupnosti.Cilji, ki smo si jih zastavili, so bili izpolnjeni, nad rezultati smo navdušeni, ker se socialna,čustvena, mentalna slika ni spremenila samo pri nekaj učencih, ampak se je spremenilacela skupina.Odgovorni nosilec projektaAleš ŢitnikVodja projektaSilvan BašaKranj, 4. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAEVS PROSTOVOLJCI NA OŠ KOT GOSTITELJSKI ORGANIZACIJI1. Status projektaPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: EVS prostovoljci na OŠ kot gostiteljski organizacijiLeto začetka projekta: 2008/2009Vodja projekta: Almira Gregorič KolencPrijavitelj projekta: OŠ Gradec, Bevkova 3, 1270 LitijaStrokovni konzulent: Martina OzimekPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Profesionalni razvoj (ključne kompetence) strokovnih delavcev v vzgojiin izobraţevanju3. Člani projektne skupine:Barbara TošIrena KokaljAleksandra SetničarPolona KonjarDarija KokaljMentorica EVS prostovoljki in izvajalka interesnedejavnosti nemščina v 1. triadi ter izvajalkaizbirnega predmeta nemščina v 3. triadi terangleška bralna značka ( v vse te dejavnosti jevključevala EVS prostovoljko)Učiteljica angleščine in nemščine na PŠ Vače(Vključevanje EVS prostovoljke k svojim uram inkoordinacija dela z drugimi učitelji , kamor se jeprostovoljka vključevala)Učiteljica angleščine v drugi in tretji triadi napodruţnicah in na matični šoli ( vključevanje EVSprostovoljke k svojim uram)Učiteljica angleščine v drugi in tretji triadi napodruţnicah in matični šoli (vključevanjeprostovoljke k svojim uram in koordinacija z drugimiučitelji na PŠ)Učiteljica nemščine v tretji triadi in izvajalkaangleške bralne značke (do januarja 2012)4. Cilj projekta:Spoznavanje tuje kulture in jezika, spodbujanje rabe digitalne tehnologije, rabe interneta,spodbujanje sodelovanja med mladimi iz drţav EU, promocija prostovoljstva med mladimiin pripadniki starejših generacij, pridobivanje ključnih kompetenc za Youthpass za EVSprostovoljcaPričakovani cilj inovacije je bil doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:2. raven V šolskem letu 2011/12 je vključevanje EVS prostovoljke v vzgojno-izobraţevalnodelo in dneve dejavnosti potekalo gladko, saj so nama z mentorico doslejpridobljene izkušnje ob izvajanju EVS projekta dale jasnejše smernice za nadaljnjedelo in za komunikacijo s člani kolektiva.

Članek o projektu so letos objavile tri članice – jaz kot vodja projekta in učiteljicaangleščine, mentorica EVS prostovoljki - profesorica nemščine kot izbirnegapredmeta v tretji triadi in profesorica interesne dejavnosti nemščina v prvi in drugitriadi ter tudi sama EVS prostovoljka.Inovacija sama po sebi pa je zagotovo dejstvo, da smo ( po doslej znanihpodatkih) edina šola v Evropi, ki omogoča izvajanje tovrstne oblike sodelovanja znacionalno agencijo MOVIT – Mladi v akciji 2 in vpeljuje neke vrste alternativnopedagoško prakso za mlade Evropejce.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki inovacije so učenci in učitelji osnovne šole, na kateri je mladi evropskiprostovoljec/ prostovoljka vključena.Vključeni evropski prostovoljec/ prostovoljka, ki v okviru izvajanja EVS vsodelovanju s projektno skupino opravi svoj osebni projekt, ki lahko sluţi kotodlična referenca o izvajanju alternativne pedagoške prakse v drţavi EU in osvojem lastnem učenja tujega jezika ene od drţav EU. EVS prostovoljka obenempridobi dokument Youthpass.Koordinatorska organizacija – MC Trbovlje, ki na osnovi uspešno izvedenegasodelovanja lahko promovira tovrstno prakso v lokalnem okolju in na lokalnih šolah7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V okviru izvajanja IP se je konverzacija v dveh tujih jezikih ( nemščini in angleščini)okrepila in obenem promovirala – letošnja prostovoljka je odlično obvladalaangleščino v okviru govornega in pisnega sporazumevanja.V prvo triado se je vpeljala metoda CLIL v obliki novonastalega projekta,izvedenega v 1. triadi.V drugi in tretji triadi se je raba nemščine in angleščine ob prisotnosti mladeevropske prostovoljke popularizirala in vplivala na večjo kreativnost pri izpeljavikonkretnih projektov (govorne predstavitve, posterji in razstave)Večja fleksibilnost in inovativnost pri izvajanju rednih ur – na nekaterihpodruţničnih šolah je bila prostovoljka vključena kot asistentka v izvajanjecelodnevnega pedagoškega procesa, ki je pri mlajših učencih potekal v obliki igreEvropska prostovoljka je izvedla koristno primerjalno analizo slovenskega innemškega izobraţevalnega sistema za osnovno in srednjo šolo, kar jepredstavljalo realizacijo njenega osebnega projekta in pridobitev kompetenc zaizdajo Youthpassa.Izvajanje projekta je vplivalo na krepitev rabe digitalne tehnologije in večjo pestrostpri objavah na spletni strani šole – tudi prostovoljka je pisala prispevke za šolski e-časopis.Projekt je vplival na večjo povezanost vseh vključenih učiteljev na osnovni šoli inpodruţnicah – vsakoletna nova EVS prostovoljka/prostovoljec predstavljapovezovalni člen za vse strokovne delavce na šoli.Odgovorni nosilec projektaTatjana GombačVodja projektaAlmira Gregorič KolencLitija, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUČENJE TJN V 1. VIO OSNOVNE ŠOLE OB SPREMLJAVIMATERNEGA GOVORCA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Učenje TJN v 1. VIO osnovne šole ob spremljavi maternega govorcaLeto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Barbara TošPrijavitelj projekta: Osnovna šola GradecStrokovni konzulent: Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: konzulentka inovacijskih projektov za TJ na ZRSŠPodročje projekta: Učenje TJN skozi igro ob prisotnosti maternega govorca kot dodanavrednost formalnemu izobraţevanju v prvem razredu OŠ3. Člani projektne skupine:Alenka PlaninšekMateja GoršeSabina DeţmanAlmira Gregorič KolencTatjana GombačSodelovanje pri delu v razreduSodelovanje pri delu v razreduTujejezična ura z materno govorko nemškegajezikaSodelovanje z IP EVS – prostovoljka iz Nemčije našoliOdgovorna nosilka projekta4. Cilj projekta:Učenje TJN skozi igro ob prisotnosti maternega govorca kot dodana vrednost formalnemuizobraţevanju v prvem razredu OŠ, ob tem pa spoznavanje tuje kulture in jezika,promocija prostovoljstva med mladimi (povezanost s projektom EVS), vnašanje elementovCLIL za TJN v prvo triado.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Raven novosti rezultata je visoka, saj se v večini pol še vedno posluţujejo zgoljformalnega načina poučevanja TJ, poučevanje drugega TJ se začne šele v 3 triadi OŠ, prinas pa se tako začnejo učenci srečajo s TJ ţe takoj ob vstopu v prvi razred OŠ.Učenci prvih razredov OŠ so se skozi igro ob prisotnosti prostovoljke iz Nemčije izjemnomotivirano in brez zadrţkov naučili tujega jezika nemščine. Z elementi CLIL-a popestreneure rednega pouka v nemščini so otroke navdušile saj so jim predstavljale popestritev.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki doseţene novosti so vse šole, ki so pripravljene stopiti korak višje in otrokomnuditi več kot samo en tuj jezik (večinoma angleščine). Takšno integrirano poučevanje TJje alternativa tradicionalnemu zgolj jezikovnemu pouku tujih jezikov, saj otroci sprejmejojezik kot naravno obliko sporazumevanja le takrat, ko ga kot takšnega tudi doţivljajo.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Koncept pouka po CLIL metodi, ki temelji na tem, da učenci pridobivajo vsebinsko oz.»nejezikovno« znanje (dosegajo cilje, ki so zapisani v učnih načrtih, npr. za matematiko,spoznavanje okolja, vzgojne predmete) in pri tem uporabljajo, spoznavajo, usvajajo in seučijo tudi tuji jezik, kjer pa jezik ni cilj pouka, pač pa orodje oz. medij.Dodatne ure interesne dejavnosti nemščine so namenjene utrjevanju naučenega, saj seučitelj vedno znova vrača k istim temam in jih predstavi v drugačnih oblikah (razne igre,pantomima, lutkovne igrice i.p.d.), kar pa krepi otrokovo razumevanje in stopnjuje njegovopripravljenost za sodelovanje. Ure TJ v podaljšanem bivanju so namenjene spontani rabijezika (igre s prostovoljko iz Nemčije).Odgovorni nosilec projektaGombač TatjanaVodja projektaToš BarbaraLitija, 5. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE ZA RAZVIJANJEKOMUNIKACIJSKE KOMPETENCE PRI UČENCIH1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Zgodnje učenje tujega jezika nemščine za razvijanje komunikacijskekompetence pri učencihLeto začetka projekta: 2006/2007Vodja projekta: prof. Albina AvsecPrijavitelj projekta: OŠ Gustava Šiliha LaporjeStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec Semec, višja svetovalka, ZRSŠPrispevek strokovnega konzulenta: oblikovanje poročila za 4. raven - invencijaPodročje projekta: Poti do kakovostnega znanja/učenja (redni pouk oz. dejavnosti medpoukom)3. Člani projektne skupine:Margareta Voglar, ravnateljicaAlenka Fidler, pedagoginjaAlbina Avsec, prof. nem.Ivanka Hozjan ŠelaKatja AberAleksandra JesenekBarbara BlaţičMarjana Šternmag. Katica Pevec SemecInes Jarh, prof. nem.Svetovanje, hospitiranje in spremljanje projektaSvetovanjeVodja, izvajalka in koordinator projektaRazredna učiteljica in soizvajalka projektaRazredna učiteljica in soizvajalka projektaRazredna učiteljica in soizvajalka projektaRazredna učiteljica in soizvajalka projektaRazredna učiteljica in soizvajalka projektaStrokovno svetovanje in spremljanje projektaIzvajalka projekta4. Cilj projekta:Intuitivno učenje tujega jezika in razvijanje komunikacijske kompetence s poudarkom naslušnem razumevanju v igrivih situacijah oz. v situacijah iz vsakdanjega ţivljenja.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:4. raven - invencijaInformacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863Projekt je zaključil 6. leto in je tako ţe prešel nekatere prejšnje ravni razvoja. Naš projektizvaja učenje tujega jezika v drugačnem, novem kontekstu. Gre za novo kombinacijo ţeznanih didaktičnih elementov, in sicer z uporabo dveh modelov:Model a OŠ Gustava Šiliha LaporjeJezikovna kopel poteka trikrat tedensko po 15 minut v dopoldanskem času ter senavezuje na obstoječo urno pripravo določenega predmeta učiteljice razrednega pouka, s

čimer se predmetnik ne razširja. Jezikovna kopel se vključuje preteţno v fazi utrjevanja primatematiki, glasbeni vzgoji in spoznavanju okolja. V razredu sta sočasno učiteljicarazrednega pouka in učiteljica nemščine z ročno lutko, pri čemer slednja govori izključnonemško. Jezikovna kopel poteka v učilnici, kjer imajo otroci tudi sicer pouk. Učilnica jeopremljena z gradivi za poučevanje tujega jezika ter z dostopom do spleta. Različnemetode se smiselno uporabljajo v dani učni situaciji z znanim ciljem, s poudarkom narazvoju komunikacijskih kompetenc otrok. Pri tem se upošteva pomen različnihdejavnikov, značilnih za zgodnje otroštvo (igra, interes, koncentracija, dinamika,diferenciacija, gibanje, petje, ples) in sodobna tujejezikovna didaktika. Vsebine so tesnopovezane z obstoječim kurikulom za prvo VIO. Z učiteljico razrednega pouka potekatedensko timsko usklajevanje, kjer se načrtuje pouk, ki ga izvajata skupaj, ter sprotievalvira delo ter beleţi napredek posameznih učencev s pomočjo obrazca za sprotno(neformalno) spremljanje. Spremljanje je potekalo po metodologiji akcijskegaraziskovanja, in sicer s predvidenimi tremi koraki na leto, na več nivojih:1. Člani projekta: medsebojne hospitacije, izmenjava dobre prakse, študij literature,konzultacije v razširjeni inovacijski skupini ZRSŠ, strokovne debate, svetovanje skonzulentko.2. Učenci: obrazec za sprotno (neformalno) spremljanje učenčevega/učenkineganapredka z beleţenjem, odziv otrok po uri.3. Starši: anketni vprašalnik za starše.Model b OŠ Gustava Šiliha LaporjeJezikovna kopel poteka 20 oz. 25 min (45 minut tedensko) v 2.–6. razredu, vdopoldanskem času ter se navezuje na obstoječo urno pripravo določenega predmetaučiteljice razrednega pouka, s čimer se predmetnik ne razširja. Jezikovna kopel sevključuje tudi v ostale faze strukture učne ure pri matematiki, glasbeni vzgoji, telovadbi,naravoslovju in tehniki, likovni vzgoji, gospodinjstvu in spoznavanju okolja. Izvaja se vučilnici, kjer imajo otroci tudi sicer pouk. Učilnica je opremljena z gradivi za poučevanjetujega jezika ter z dostopom do spleta. Glede na potrebe poteka tudi v Šilihovi dvorani, všolskem parku, telovadnici, na travniku, v sadovnjaku, na vrtu, kmetiji … upoštevajočdidaktiko ZGTJ. Z učiteljico razrednega pouka poteka tedensko timsko usklajevanje, kjerse načrtuje pouk, ki ga izvajata skupaj, ter sproti evalvira delo ter beleţi napredekposameznih učencev s pomočjo obrazca za sprotno (neformalno) spremljanje. Učiteljicarazrednega pouka je v vlogi asistenta (ne vodi), učiteljica tujega jezika govori izključnonemško. Spremljanje je potekalo po metodologiji akcijskega raziskovanja ali spredvidenimi tremi koraki na leto, in sicer na več nivojih:1. Člani projekta: medsebojne hospitacije, izmenjava dobre prakse, študij literature,konzultacije v razširjeni inovacijski skupini ZRSŠ, strokovne debate, svetovanje skonzulentko.2. Učenci: formativno spremljanje pouka ali učenčevega napredka, pisni preizkus znanja,odziv otrok po uri.3. Starši: anketni vprašalnik za starše.4. Učiteljice: refleksija na delo v projektni skupini.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi učitelji razrednega pouka v kombinaciji s predmetnimi učiteljijezika. Inovacija hkrati spodbuja koordinacijo in sodelovanja med omenjenimi učitelji, insicer v obliki tedenskih timskih načrtovanj in evalviranj opravljenega dela ter prinačrtovanju urnika.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Zaradi intuitivnega načina dela otroci pridobivajo pozitiven odnos do tujega jezika vnaravnem, igrivem ozračju. Aktivno sodelovanje v njih vzbudi veselje do učenja tujegajezika. Opaziti je sproščeno govorno nastopanje, hkrati pa se učenci vedno znajdejo v

novih situacijah. Učenci radi izvajajo različne socialne igre, prevladujejo igrive metode inoblike dela, tako da učenci samozavestno in brez strahu usvajajo tuj jezik, v našemprimeru nemščino. Ker so učenci obkroţeni z nemščino večkrat na teden in jim je tovsakdanja stvar, se bolj sproščeno obnašajo pri pouku nemščine in nimajo treme predgovorjenjem v tujem jeziku. Četudi ne razumejo vsake besede, se ne obremenjujejo stem, saj smisel razberejo iz konteksta.Vsa spoznanja in ugotovitve pridobimo s sprotnim spremljanjem napredka učencev prislušnem razumevanju, govoru in socialni kompetenci, izvajamo pa tudi ţe notranjodiferenciacijo v smislu dodatnih vzpodbud/nalog tistim, ki izstopajo pri jeziku.Nadaljevati ţelimo kot doslej v 1., 2., 3. in 4. razredu, zraven pa še v 5. razredu z dvemaučiteljicama in z integriranim učenjem, tj. uporabo jezika, ko se učijo, ter večkratnimikrajšimi vloţki (bodisi 3-krat 15 min bodisi 2-krat 20 oz. 25 min tedensko), da maksimalnoizkoristimo njihovo pozornost. Prav tako bomo v višjih razredih (4., 5. in 6. razred) dalivečji poudarek tudi bralni in pisni kompetenci pri določeni skupini učencev.Odgovorni nosilec projektaMargareta VoglarVodja projektaAlbina AvsecLaporje, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKNJIGA ME(NE) BRIGAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Knjiga me(ne) brigaLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Olga KoţelPrijavitelj projekta: Osnovna šola Hudinja CeljeStrokovni konzulent: Vladimir PircPrispevek strokovnega konzulenta: S konzulentom sem kontaktirala po telefonu in mailu.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Petra GaličMateja HrastnikKot učiteljica slovenščine je motivirala učence kprebiranju knjig in pomagala pri sestavi kvizov zaučence.Kot učiteljica slovenščine je motivirala učence kprebiranju knjig in pomagala pri sestavi kvizov zaučence.4. Cilj projekta:Dvig ravni bralne kulture.Povečanje števila bralcev od 6. do 9. razreda.Povečanje obiska knjiţnice in izposoje knjig.Ustvarjanje pozitivnega odnosa do branja in knjig.Učencem predstaviti pomen branja ter omogočiti, da branje prepoznajo kot virinformacij in znanj ter kot zabavo in uţitek.Promovirati kakovostno literaturo.Pričakovani cilji inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:Odkrivanje novosti - invencijaS projektom smo skušali najti način, s katerim bi knjige pribliţali bralcem čim boljnevsiljivo. To smo storili s pomočjo tega, da smo učencem dali moţnost vpliva na izbor,pri tem smo se obrnili na knjiţničarja, da so reševali kviz (ni jim bilo treba pisati obnov …)in da smo spodbujali zdravo tekmovalnost. Najboljši so se predstavili na prireditvi in dobiliv dar knjigo.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija je najbolj uporabna za učence, saj tako vsi učenci pridejo v stik z dobro knjigo,se o njej pogovarjajo, rešujejo kviz … Vse to jih pripravlja na to, da so knjige tudi virinformacij, da vse knjige niso dolgočasne ipd. Delno je inovacija uporabna za učiteljeslovenščine, saj tako učenci pogosteje posegajo po knjigah.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Glavnina aktivnosti v tem projektu je potekala do meseca aprila, ko smo s projektom ţepraktično zaključili. Menim, da je to tudi pravi čas, saj je konec šolskega leta naporen in jeza dodatne aktivnosti premalo časa. Vse do februarja so učenci prebirali izbrane knjige, jihanalizirali in v mesecu marcu tudi reševali kviz. To je oblika, ki jim je bila zelo všeč, saj sopreko »igre« preverjali znanje o prebrani knjigi. Poleg tega smo spodbujali rahlotekmovalnost, saj so najboljši učenci predstavili na prireditvi, ki jo imamo ob zaključkubralne značke. Vsak izmed njih pa je v dar prejel knjigo. V projekt smo vključili vse učenceod 6. do 9. razreda in pri večini je bil ta način dela dobro sprejet (čeprav nekaj učencevvseeno knjig ni prebralo), zato bomo s projektom v podobni obliki nadaljevali v prihodnjemšolskem letu. Največja teţava je še vedno dostopnost knjig, zato razmišljamo o razširitvinabora.Odgovorni nosilec projektaJoţe BerkVodja projektaOlga KoţelCelje, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAŠOLSKI RADIOPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Šolski radioLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Mateja HrastnikPrijavitelj projekta: OŠ HudinjaStrokovni konzulent: Vladimir PircPrispevek strokovnega konzulenta: S konzulentom sem kontaktirala po telefonu in mailu.Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole(delo razrednika in oddelčne skupnosti)3. Člani projektne skupine:Boštjan ŠtihSandi ŠarmanIrena CureSkrbel je za tehnično brezhibnost radijskih oddaj.Pošiljal mi je prispevke s področja šolskih akcij inšporta.Pošiljala mi je podatke o rezultatih s tekmovanj.4. Cilj projekta:Sistematično vzpodbujati sodelovanje učencev na raznoraznih tekmovanjih innjihove doseţke javno objaviti ter jih tako pohvaliti.Gojiti pripadnost šoli, zavedanje učencev, da so del ustanove, kjer vladatapozitivna klima in dobri odnosi, in posledično ustvarjati kakovostni šolski utrip.Razvijati ustvarjalne sposobnosti učencev in jih pripraviti na javno nastopanje.S poslušanjem prispevkov in glasbe, kot motivacijski dejavnik, na ţeljo otrokpreprečiti monotonost razrednih ur.Gojiti veselje otrok po javnem nastopanju in s tem razvijati pozitivno čustveno inrazumsko razmerje do slovenskega jezika.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Odkrivanje novosti - invencijaUčenci in učitelji so bili sprotno obveščeni o vseh dejavnostih, ki so v tekočem mesecupotekale na šoli. Prav tako smo sproti razglasili zmagovalne razrede Šole lepega vedenjater rezultate ostalih akcij, ki so potekale na šoli (npr. Zbiralna akcija odpadnega papirja…),pohvalili smo učence, ki so dosegli vidne rezultate na tekmovanjih iz znanja …6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija je uporabna v prvi vrsti za učence, ki preko poslušanja radijskih oddaj pridejo dovseh pomembnih informacij, hkrati pa usvajajo metodo poslušanja. Tisti učenci, ki priprojektu sodelujejo, pa usvajajo veščine dobrega pisanja in javnega nastopanja.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V tem šolskem letu je pri projektu nastalo sedem radijskih oddaj, v katerih so javno in vţivo nastopili številni učenci, ki so kot pravi mladi novinarji prebrane prispevke v večini tudisami napisali. Veselje otrok po javnem nastopanju je bilo izredno, hkrati s tem pa segotovo razvija tudi pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega jezika.V radijskih oddajah smo objavljali rezultate s športnih tekmovanj in tekmovanj iz znanja,seveda pa smo objavljali tudi vsa sprotna dogajanja na šoli, s čimer smo gojili pripadnostšoli, pozitivno klimo in kakovostni šolski utrip, saj pohvala učencem izredno veliko pomeni.In ne nazadnje – del radijskih oddaj so bile tudi razne zanimivosti, šale in sevedaglasbene ţelje. Tako smo preprečili monotonost razrednih ur, vsem razredom pa smoomogočili, da so enkrat v letu po šolskem radiu slišali glasbeno ţeljo.Odgovorni nosilec projektaJoţe BerkVodja projektaMateja HrastnikCelje, 4. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPODBUJANJE POKLICNEGA IZOBRAŢEVANJA S POMOČJOINOVATIVNIH PRISTOPOV POKLICNE VZGOJE V OŠ1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Spodbujanje poklicnega izobraţevanja s pomočjo inovativnih pristopovpoklicne vzgoje v OŠLeto začetka projekta: leto 2009Vodja projekta: Nevja FelcPrijavitelj projekta: OŠ IdrijaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPodročje projekta: karierna orientacija3. Člani projektne skupine:Andrejka RupnikIvo KlenovsekNikolaja MunihNevja Felcmentorji na gimnaziji (4)mentorji na Hidirii (8)Organizacija delavnic na HidriiOrganizacija delavnic na Gimnaziji Jurija VegeIdrijaNosilec projektaKoordinatorIzvajalci delavnic za učenceIzvajalci delavnic za učenci4. Cilj projekta:Dopolniti dejavnosti kariernega svetovanja v šoli.Razvoj poklicnih interesov, prepoznavanje sposobnosti in osebnostnih lastnosti terpripravo na poklicno odločitev.Neposredno seznanjanje učencev in starše s poklici in izobraţevalnimi programi.Promocija poklicev in strokovnega izobraţevanja ter šol, ki izvajajo srednješolskeprograme izobraţevanja.Zagotoviti poklicne dejavnosti in poklicne informacije večjemu številu učencev (od.6. do 9. razreda).Dejavnosti se izvajajo predvsem v skladu s potrebami gospodarstva v občini Idrijain v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami in zavodi občine.V realizacijo so aktivno vključeni tudi starši.Pričakovani cilj inovacije JE doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Poklicne interese začnemo na šoli razvijati ţe v 6. razredu s kariernimi klubi, delavnicami.V začetku projekta so se učenci vključevali v delavnice v 8-ih. in 9-h. razredih; v lanskemin letošnjem šolskem letu pa smo dosegli glavni namen projekta, to je, da se vključujejo vdelavnice učenci 6. razredov. Interes za vključitev v delavnice se je ohranil tudi prisedmošolcih-lanskih šestošolcih, v tem šolskem letu – to je drugi cilj projekta. Ohranitevinteresa za delavnice pričakujemo tudi pri bodočih osmošolci-torej vertikalno zanimanjeinteresov za elektrotehniko in strojništvo.

V lanskem šolskem letu smo dopolnili projekt Drugače o poklicih s Poklicnim bazarjem,kjer lahko učenci in starši od 6. do 9. razreda dobijo informacije o srednji šoli in poklicih, kijih zanimajo iz prve roke in na bolj poglobljen način.Veliko učencev devetošolcev se je vključilo v program odkrivanja lastnih interesov,sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Število učencev, ki jih zanima osebnostni razvoj vpovezavi z razvijanjem poklicnih interesov se veča – to je naš naslednji cilj, ki ga sledimo.V dejavnosti Karirnih klubov in Poklicnega bazarja so aktivno udeleţeni tudi starši.Utemeljitve sem navedla ţe v zgornji vsebini.6. Uporabniki doseţene novosti:Novosti na področju Poklicne orientacije so namenjene učencem od 6. do 9. razreda ternjihovim staršem. Seveda pa informacije dobijo tudi ostali strokovni delavci šole.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Učenci so v delavnicah radi sodelovali /skupina 15 učencev).Samo en učenec je po začetni stopnji (3 delavnice na SŠ) prenehal zobiskovanjem kariernih klubov. Povprečna ocena delavnic je 4,6 (je najvišja je 5).Učenci so vrednotili vsebino in način dela, mentorje in druţenje z vrstniki.96% učencev bi se ponovno vključilo dejavnost; 60% pa bi jih obiskovalo z istovsebino. To pomeni, da so za to dejavnost razvili interes in ga tudi ohranili.Najbolj so bili zadovoljni z delavnico OVE.Učenci menijo, da so s delavnicami pridobili nova znanja, vpogled v praktično delo,več vedo o delu, poklicih, zaposlitvah, o srednji šoli, o podjetju, prijetno so preţiveliprosti čas.Na delavnicah učenci razvijajo, poleg ostalih sposobnosti tudi motoričnesposobnosti.Učenci dobijo vpogled s svoje osebnostne lastnosti in osebnostne potenciale, karjim je v pomoč pri vpisu v SŠ in kasnejši poklicni odločitvi (Karierni smerokaz).Pri vpisu v SŠ se pokazala večja razpršenost vpisa v različne srednje šole.Povečuje se vpis v program strojni tehnik in mehatronik – Poklicna šola Idrija. Stem tudi sledimo trendu povečanja zaposlitve v gospodarstvu v občini Idrija.Učenci, ki so obiskovali KK dobijo ob koncu šolskega leta potrdilo Hidrie, gimnazijein osnovne šole o obiskovanju programa Spodbujanje poklicnega izobraţevanja vOŠ.Učenci imajo večjo moţnost za pridobitev štipendije na Hidrii (v lanskem šol.l. jeHidria dvema učencema podelila kadrovsko štipendijo za program mehatronikstrojni tehnik.Odgovorni nosilec projekta:Mag. Nikolaja Munih, prof. def.Vodja projekta:Nevja Felc, prof. pedag. in psih.Idrija, 14. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAŢELIM TI LEP DANPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ţelim ti lep danLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Terezija LukmanPrijavitelj projekta: Osnovna šola IvanjkovciStrokovni konzulent: Joţica GramcPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje preko e-pošte in telefonskih pogovorov,načrtovanje izvedbe delavnice na dnevu dejavnosti » Dobra volja je najbolja« za celotnošolo, za učence v naslednjem šolskem letu.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Nada PignarTina Turin PuklavecMojca GrulaZdenka RakušaTerezija LukmanJoţica GramcPodpora, svetovanje in vzpodbudeSocialne igre v OPBporodniškaUstvarjanje lepega dne ob raziskovanju inodkrivanju čutenja narave z učenci v razredu inpodaljšanem bivanju v učilnici na prostem tersodelovanje ob skupnih aktivnosti s starši,strokovnimi delavci, učenci ter starejšimi občanikrajevne skupnosti.Organizacija, vodenje, izvedba in pripravavzgojnega dela, spodbujanje in povezovanjestrokovnih delavcev k sodelovanju, organizacijasrečanj s starši, vsebinska priprava v sodelovanju ssodelavci, individualni pogovori s starši otrok, ki jihzačutimo kot vzgojno zahtevnejše, izvedbaizobraţevanja strokovnih delavcev v povezaviorganiziranega prostovoljstva na šoli kotmultiplikatorka ter tesnejše navezovanje stikov sstrokovnimi delavci, s konzultentko in vodstvom terz zunanjimi sodelavci.Konzultentka - ZRSŠ4. Cilj projekta:Odkrivati moţnosti učenja socialnih veščin v skupini mlajših šolskih otrok OPB z metodolutke na področju dramske dejavnosti.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:V okviru IP smo začutili proces učenja ţiveti drug z drugim, učiti se biti in sodelovati terraziskovati odnose s seboj in z drugimi. Skupaj smo iskali poti sodelovanja, soudeleţbe,

azvijanja ustvarjalnosti in odprtosti ter vse to preko vodenja različnih aktivnosti prenašalina učence in skupaj z njimi načrtovali aktivnosti. Kot vodja projekta sem zaznala višjoraven novosti na izobraţevanju strokovnih sodelavcev, ki sem ga izvedla kotmultiplikatorka »Prostovoljstvo – Krepitev vrednot nenasilja«. Skozi osebni razvoj semzačutila povezanost s sodelavci, spoznala njihovo igrivost z lutko ter spoznala, da skupajzmoremo ustvariti prijetnejšo klimo na šoli ter brez teţav izdelali skupaj načrt povezovanjaprojektov, interesnih dejavnosti, kroţkov... Rezultate povezovanja, zdruţevanja,sodelovanja in ustvarjalnosti bomo povezali v šopek povezovalnih navad ob dnevudejavnosti »Dobra volja je najbolja. Zavedamo se, da spremembe ne bodo trajale breznotranje motivacije, ki izvira iz prepričanja, da je nekaj potrebno in načel, na katerih slonidoločeno vedenje, in s katerimi bi lahko novo metodo dela ves čas osveţevali indopolnjevali ter s svojo aktivnostjo prispevali k skupinskemu ravnovesju. Pomemben jeODNOS, da so vsi člani enakovredni, vsak ima osebni cilj in dela z osebnim smislom -navdihom. Naše plane kujemo na rednih strokovnih aktivih ter predloge posredujemoravnateljici, ki prav tako soustvarja naše skupne ideje.Ob zaključku izobraţevanja Prostovoljstvo – Krepitev vrednot nenasilja smo strokovnidelavci izdelali načrt Razvoja prostovoljstva na šoli in ga vsebinsko povezali s ciljem IP –vstopiti v zadovoljive socialne odnose. Naš poglavitni namen je, da se skupaj učimoustvarjati lep dan ter krepimo preko prostovoljskih in vsakodnevnih aktivnosti nenasilje všoli. V sklopu le tega pripravljamo dan dejavnosti,« Dobra volja je najbolja«ki bo potekal vnaslednjem šolskem letu 2012/2013, na katerega vabimo konzultentko, Joţico Gramc,Tjašo Arko koordinatorko projekta medgeneracijskega sodelovanja in Silvo Gorjup,upokojeno socialno delavko, predsednico komisije za zdravstveno varstvo, ki bodo obvodenju delavnic za učence prispevale h krepitvi povezovalnih navad med generacijami.6. Uporabniki doseţene novosti:Učenci in strokovni delavci na šoli, starši ter starejši, s katerimi sodelujemo ţe več letpreko projekta,« Medgeneracijsko sodelovanje.«7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Glede na to da je v začetku projekta bilo vključenih le 24 učencev podaljšanega bivanja,lahko zdaj ponosno povemo, da je v projekt vključena celotna šola. To potrjuje našotrditev, da nam ţivljenje vrača samo tisto, kar dajemo drugim (ozaveščanje ravnanja dosebe in drugih in iskanja moţnosti sodelovanja in soudeleţbe pri vzpostavitvi kulturemedsebojnih odnosih). Kot vodja projektne skupine sem naredila velik korak vsamorazvoju osebne rasti in prevzela lastno odločitev, da vsa svoja znanja in danostiuporabim za ustvarjanje ODNOSA z mislijo »ko v srcu nosimo svetlobo in upanje, ninobena pot predolga. Pot, ki jo izberemo, terja naše odgovorno obnašanje ne glede, vkaterem odnosu se znajdemo. Ali je to partnerski, starševski, druţinski, prijateljski,sluţbeni, sosedski ali druţbeni odnos. Pomembno je, da temelji na povezovalnih navadahin da se uničujoče navade vedno bolj izgubljajo in, čeprav počasi ugasnejo tam, kjer zasijesonce ob ustvarjanju lepega dne vseh vpletenih v odnosu. Veselimo se svojega dela,spoštujemo in upoštevamo mišljenje drugih ter razvijamo hotenje za sodelovanje z otroki,sstarši, z drugimi strokovnimi delavci in tehničnim osebjem,ter starejšimi. Dodatno seizobraţujemo in vabimo zunanje sodelavce k sodelovanju.Odgovorni nosilec projekta:Nada Pignar, prof. RPVodja projekta:Terezija Lukman, dipl.vzg.spec.Ivanjkovci, 4. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUSTVARJAMO BREZ MEJAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Ustvarjamo brez meja (čezmejno sodelovanje oseb s posebnimipotrebami in njihovih mentorjev)Leto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Nataša ManfredaPrijavitelj projekta: OŠ Kozara Nova Gorica, Kidričeva 35, 5000 Nova GoricaStrokovni konzulent: mag. Marta NovakPrispevek strokovnega konzulenta: Analiza izvedbe projekta v preteklem šolskem letu tersvetovanje za nadaljnje deloPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Erika PerićSanja BekrićMateja IvanušaJanja ŢnidaršičTanja LozejPriprava učencev šole za nastopanje skupaj zitalijanskimi kolegi (skupne veje v italijanski Goriciter »doma«).Celoletna priprava učencev na samostojen plesninastop.Priprava dvojezičnega kratkometraţnega filma zamednarodni filmski natečaj, posnetega z učenci izprilagojenega in posebnega programa šole.Vodenje celoletnega sodelovanja učencev inučiteljev »naše šole« z učenci in učitelji OŠ MilojkeŠtrukelj ter skupno sodelovanje na mednarodnemlikovnem natečaju.Celoletno vodenje učencev pri oblikovanju glinenihizdelkov ter priprava zaključne razstave vVerdijevem gledališču v Italiji.4. Cilj projekta:Motivirati učence s posebnimi potrebami za vsestransko ustvarjanje v sodelovanju zItalijanskimi kolegi, njihove starše za dejavno vključevanje v projekt ter mentorje zaširjenje interesa za tovrstne čezmejne dejavnostiPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Projekt omogoča osebni razvoj strokovnih delavcev, ki so vanj vključeni, njihovosamostojnost, samoiniciativnost in ustvarjalnost ter izobraţevanje na najrazličnejšihpodročjih (likovnem, plesnem, pevskem, računalniškem, poznavanje jezika, šolskegasistema »sosedov«,…). S projektom uvajamo in razvijamo t.i. dobro prakso ter vnašamonovosti v različna šolska okolja (sodelujemo s sosednjimi šolami v kraju in onkraj meje), vţivljenje in delo učencev s posebnimi potrebami, njihovih staršev in mentorjev.

6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki doseţene novosti so najprej otroci, mladostniki in odrasle osebe s posebnimipotrebami z obeh strani meje, ki jim je dana moţnost širjenje prijateljstva, znanja insporazumevanja onkraj drţavnih, kulturnih in jezikovnih meja ter skupnega ustvarjanja inpredstavljanja svojih stvaritev na mednarodnem festivalu. Dalje so uporabniki doseţenenovosti učitelji in vsi mentorji sodelujoči v projektu, ki lahko v okviru mednarodnegasodelovanja spoznavajo, odkrivajo, ustvarjajo, se izobraţujejo. In seveda starši učencev sposebnimi potrebami, ki se vključujejo v celoletno izvajanje aktivnosti in ponosnospremljajo svoje otroke na odru slavnostne prireditve.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Projekt nam nudi stalne sveţe ideje in nam daje elana za vsakič nove poskuse, drugačneaktivnosti in vse zahtevnejše načrte ter omogoča vsakemu posamezniku izraziti svojoustvarjalnost in znanje, zadovoljiti svojo radovednost, odgovoriti na odprta vprašanja in sisproti zastavljati nova področja zanimanja. Otroci, mladostniki in odrasle osebe sposebnimi potrebami ga doţivljajo kot svojo veliko moţnost pokazati kaj zmorejo svojimvrstnikom, mentorjem, staršem in širšemu druţbenemu okolju. Čezmejni obiski in skupnaustvarjanja so zanje vir navdušenja in ponosa, ki ga vnašajo med svoje sošolce inprinašajo v svoje druţine. Vidni doseţki, podpora bliţnjih in druţbe na sploh krepijoentuziazem, iz katerega rastejo novi veliki načrti.Odgovorni nosilec projektaKati ČubejVodja projektaNataša ManfredaNova Gorica, 7. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZAKAJ JE POUČEVANJE NA DALJAVO KORISTNO?Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Zakaj je poučevanje na daljavo koristno?Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Alenka PrevecPrijavitelj projekta: OŠ Ledina, Bolnišnična šola, Komenskega 19, LjubljanaStrokovna konzulentka: dr. Natalija KomljanecPrispevek strokovnega konzulenta: povezave na sorodne spletne strani, spremembaraziskovalnega vprašanja.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij.3. Člani projektne skupine:Metoda Leben DerviševićMirsad SkorupanAndreja Čušin GostišaTjaša Funa ČehovinMeta KerševanNatalija PodjavoršekIrena Nemanič DujmovićTanja BečanAlenka PrevecKoordinacija pouka, izobraţevanje.Izvajanje pouka, tehnična pomoč, izobraţevanje.Izvajanje pouka, izobraţevanje.Izvajanje pouka, izobraţevanje.Izvajanje pouka, izobraţevanje.Izvajanje pouka, izobraţevanje.Izvajanje pouka, izobraţevanje.Koordinacija organizacije učiteljev.Izvajanje pouka,izobraţevanje,koordinacija projekta4. Cilj projekta:Omogočiti kakovostno kontinuiteto šolskega dela (dolgotrajno)bolnih učencev/dijakov.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:2., pogosto tudi 3. raven.6. Uporabniki doseţene novosti:Dolgotrajno bolni dijaki/učenci, aktivni športniki (šolajoči), dijaki/učenci v tujini (na daljšihpotovanjih, zaradi dela staršev) …7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Letos smo poučevali več učencev in dijakov. Kot smo pričakovali, tudi učenci s tehnologijoniso imeli teţav. V poučevanju na daljavo smo učitelji vse bolj suvereni. Učitelji simedsebojno pomagamo, izmenjujemo izkušnje, spretnosti in se skupaj izobraţujemo.Spremenili smo raziskovalno vprašanje, saj Skype ne uporabljamo več. Sestavili smovprašalnik za evalvacijo dela učencev in dijakov. Ob tem, da je cilj doseţen-upravičimokoristnost poučevanja na daljavo, se tega skupaj z dijaki veselimo in z veseljemsprejemamo nove izzive, ki smo si jih za nov krog ţe načrtali.Odgovorni nosilec projektaMag. Tanja BečanVodja projektaAlenka PrevecLjubljana, 29. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAKO NAREDITI DOMAČO NALOGO?Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kako narediti domačo nalogo?Leto začetka projekta: 2010/11 (kot IP 2011/12)Vodja projekta: Katarina LeničPrijavitelj projekta: Osnovna šola Litija, CKS 2, 1270 LitijaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: izvedba izobraţevanja za vodje inovacijskih projektovPodročje projekta: Domače naloge3. Člani projektne skupine:Dr. Natalija KomljancMarjeta Mlakar-AgreţKatarina LeničBlanka FriškovecBarbara Babnik MravljaMirjana KelavićVesna KirbišKarmen MihelčičTjaša BrinovecSabina KrajncJanja KroflUrša HočevarBoris OţboltKristijan AdamljeVodja inovacijskih projektov, strokovni konzulentStrokovna podpora, organizacijaVodja inovacijskega projekta, izvajanje,koordinacija, organizacijaIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DNIzvajanje projekta – vodenje učilnice za DN4. Cilj projekta:Učenci naredijo domačo nalogo in se usposobijo za njeno samostojno opravljanje.Učence motivirati za redno opravljanje domačih nalog.Vzpodbujati pozitiven odnos do šolskega in domačega dela.Učencem predstaviti domače naloge kot izziv – učenec naj ima aktivno vlogo priizbiri naloge.Domače naloge diferencirati glede na sposobnosti učencev.Osmisliti domače naloge s konkretnimi povezavami v vsakdanjem ţivljenju.Domače naloge vzpostaviti kot konstruktivno vez med šolo in starši učenca.Nadaljevati uspešno začeto delo v lanskem šolskem letu, ko smo učencem nudiliprostor in strokovnega delavca za pomoč pri domačih nalogah.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.

5. Doseţena raven novosti rezultata:Razvijanje dobre prakseDobro prakso izvajanja projekta Kako narediti domačo nalogo? smo začeli izvajali ţe všolskem letu 2010/2011 in jo v šolskem letu 2011/2012 nadaljevali, nadgradili, izpopolnili.V projektni skupini smo skupaj iskali pomanjkljivosti in moţne izboljšave projekta.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo projekta Kako narediti domačo nalogo lahko uporabijo vse osnovne šole za vseučence. Še posebej je projekt namenjen učencem od končanega 5. razreda naprej, saj tiučenci nimajo več moţnosti, da domače naloge opravijo v podaljšanem bivanju in takonimajo ustrezne pomoči in podpore, ko jo potrebujejo. Sodelovanje v projektupriporočamo predvsem učencem z učnimi teţavami, učencem tujcem in otrokom iz drugihranljivih skupin.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Projekt se je zasnoval na pobudo učiteljev na višji stopnji, ki so ţe vrsto let opozarjali nanevestno opravljanje domačih nalog. Ker pa so domače naloge nujne za utrjevanje učnesnovi, za pridobivanje učnih navad in s tem tudi za dvig učne uspešnosti, smo učencemţeleli ponuditi vzpodbudno okolje, kamor so po pouku radi prihajali in izpolnjevali svojeobveznosti. Učenci, ki so najpogosteje obiskovali učilnico, doma niso imeli pomoči inustreznih pogojev za delo. Največ je bilo učencev 6. razredov, saj so bili tovrstnega delanavajeni iz prejšnjih razredov v OPB (med učenci je bilo tudi več tistih, ki so bili v projektvključeni ţe v lanskem šolskem letu). Zagotovili smo jim ustrezen prostor in strokovnegadelavca, ki jih je s pozitivnimi spodbudami motiviral za učenje in jih usposobil za domačedelo. S projektom bomo v podobni obliki zagotovo nadaljevali tudi v prihodnje, saj sorezultati spodbudni. Uvedli smo tudi individualno medvrstniško pomoč (oblikovali smoseznam učno uspešnejših učencev, ki so po pouku pripravljeni nuditi pomoč pri reševanjudomačih nalog in drugih šolskih obveznostih učencem z učnimi teţavami in otrokom izranljivih skupin), ki jo bomo v prihodnje še nadgradili. Projekt smo izvajali tudi v okviruprograma Popestrimo šolo 2011/2012 in ga predstavili tudi na partnerski šoli OŠ HinkaSmrekarja v Ljubljani.Odgovorni nosilec projektaPeter Strle, prof.Vodja projektaKatarina Lenič, univ. dipl. soc. ped.Litija, 3. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJAZNANJA (FORMATIVNO SPREMLJANJE)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razvoj didaktike na področju procesa ocenjevanja znanja (Formativnospremljanje)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Bojana CingerliPrijavitelj projekta: OŠ Maksa Durjave, Ruška c. 15, MariborStrokovni konzulent: mag. Nada Nedeljko3. Člani projektne skupine:Bojana CingerliZdenak OpaličAnja RavnjakVodja šolskega timaČlanica šolskega timaČlanica šolskega tima4. Cilj projekta:Vnašanje elementov formativnega spremljanja v prakso ter razširiti krog učiteljev, kiizvajajo formativno spremljavo.5. Doseţena raven novosti rezultata:Šest učiteljev se je udeleţilo osnovnega izobraţevanja v Ljubljani, tako da se je krogučiteljev, ki so se udeleţili izobraţevanja s področja formativnega spremljanja razširil naštirinajst učiteljev. Projekt formativnega spremljanja smo v letošnjem šolskem letu začelipovezovati s projektom Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti indostopa do znanja, saj slednji ponija veliko moţnosti, ki bi se jih dalo vključiti v formativnospremljavo.Prav tako se je enajst učiteljev udeleţilo izobraţevanja e-listovnik. Pridobljena znanjabodo v veliko pomoč pri beleţenju in spremljanju napredka učencev.Članica šolskega tima Anja Ravnjak je izvedla hopsitacijsko uro za sodelavce.6. Uporabniki doseţene novosti:Učitelji, ki so se v tem šolskem letu priključili k izvajanju formativnega spremljanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Tudi v tem šolskem letu smo uspešno nadaljevali z vključevanjem formativnegaspremljanja v prakso. Uspelo nam je razširiti krog učiteljev ter se udeleţiti izobraţevanj, kinam bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem delu na področju formativnega spremljanja.Odgovorni nosilec projektaJolanda Friš LozejVodja projektaBojana CingerliMaribor, 5. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTACELOVITA PONUDBA ZA RAZVOJ E-KOMUNIKACIJE DEJAVNIKOVV VZGOJI IN IZOBRAŢEVANJU1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Celovita ponudba za razvoj e-komunikacije dejavnikov v vzgoji inizobraţevanjuLeto začetka projekta: 2008Vodja projekta: Urška BroţičPrijavitelj projekta: Osnovna šola Marije Vere, Ljubljanska 16 a, 1241 KamnikStrokovni konzulent: mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: Pomoč pri akcijskem raziskovanjuPodročje projekta: Profesionalni razvoj (ključne kompetence) strokovnih delavcevv vzgoji in izobraţevanju3. Člani projektne skupine:Ema Anderluh ZupetUrška BroţičHelena CamlekHana KladnikAndrej KočarKatarina KomatarVida KrašovecAlenka PavličJoţica Senica ZabretJoţica ŠtrajharNačrtovanje, oblikovanje in izvajanje kurikula računalniških vsebinUporaba interaktivne table, e-gradiv, dograjevanje predmetovspletne učilnice, aktivno delo pri tehniških dnevih z računalniškovsebino, načrtovanje, oblikovanje in izvajanje kurikularačunalniških vsebin, sodelovanje na festivalu animacij, vodenjeprojektaNačrtovanje, oblikovanje in izvajanje kurikula računalniških vsebinRaziskovanje orodij interaktivne table in aktivna raba le-te,načrtovanje, oblikovanje in izvajanje kurikula računalniških vsebinProgramiranje IS, pomoč pri dejavnostih, skrb za tehničnodelovanje IKT, izobraţevanje sodelavcevUporaba interaktivne table, e-gradiv, spletne učilnice, pripravasklopov za samostojno učenje, načrtovanje, oblikovanje inizvajanje kurikula računalniških vsebinNačrtovanje, oblikovanje in izvajanje kurikula računalniških vsebinUporaba interaktivne table, e-gradiv, spletne učilnice, aktivno delopri tehniških dnevih z računalniško vsebino, načrtovanje,oblikovanje in izvajanje kurikula računalniških vsebinSkrb za nabavo računalniške opreme, organizacija izobraţevanj,uporaba e-gradiv, spletne učilnice, administriranje spletneučilnice, uvedba e-zbornice, predstavitve projektov s področjaIKT, načrtovanje, oblikovanje in izvajanje kurikula računalniškihvsebinRaziskovanje orodij interaktivne table in aktivna raba le-te,izdelava in uporaba e-gradiv, administriranje spletne učilnice indograjevanje svojih predmetov, izobraţevanje sodelavcev, aktivnodelo pri izvajanju tehniških dni, načrtovanje, oblikovanje inizvajanje kurikula računalniških vsebin

4. Cilj projekta:Večja uporaba IKT pri pouku in ostalem delu, učinkovit pretok informacij, učencempredstaviti učne vsebine na nov in zanimiv način, prilagoditev tempa osvajanja učne snoviposameznemu učencu in spremljava dela.Pričakovani cilj inovacije (5. raven) je doseţen.Spletno učilnico smo postavili. Učitelji se izobraţujemo za urejanje in uporabo spletneučilnice. Trudimo se predvsem z izboljšanjem dela v spletni učilnici: izdelujemo svojagradiva, izvajamo različne dejavnosti…5. Doseţena raven novosti rezultata:5. raven: Odkrivanje novosti – invencija in preobrazba kurikula.Aţurirana, pestra, bogata spletna stran, pri kateri sodeluje večina zaposlenih, boljšainformiranost. Gradimo kvalitetno spletno učilnico – tudi s svojimi e-gradivi: predstavitve,gradiva za interaktivno tablo. Letos smo se več ukvarjali s kurikulom. Zdaj smo v fazidograjevanja, izboljševanja, dopolnjevanja naših ciljev, gradiv.6. Uporabniki doseţene novosti:Spletna stran in infostreţnik: učenci, strokovni delavci, starši, širša javnost.Spletna učilnica z vsemi gradivi: učenci, učitelji, starši.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Vsi učitelji znajo uporabljati osnovno IKT strojno in programsko opremo. Vsi učitelji znajododati napovednik ali obvestilo na šolsko spletno stran ter uporabljati tudi druge moţnostiinfostreţnika. Veliko učiteljev uporablja tudi Skype, Excel, Publisher, Photoshop, znajouporabljati digitalni foto-aparat in objaviti slike v galeriji na šolski spletni strani. Velikoučiteljev ureja predmete v naši spletni učilnice. Znajo delati tudi v lastni e-zbornici.Postavili smo model tehniških dni, s katerim vsem učencem šole razvijamo IKTkompetence. Poznamo precej orodij interaktivne table, ki jo aktivno uporabljamo – učiteljiin učenci.Letos smo razširili team inovacijskega projekta, saj nam je nekaj članic odšlo naporodniški dopust (Špela Ašenberger Bagon, Klavdija Burnik Krevs). Hkrati pa smo ţeleliimeti člane po vsej vertikali in področjih, da smo oblikovali kurikul, ki je zdaj v faziuporabe, dograjevanja, izboljševanja.Odgovorni nosilec projektaVioleta VodlanVodja projektaUrška BroţičKamnik, 27. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPROTNO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKUMATEMATIKE1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku matematikeLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Mojca ŠtorPrijavitelj projekta: Osnovna šola Mozirje, Šolska ulica 23, 3330 MozirjeStrokovni konzulent: Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: SvetovanjePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Darinka MarincJana PahovnikMojca ŠtorČlanica tima in izvajalka projektaČlanica tima in izvajalka projektaVodja tima in izvajalka projekta4. Cilj projekta:Spodbuditi učence k sprotnemu učenju matematike.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven – Razvijanje t i. »dobre prakse«Naša projektna skupina preverja in sproti evalvira za nas nove oblike preverjanja inocenjevanje znanja in kombinacije le teh. Ukvarjamo se predvsem z načrtovanjem invrednotenjem novih načinov ter z odpravljanjem pomanjkljivosti, ki jih opazimo.Pomembna je samorefleksija posamezne učiteljice in nato skupna evalvacija.6. Uporabniki doseţene novosti:Navedeno inovacijo lahko uporabijo predvsem učitelji matematike na osnovnih šolah. Zmanjšimi spremembami, dopolnitvami oziroma prilagoditvami bi jo lahko uporabili tudiprofesorji matematike na srednjih šolah. Samo idejo inovacije bi lahko ob prilagoditvah zasvoje predmete uporabili tudi ostali učitelji in profesorji na osnovnih in srednjih šolah.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z uvedbo in nadaljevanjem izvajanja inovacijskega projekta smo učiteljice matematikenačrtno pristopile k preverjanju in ocenjevanju znanja; o tej temi smo izmenjale svojelanske izkušnje in začrtale delo v letošnjem letu. Po izvedbi zadnjega akcijskega krogasmo se pogovorile z vsemi učenci, ki so v projektu sodelovali. Večina je z izvedbozadovoljna in pravijo, da je preverjanje in ocenjevanja znanja najboljše pri matematiki.Strinjajo se s številom in načini preverjanja in ocenjevanja. Pohvalili so nove načine, ki

smo jih uvedli in preizkusili letos: risanje večkotnikov, geometrijskih teles in geometrijskihzaporedij, seminarske naloge, izdelava plakatov in priprava računalniških prosojnic,priprava in izvedba učne ure, izdelava geometrijskih teles.Šestošolci so imeli na začetku leta nekaj teţav, da so se prilagodili sprotnemu učenju innovemu načinu ocenjevanja. V naslednjem letu si tako učenci kot učiteljice ţelimo znadaljevanjem takšnega načina dela. Argumenti učencev so: laţje se naučijo manjši delsnovi, posamezna ocena ne vpliva toliko na zaključeno oceno, laţje popravijo slabšeocene in izboljšajo svoje znanje. Zelo radi samostojno izdelujejo različne izdelke, ki jihlahko delno prilagodijo svojim interesom.Odgovorni nosilec projektaAndreja HramecVodja projektaŠtor MojcaMozirje, 18. 6. 2012

Nekaj primerov izdelkov učencev:a) Simetrije – 7. razredb) Večkotniki – 8. razred

c) Geometrijska telesa – 9. razredd) Vzorci – 6. razred

e) Seminarska naloga: Odstotki – 7. Razred

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAČUSTVA ODPIRAJO UM – ISKRICE V NAŠIH OČEH (MREŢNI IP)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Čustva odpirajo um – iskrice v naših očeh (mreţni IP)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Damjana DebenecPrijavitelj projekta: OŠ Naklo, OE VRTEC, Glavna cesta 47, 4202 NakloStrokovni konzulent: mag. Marija KramerPrispevek strokovnega konzulenta: Čustva odpirajo um, Pomen pravljicPodročje projekta: Pot do kreativnih in učinkovitih učnih okolij.3. Člani projektne skupine:Meta ŠimnicAlenka GašpircPetra PičulinJana BajţeljDarka PovalejNataša MedvedGabrijela MastenDamjana DebenecVzgojiteljica je v svojem oddelku skozi celo letoizvajala sprostitvene dejavnosti.Pom. vzgojiteljice je v sodelovanju z vzgojiteljicoMeto izvajala razne masaţe, jogo in še drugesprostitvene tehnike.Vzgojiteljica je otroke spodbujala k pogovoru očustvih ter dala poudarek na sprejemanjesovrstnikov.Pom. vzgojiteljice je v oddelku skupaj z vzgojiteljicoPetro sodelovala pri pogovorih ter reševanjukonfliktov.Pom. vzgojiteljice je otroke motivirala k osvajanjuumirjene komunikacije.Vzgojiteljica je skupaj s svojo pomočnico Damjano inotroki vsako sredo odpotovala v pravljično deţelo.Tam so otroci odkrivali ter spoznavali čustva.Svetovalna delavka je v tem šolskem letu dalaprednost osebni čustveni rasti.Skupaj z vzgojiteljico sta otroke popeljali v čudeţnisvet pravljic, vodila pa je tudi mesečna srečanjaprojektne skupine, ki so se jih udeleţevale vse članiceprojekta.4. Cilj projekta:Temeljni cilji: ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo otroci počutili sprejeti in ki jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer bo moţno učiti se biti in sodelovati, omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojnoizobraţevalnemprocesu,

izgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov inzgledov,upoštevanje otroka kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja.razvojni cilji: odzivnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odločanje,reševanje problemov, timsko delo – spretnost sporazumevanja, etika soodvisnostioz. vzajemnostišola kot učeča se skupnost, odprt prostor ţivljenja, srečevanja in skupnega dela.Pričakovani cilji inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:Z zastavljenimi cilji smo v oddelkih ustvarili boljšo klimo, je bilo v oddelkih manj konfliktov,Agresije, otroci so se v oddelku počutili dobro, sproščeno, sprejeto. Strokovne delavkesmo se izobraţevale z razno literaturo ter z veseljem spremljale naša čustva ter čustvaotrok. Z našim znanjem smo otroke spodbujale (z igrami, pravljicami, sprostitvenimitehnikami, igrami vlog) k razvijanju, izraţanju, zavedanju svojih čustev. S projektom smospodbujale medsebojno sprejemanje in upoštevanje različnosti.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki so bile članice Čum-a in otroci vrtca Duplje ter Roţle, delno tudi strokovnedelavke vrtca.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:S projektom smo pričeli v lanskem letu. To leto so bila naša prednostna naloga»pravljice«.V začetku šolskega leto so vse članice predstavile plan dela. Vse zastavljene cilje smoizpeljale. Dejavnosti, ki so se v lanskem letu izkazale za dobre, smo izvajale tudi letos.Izvajale smo igre vlog, sprostitvene tehnike, bibarije, socialne igre, gibalne igre, igroobčutkov… S pravljicami so otroci preko vţivljanja in podoţivljanja prepoznali svojačustva. Z veseljem so spremljali svoja čustva in odziv nanje ob tem pa so začelirazumevati sebe. Otroke smo spodbujale k izraţanju pozitivnih in negativnih čustev termedsebojno sprejemanje. S projektom smo ustvarile boljšo klimo.Preko leta smo se sestajale ter si izmenjavale izkušnje. Udeleţile smo se srečanja naJesenicah ter sodelovale pri pripravi in dejavnostih na srečanju gorenjskih timov v OŠNaklo. Pripravile smo skripto, v kateri smo zbrale dejavnosti na temo čustev, ki jihizvajamo v naših oddelkih in jih posredovale našim strokovnim delavkam.Pri izvajanju projekta smo veliko pridobile tudi same, saj smo osebno čustveno rasle tudime in skrbele za naš osebni ter profesionalni razvoj.S projektom bomo nadaljevale tudi v naslednjem šolskem letu.Odgovorni nosilec projektaMilan Bohinec, ravnateljVodja projektaDamjana Debenec, pom. vzgojiteljiceDuplje, 5. 7. 2012.

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTALABIRINT SPOZNAVANJAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Labirint spoznavanjaLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Dimitrij BandaPrijavitelj projekta: OŠ Naklo, Glavna cesta 47, 4202 NakloStrokovni konzulent: Marjeta KepecPrispevek strokovnega konzulenta: konzultacijaPodročje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. Člani projektne skupine:Dimitrij BandaLjuba CelarTinka BertonceljAndreja Hafner KrekGabrijela MastenAndreja PlutVodenje, priprava in izvedba projekta, refleksija inevalvacija.Organizacija projekta, refleksija in evalvacija..Priprava in izvedba projekta, refleksija in evalvacija.Priprava in izvedba projekta, refleksija in evalvacija.Priprava in izvedba projekta, refleksija in evalvacija.Priprava in izvedba projekta, refleksija in evalvacija.4. Cilj projekta:Cilji inovacijskega projekta so: ustvariti ugodno psihosocialno klimo v vseh oddelkih in posledično na celotni šoli, pri učencih razviti samospoštovanje, socialne in komunikacijske spretnosti,čustveno inteligentnost, zmoţnost empatije, konstruktivno reševanje konfliktov, med učenci razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje, sprejemanjeraznolikosti in strpnost, razviti nov model sestankov oddelčne skupnosti, razrednikom nuditi strokovno podporo pri pripravi sestankov oddelčne skupnosti,pri razvijanju zgoraj omenjenih veščin pri učencih in pri razvijanju pozitivnerazredne klime, vključiti starše prek roditeljskih sestankov, predavanj in delavnic, doseči večje zadovoljstvo vseh vpletenih – učencev, strokovnih delavcev instaršev, evalvirati naše delovanje.Pričakovani cilj inovacije je doseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:Odkrivanje novosti – invencijaS tematskimi razrednimi urami smo skušali odkriti nov vzgojno-izobraţevalni element, ki biv novo celoto povezal ţe znane didaktične elemente, kot so trening socialnih veščin,razvijanje čustvene inteligence in razvijanje vrednot. Ure pripravimo v svetovalni sluţbi,

istočasno jih za vse učence izvajajo razredniki 2. in 3 triade, hkrati pa pripravimo šegradivo za starše na obravnavano temo.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo druge osnovne šole za učence 2. in 3. triade na več ravneh.Lahko uporabijo le organizacijsko strukturo projekta Labrinta spoznavanja (skupnapriprava ur, določen termin za razredno uro, sodelovanje razrednikov in svetovalnesluţbe, vključitev staršev) ali pa sledijo tudi vsebinski predlogi, torej konkretnim pripravamna uro. Uporabniki imajo skupaj z lansko na voljo dve predlogi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Analiza evalvacijskih vprašalnikov učencev tudi letos kaţe, da učenci menijo, da veščine,ki jih spoznavajo in trenirajo na tematskih razrednih urah, dejansko pripomorejo k boljugodni klimi in odnosom v razredu. Razredniki so razredne ure ocenili zelo pozitivno.Analiza vprašalnikov razrednikov kaţe, da se večina razrednikov strinja, da se učenci natematskih urah veliko naučijo, da razredne ure pripomorejo k temu, da se učenci kot tudirazredniki v razredu boljše počutijo, da pripomorejo k boljšemu razumevanju učencev medsabo, laţjemu reševanju konfliktov med učenci in da lahko s pomočjo tematskih razrednihur rešujejo aktualne probleme v razredu. V naslednjem šolskem letu nadaljujemo sprojektom. Vpeljali bomo nov niz vsebin, ki bodo hkrati privlačne in poučne za učence.Pozornost bomo namenili tudi novim metodam, ki jih lahko dodamo ţe uporabljenim.Odgovorni nosilec projektaMilan BohinecVodja projektaDimitrij BandaNaklo, 6. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTABRANJE ZA ŢIVLJENJEPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Branje za ţivljenjeLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Helena OcvirkPrijavitelj projekta: Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, Prešernova 31, 2250 PtujStrokovni konzulent: Marija SivecPrispevek strokovnega konzulenta: strokovna podpora, svetovanje; usmerjanje glede vključevanja vsebin in ciljev IKT pri spodbujanju motivacije za branje (dve učiteljici iz projektne skupine sta se na povabilo udeleţili in uspešnozaključili seminar Komunikacijski pouk slovenščine z IKT) usmerjanje glede iskanja moţnosti znotraj pouka pri spodbujanju bralnepismenosti izvedba delavnice /svetovalne storitve na temo bralne pismenosti v 1. in 2. triletjuPodročje projekta: Bralna pismenost3. Člani projektne skupine:Alenka ZenunovićAnita Peklar SelinšekSimona TruntičSimona JakominiAlenka KandričRenata DebeljakLiterarne delavnice (medgeneracijsko sodelovanje)na temo spoznavanja literarnih del in poustvarjanjenašega domačega pisatelja Ivana Potrča.Zmanjševanje jezikovnih teţav pri učencih iz tujegagovorečega okolja – medvrstniška pomoč.I.VIO - iskanje načinov, moţnosti spodbujanja kprebiranju, poslušanju zgodbic in lastni govorniinterpretaciji zgodbe.II.VIO – Razvrstitev (diagnstika) učencev v skupineglede na njihov doseţen nivo branja. Spodbujanje kbranju - interpretacija pesmi, zgodbe na različnenačine: govorno, gibalno, glasbeno, lutkovno.Ideja o razredni knjiţnici.Razredna knjiţnica, spremljanje,spodbujanje,analiza branih del.III. VIO – Iskanje moţnosti, načinov za izboljšanjebralne tehnike in bralnega razumevanja.4. Cilj projekta:iskati načine notranje motivacije razvijati motivacijo in spodbujati interes za branjepri učencih starših in učiteljih,razvijati kognitivne in metakognitivne miselne procese, ki so odločilni za procesebranja,

iskati načine za razvoj pragmatičnega branja, za učenje (branje in razumevanjeinformacijskih, poljudnoznanstvenih, strokovnih besedil z namenom pridobivanjainformacij in izgrajevanje znanja),medpredmetno povezati učni proces, tako, da bo razvijal bralne učne strategije, kivplivajo na večjo aktivnost učenca in dvigujejo samo kakovost učenja in znanja,iskati načine kako zmanjšati korelacijski odnos med bralno učinkovitostjo insocialno ekonomskim statusom (delo s starši),povečati vpliv zgleda in pomoči staršev pri bralni učinkovitosti otroka.Pričakovani cilj inovacije je delno doseţen.Učitelji, učenci in starši so ozavestili pomen branja in bralnega razumevanja.Učitelji so na strokovni ravni razvrstili bralce v nivoje in laţje diferencirali in načrtovali učno delo.V začetku projekta smo si zastavili preširoke cilje. Pri dejavnostih, ki smo jih izvajali smougotovili in določili kaj je tisto, kar bomo v naslednjem šolskem letu raziskovali.Naše raziskovalno delo bo naslednje šolsko leto temeljilo na skrbno načrtovanempedagoškem učnem procesu, v smislu iskanja moţnosti, načinov oziroma rezerv, kiobstajajo znotraj samega učnega procesa in jih učitelj lahko še dodatno izkoristi in vplivana razvoj učenčeve notranje motivacije za branje kot tudi izboljšanje njegove bralnepismenosti.Člani projektne skupine smo preko številnih aktivnostih ugotovili kakšne majhne ali pasploh nobene pozornosti niso deleţni lokalni domači pisatelji in njihova dela. Zato smo seodločili, da bomo z naslednjim šolskim letom v učne načrte vnesli za vsako posameznoVIO obravnavo določenih literarnih dela našega pisatelja Ivana Potrča. Prav tako bomo vokviru kulturnega dne pripravili medgeneracijski pohod (starši, učenci, babice in dedki teručitelji) do domačije Ivana Potrča.5. Doseţena raven novosti rezultata:/Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=18636. Uporabniki doseţene novosti:/7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:/Odgovorni nosilec projektaDiana Bohak SabathVodja projektaHelena OcvirkPtuj, 4. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTIPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnosti in večkulturnostiLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Urška IlovarPrijavitelj projekta: Osnovna šola PolzelaStrokovni konzulent: Dr. Karmen Piţorn, PEF LJPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Urška IlovarValerija PuklMateja BreznikMateja AubrehtVodja projektaNosilka projektaČlanica projektne skupineČlanica projektne skupine4. Cilj projekta:Razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrokPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:/6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabljajo učitelji v prvem triletju in učitelji angleščine.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V letošnjem šolskem letu smo na naši šoli nadaljevali s poučevanjem angleškega jezika v vrtcuin prvem triletju. Otroci in učenci so spoznavali angleške pesmi, pravljice, igre… Ob dnevujezikov so spoznavali še druge jezike in kulture.Z učenci smo se vključevali v prireditve šole, zaključke za starše ter razne prireditve razredov.Pouk angleščine je potekal v tesnem sodelovanju in timskem načrtovanju z razredničarkami.Odgovorni nosilec projektaValerija Pukl, univ.dipl.ped.Vodja projektaUrška IlovarPolzela, 27. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTIUVAJANJE VAJ ZA RELAKSACIJO V RITEM POUKA Z NAMENOMOBVLADOVANJA LASTNIH IMPULZOV IN DOSEGANJA POZITIVNIHPRIČAKOVANJ1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI - Uvajanje vaj za relaksacijov ritem pouka z namenom obvladovanja lastnih impulzov in doseganja pozitivnih pričakovanj.Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Mateja PapovPrijavitelj projekta: OŠ Predoslje Kranj, Predoslje 17/a, 4000 KranjStrokovni konzulent: mag. Marija KramerPrispevek strokovnega konzulenta: strokovni prispevek, organiziranje srečanj za vodje, vsečlane, obisk na šoli, zanimanje za projekt, podpora, strokovno mnenje in strokovna podpora.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Mojca DolencMaruša BogatajMilanka ZdjelarMira VolčjakAnita Vrtač PičmanMateja PapovNadaljuje delo z učenci, ki so bili v projekt ţevključeni in uvaja refleksijo. Vodila je delavnico ssocialnimi igrami.Projekt uvaja na predmetni stopnji in ideje projektavključuje v razredne ure. Vodila je glasbenodelavnico. Pripravila je koncert otroških pevskihzborov ob zaključku projekta.Projekt je vpeljala med učence, ki prej še niso bilivključeni vanj in vodila je delavnico s socialnimiigrami.V projekt je na novo vključevala prvošolčke, jihnavajala na izraţanje čustev. Vidila je delavnico ssocialnimi igrami.Projekt je nadaljevala je z učenci, ki so bili vanj ţevključeni in uvajala je refleksijo. Vodila je delavnicoz ljudskimi plesi.Vodja projekta.4. Cilj projekta:ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo učenci počutili sprejeti in ki jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer bo moţno učiti se biti in sodelovati,omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojnoizobraţevalnemprocesu,izgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov inzgledov,upoštevanje učenca kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja,razvojni cilji: odzivnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odločanje, reševanjeproblemov, timsko delo – spretnosti sporazumevanja, etika soodvisnosti oz. vzajemnosti,

šola kot učeča se skupnost, odprt prostor ţivljenja, srečevanja in skupnega dela.Pričakovani cilj inovacije: Kako uvajanje relaksacije v pouk vpliva na večjo učinkovitost?Cilj je doseţen in z rezultati smo izjemno zadovoljne.5. Doseţena raven novosti rezultata:Razvijanje t. i. dobre prakse ( 3. raven).Učiteljice, ki so s projektom nadaljevale, so ga še nadgradile in postopno so začele uvajati tudirefleksijo. Učenci se odprto pogovarjajo in jih sram izraţati svojega mnenja in ga znajoutemeljiti. V razredu se počutijo varne in izraţajo svoje ideje. Samostojno rešujejo konflikte in obtem izraţajo svoja občutja.Pri učencih, ki so bili letos prvič vključeni v projekt, pa spet opaţamo, da če več pozornostiposvečamo čustvom, učenci čustva v večji meri prepoznavajo in jih tudi izraţajo. Učenci so podejavnostih bolj sproščeni, umirjeni in laţje in bolj zbrano spremljajo pouk. Ob konfliktnihsituacijah reagirajo manj burno.6. Uporabniki doseţene novosti:V projekt se vključujemo prostovoljno. Ker pa smo z rezultati zadovoljne, smo ţelele to kardelamo predstaviti tudi sodelavcem. Seznanile smo jih z našim projektom in jim v oblikimesečnih namigov v zbornici obešale predloge oz. dejavnosti, ki jih lahko uporabijo pri pouku alirazredni uri.V okviru delavnic za krajane pa smo delček tega predstavile tudi širšemu krogu ljudi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:S sodelovanjem v projektu ČUSTVA ODPIRAJO UM smo nadaljevale tudi v letošnjem šolskemletu, ker so nas lanski doseţki prav presenetili. Še vedno pouk pričenjamo z nekim ritualom, karimajo otroci radi. Jutranji krog je prijeten pogovor, kjer učenci lahko povejo, kaj jih teţi, kako sepočutijo ali pa kaj so zanimivega doţiveli. V pouk vpletemo socialne igre, sprostitvene tehnike,pogovore o čustvih. Učence pa smo začele navajati tudi na izraţanje lastnega mnenja o stvarehin dogodkih, zato ob koncu ure uvajamo refleksijo.V letošnjem šolskem letu pa se je vse večkrat porajala ţelja, da k sodelovanju privabimo čimveč sodelavcev. Zdi se nam pomembno, da nadaljujejo s tistim, kar na razredni stopnjizačnemo. Pripravile smo delavnico za učitelje, jih seznanjale s tistim kar počnemo in kar nekajse jih je navdušilo. Ker se pa na splošno premalo pogovarjamo o čustvih, o tistem kar čutimo,se na zbliţujemo več, smo pripravile tudi nekaj delavnic za učence in krajane v smislumedgeneracijskega zbliţevanja.V projektu ostajamo in za prihodnje šolsko leto smo si zadale cilj, da privabimo še večsodelavcev. Morda postane to kar projekt šole????Odgovorni nosilec projektaTomaţ BaldermanVodja projektaPapov MatejaPredoslje, 9. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARAZVOJ DIDAKTIKE OCENJEVANJA ZNANJA (FORMATIVNOSPREMLJANJE)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo. Smo regijski center vmreţi za razvoj didaktike ocenjevanja znanja.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Razvoj didaktike ocenjevanja znanja (Formativno spremljanje)Leto začetka projekta: 2008Vodja projekta: Mateja PeršoljaPrijavitelj projekta: OŠ Preserje pri RadomljahStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: Konzultacije skupini, pomoč pri samorazvoju šole,izobraţevanja za kolektivPodročje projekta: Formativno spremljanje3. Člani projektne skupine:Mateja PeršoljaAna Nuša KernKristina FerelUroš KriţaničMarjana BorovnicaTatjana IlovarBarbara HvastijaManca MihelčičMonika ŠvigeljMaja ZobavnikVodja projekta, vodja regijskega centra za razvojdidaktike ocenjevanja znanja, soustvarjanjeseminarja od FS do ocenjevanja znanja pri ZRSŠ,pisanje člankov, predstavitve na mednarodnihposvetih, vodenje samorazvoja šoleFS in samorazvoj šole in učiteljev, širjenje dobreprakse med ravnatelji, FS pri zgodoviniFS na razredni stopnji, uspešno uvajanje novosti,inovativnost pri kateri ji sledijo tako učitelji matičnešole, kot učitelji na seminarjih, širjenje prakse,mentorstvo učiteljem, soustvarjanje seminarja odFS do ocenjevanja znanja pri ZRSŠ, dobropovezovanje elementov Teorije izbire,konvergentne pedagogike, formativnegaspremljanjaFS pri športni vzgoji in samoregulacija, predstavitevdela na Trţnici znanja, nastopi za zunanje učiteljeFS pri športni vzgoji in samoregulacijaFS pri matematiki, uvajanje portfolia insamoregulacijaPovezovanje elementov formativnega spremljanjain samoregulacije učenja s teorijo izbire,konvergentno pedagogiko in globalnimopismenjevanjem, nastopi za zunanje učiteljeUvajanje FS v razreduUvajanje FS v razredu, samoregulacija in uvajanjesamopresoje pri govorilnih urah z učenciUvajanje FS pri samoregulaciji vedenja inuvejlavljanju vrednot razreda, FS znanja, uspešnapri inovativnih in različnih oblikah izkazovanjaznanja otrok, nastopi za zunanje učitelje

Katja KukovecMateja Szillich DebevecFS pri športni vzgojiUvajanje FS in samospremljave pri napredku vznanju, poročanje o delu na Trţnici znanja, nastopiza zunanje učitelje, projektno učenje inmedpredmetno povezovanje, povezava FS infleksibilnega predmetnika4. Cilj projekta:Samoregulacija učenjaZmanjšanje behaviorističnih oblik ocenjevanja znanja in opuščanje korektivnega modelaRazvoj znanja (z načrtovanjem z učenci in omogočanjem različnih oblik izkazovanjaznanja)Zmanjšanje zunanjega nadzora (pohval, nagrad, ocen)Odprto učenjeUvajanje izraza FS namesto ocenjevanja (za učence in starše)Razvoj in oblikovanje portfoliaMedvrstniško učenje (skupina za samopomoč)Pričakovani cilj inovacije je doseţen na nivoju kot smo si ga zastavili, kar pa ne pomeni, da smoţe dosegli cilj na taki ravni in pri taki kritični masi, da bi lahko odnehali. Vsako leto si zastavimonove cilje, povezane s prvotnimi zastavljenimi ţe ob Razvojno aplikativnem projektu za razvojdidaktike ocenjevanja znanja in počasi nadaljujemo pot, uresničujemo vizijo.5. Doseţena raven novosti rezultata:Menimo, da ţe dosegamo 5 raven razvoja novosti, saj marsikomu uspeva formativnospremljanje povezovati z drugimi metodami, oblikami in modeli poučevanja. Pri delu smoinovativni in ustvarjalni, kar prepoznavajo tudi zunanji obiskovalci na šoli ter učitelji naseminarjih ZRSŠ Od formativnega spremljanja do ocenjevanja znanja, katerim smo navdih prinjihovem delu in raziskovanju (nekaterim tudi tako, da naše primere in izkušnje preizkušajosami).Doseganje ravni novosti se kaţe tudi pri transformaciji pouka, zlasti v prvi triadi, opuščanjuučbenikov, projektnem učenju (povezovanju ciljev, standardov in vsebin), učenju brez urnika,medvrstniškem učenju...6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabljajo učitelji drugih osnovnih šol, srednjih šol in vrtcev. Uporabna je tudipri univerzitetnem izobraţevanju še posebej v obliki načina predstavitve dela bodočimštudentom, za katere ugotavljamo, da še nič ne vedo o tem.Inovacijo ţe uporabljajo učitelji, ki se udeleţujejo seminarjev ZRSŠ Od formativnegaspremljanja do ocenjevanja znanja. Ideje so bile v preteklih dveh letih predstavljene tudi namednarodnih posvetih.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ugotavljamo, da večina učiteljev šole uporablja posamezne elemente FS. Primeri dobre praksese kot virus širijo v aktivih in med aktivi. Nekatere učitelje učenci »prisilijo« k drugačnemunačinu dela, saj imajo pozitivne izkušnje s FS od ostalih učiteljev.Razlike med tistimi, ki sami ustvarjajo, poznajo teorijo in tistimi, ki le slišijo idejo od kolega in jopreizkušajo v praksi so vedno večje. Tisti, ki intenzivno delamo na tem, spremljamo lasten

azvoj, hitro napredujemo in bi si ţeleli, da bi še ostali hitreje, da bi lahko uvajali tudi nekateresistemske in organizacijske spremembe.Na pedagoški konferenci kolektiva smo prikazali film o FS na naši šoli. Kolegi so bili navdušeniin ponosni na naše delo. Marsikdo je ţe prepoznal kateri element, ki ga uvaja, nekateri pa sodobili ideje za naprej. V avgustu načrtujemo izobraţevanje z dr. Komljančevo in verjamem, dabomo storili naslednji korak.Menim, da se FS znanja ţe kaţe na rezultatih NPZ, saj učenci, ki so vključeni v tak način deladosegajo nadpovprečne rezultate na NPZ. Mogoče se bomo v prihodnosti polegspremenjenega načina dela lotili še dviga nivoja znanja, saj ugotavljamo, da nekateri učenci zlahkoto dosegajo standarde izobraţevanja pri posameznem predmetu, zlasti v 1. in 2. triadi, kobrez veliko dela dosegajo odlične ocene. FS nam omogoča, da posameznikom dvignemozahteve, standarde in cilje, da ne bomo podpirali njihovega nedela pri doseganju odličnosti.Odgovorni nosilec projektaAna Nuša KernVodja projektaMateja PeršoljaPreserje pri Radomljah, 4. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVRSTNIŠKA MEDIACIJAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Vrstniška mediacijaLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Tina VerbančičPrijavitelj projekta: OŠ Preserje pri RadomljahStrokovni konzulent: Đano NovakPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole (delo razrednika inoddelčne skupnosti3. Člani projektne skupine:Ana Nuša KernTina VerbančičMetka ČiţmekNataša ŢlindraMaja ZobavnikPetra JaneţičMonika ŠvigeljPodpora projektaIzvajalka razrednih ur na temo mediacija, promocijavrstniške mediacije na razredih razredne stopnjePodpora in spremljanje projekta s strani svetovalnesluţbeIzvajanje šolske mediacije v OPB in uvajanjevrstniške mediacije v OPBMentorica razrednim vrstniškim mediatorjemMentorica razrednim vrstniškim mediatorjemMentorica razrednim vrstniškim mediatorjem4. Cilj projekta:Učence preko medvrstniškega učenja socialnih veščin in vrstniške mediacije spodbujati in jihusposobiti za samostojno reševanje teţav v medsebojnih odnosih.Pričakovani cilj inovacije je delno doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Večina učencev od 1. do 5. razreda ve, kaj je to mediacija in pozna korake za konstruktivnoreševanje konfliktov. Tako smo v letošnjem letu v nekaterih razredih vpeljali razredne vrstniškemediatorje, kar se je izkazalo za dobro prakso, s katero nadaljujemo tudi v prihodnjem letu.Vrstniški mediatorji izvajajo mediacijo predvsem v podaljšanem bivanju. Učenci, ki se znajdejo vteţavah oz. v sporu izberejo tudi šolsko mediacijo, kar pomeni odraslega mediatorja –strokovnega delavca šole.6. Uporabniki doseţene novosti:Vrstniške mediacije se lahko udeleţijo vsi učenci šole, ki sprejmejo pravila mediacije in seprostovoljno odločijo za mediacijo. Uporabniki v letošnjem letu so bili predvsem učenci razrednestopnje, ki so za pomoč pri reševanju spora prosili razrednega vrstniškega mediatorja,usposobljenega vrstniškega mediatorja ali šolskega mediatorja.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Letošnji osrednji cilj projekta - predstaviti učencem od 1. do 5. razreda vrstniško mediacijo, skozineposredno izkušnjo, je bil uspešno realiziran. V veliko oporo pri delu z učenci nam je bilaknjiga Janija Prgića: Mediacija za otroke. S pomočjo zanimivih, zabavnih in poučnih zgodb sose učenci od 1. do 5. razreda na aktiven način srečali z mediacijo. V zgodbah so spoznali, kakose rešujejo spori, pravi način reševanja pa so tudi odigrali, saj so se z velikim veseljem vţiveli vvloge ţivalskih junakov. Izkustveno učenje je vsekakor pravi način učenja mediacije. Delo voddelkih 1. razreda je bilo usmerjeno v razvijanje socialnih veščin preko različnih socialnih iger.S pomočjo razrednih vrstniških mediatorjev smo pribliţali mediacijo učencem. Veliko se jih jepreizkusilo v vlogi vrstniških mediatorjev. Tedensko izbrani učenci so odgovorno prevzemalivlogo in pridobili pozitivne osebne izkušnje ter znanje za konstruktivno reševanje konfliktov.Usposobljene učiteljice za šolsko mediacijo so bile pri tem delu v veliko pomoč, saj tudi same prisvojem delu uporabljajo mediacijo in opaţajo pozitivne odzive učencev. Tako so usposobljenišolski mediatorji – učitelji skupaj z vodjo projekta izvajali razredne ure s ciljem učenja socialnihveščin in vrstniške mediacije. Vrstniški mediatorji so se vključevali v oddelke podaljšanegabivanja, izvajali vrstniško mediacijo in se vključevali v različne dejavnosti.Teden vrstniške mediacije je bil uspešno izpeljan. Ob koncu šolskega leta so učenci pridobljenoznanje o vrstniški mediaciji podelili drug drugemu. Učenci 3. in 5. razredov so uprizorili takozgodbe iz knjige Mediacija za otroke kot tudi svoje lastne, pri čemer so izhajali iz svojih izkušenj.Odzivi učencev so pozitivni.V novem šolskem letu bomo nadaljevali v tej smeri. Povezati ţelimo usposobljene vrstniškemediatorje, učence 8. in 9. razreda in razredne vrstniške mediatorje (prva in druga triada) vokviru šolskega projekta Vrstniška mediacija, kjer bodo učenci prevzemali aktivno vlogo v vsehfazah projekta. Prav tako bomo še naprej vlagali v promocijo in usposobili nove vrstniškemediatorje.Prav tako bomo ţe v začetku šolskega leta s posameznim oddelkom pripravili konkreten načrtdela v okviru vrstniške mediacije. Predstavitve dramatizacij, ki so sedaj potekale le med razredibomo v naslednjem šolskem letu prestavili na »veliki« oder. Učitelji imajo veliko ţeljo za delo natem področju, potrebujejo pa strokovno podporo in usmerjanje. Šolski tim mediatorjev potrebuješe nadgradnjo izobraţevanja in usposobljeni vrstniški mediatorji spremstvo pri njihovem delu.Odgovorni nosilec projektaAna Nuša KernVodja projektaTina VerbančičPreserje pri Radomljah, 2. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ ZDRAVIM NAČINOM ŢIVLJENJA DO BOLJŠEGA POČUTJA INUSPEHA V ŠOLI1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Z zdravim načinom ţivljenja do boljšega počutja in uspeha v šoliLeto začetka projekta: 2007Vodja projekta: Polona PoţarPrijavitelj projekta: Osnovna šola Prestranek, Ulica 25. maja 14 a, 6258 PrestranekStrokovni konzulent: Majda NajiPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij.3. Člani projektne skupine:Polona Poţar Vodila in organizirala je dejavnosti projekta,pripravila in predstavila dejavnosti in rezultateprojekta učencem in javnosti z objavo na spletnistrani šoli, v medijih itd.Andreja Gerţina Organizirala in aktivno sodelovala pri vsehdejavnostih projekta ter pri obdelavi podatkov.Mateja Šabec Organizirala in aktivno sodelovala pri vsehdejavnostih projekta ter pri obdelavi podatkov.Mojca ŠtambergarOrganizirala in sodelovala pri dejavnostih projekta.Tjaša PosegaMagda Jakin Černe4. Cilj projekta:Organizirala in sodelovala pri dejavnostih projekta.Predstavila projekt na svetu staršev in svetu šole,spodbujala učence in učitelje k sodelovanju pri vsehdejavnostih projekta.Ugotavljanje in izboljšanje prehranskih navad učencev,motivacija učencev za večjo telesno aktivnost v domačem in širšem druţbenem okolju,ugotavljanje obsega in intenzivnosti telesne aktivnosti in ozaveščanje o pomenu le te zazdrav način ţivljenja.V letošnjem letu so bili vsi trije cilji doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:S projektom smo dosegli 3. in 4. raven razvoja novosti.Tretja raven - Razvijanje t. i. »dobre prakse«:V šolskem letu 2007/2008 smo uvedli sadni odmor, s katerim smo povečali zauţitje sadja. Kerso letos učenci naše šole razdeljeni po več lokacijah, je bila izvedba le tega moţna samo naosnovni šoli v Slavini. Učenci na drugih lokacijah so sadje dobili ob malici. Ugotavljamo, da součenci v Slavini zauţili več sadja, medtem ko so ostali učenci sadje večkrat pustili in ga kasnejezauţili. Predlagamo, da se ob ponovni vrnitvi v našo šolo uvede sadni odmor.

V sklopu projekta smo izvajali interesno dejavnosti Zdravo z naravo. V sklopu interesnedejavnosti smo imeli različne popoldanske in sobotne aktivnosti. Učenci so se aktivnosti radiudeleţevali zato predlagam, da se interesna dejavnost izvaja tudi v prihodnjem šolskem letu. Popregledu števila učencev ugotavljamo, da se je največ otrok udeleţilo orientacijskega teka poSlavini, sledi Prestranški tek ter Zimski pohod. Nekoliko manj učencev se je udeleţilo obiskaOtoške jame ter rolarskega polgona.Četrta raven – Odkrivanje novosti:V šolskem letu 2008/2009 smo uvedli tekmovanje za naj športni razred. Ker pa letostekmovanje na takšen način ni bil mogoče, smo tekmovanje nekoliko preoblikovali in tekmovalikot posamezniki. Iskali smo naj športnika in športnico razreda ter šole. Ob koncu tekmovanjaugotavljamo, da se je število aktivnih učencev zmanjšalo, vendar so pa večjo motivacijo imeliposamezniki, ki so vedeli da tekmujejo samo zase. V prihodnjem šolskem letu predlagam, da seaktivnosti zdruţijo in nekoliko spremenijo.Ob svetovnih dnevih smo izvajali različne aktivnosti s katerimi smo ozaveščali učence opomenu hrane, bolezni, zemlje ter gibanja. Učencem so bile aktivnosti zanimive in so se jih radiudeleţevali, zato menimo, da bi bilo dobro, da izvajamo aktivnosti tudi v drugem šolskem letu.6. Uporabniki doseţene novosti:Novosti in primere dobre prakse s področja prehranjevanja in telesne aktivnosti lahkouporabljajo tudi druge vzgojno izobraţevalne institucije, ki ţelijo pri učencih spodbujati uţivanjesadja ter jih motivirati za večjo udeleţbo na različnih športnih dejavnostih v šoli in v druţini.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Naše projektne dejavnosti so bile tudi v letošnjem šolskem letu usmerjene na področjezdravega načina ţivljenja: pomen pravilnega prehranjevanja, pomen gibanja, zdravje,škodljivost kajenja itd. Učenci so se aktivnosti radi udeleţevali, zato menimo, da bi se moraleaktivnosti nadaljevati tudi v prihodnjem šolskem letu. Ker pa so spremembe vedno dobrodošle,bi bilo prav, da se uvede nekatere novosti oziroma da obudimo stare aktivnosti. Npr. test hoje,tek okoli šole itd.V tekmovanju za naj športnika in športnico je sodelovalo nekoliko manj učencev, vendar jeopazna večja motivacija posameznikov. Zanimivo je dejstvo, da učenci, ki imajo večje številotočk pri tekmovanju, dosegajo boljše rezultate tudi pri testiranju za športno-vzgojni karton.Z vsemi dejavnostmi smo redno seznanjali tudi starše, ki so izrazili pozitiven odnos do izvajanjale teh. K zdravem načinu ţivljenja smo poleg učencev spodbujali tudi učitelje. Tudi v letošnjemšolskem letu smo imeli rekreacijo za učitelje, katere so se redno učiteljice redno udeleţevale.V mesecu marcu smo učitelji imeli izobraţevanje za prvo pomoč. Izobraţevanje je bilosestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Menimo, da bi bilo potrebno več takšnihizobraţevanj tudi v prihodnje.V prihodnjem šolskem letu bomo s projektom nadaljevali, potrudili se bomo poiskati nove indrugačne dejavnosti, s katerimi bomo spodbujali in ustvarili še boljše učno šolsko okolje napodročju skrbi za zdrav način ţivljenja.Odgovorni nosilec projektaMagda Jakin ČerneVodja projektaPolona PoţarPrestranek, 5. 7. 2010

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGOZDNI PONEDELJEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Gozdni ponedeljekLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Nina SeverPrijavitelj projekta: OŠ RojeStrokovni konzulent: Jaka ŠubicPrispevek strokovnega konzulenta: Gozd je učilnica za vse vsebine vseh predmetov, je učilnicaza ţivljenje. Je najboljša učilnica o sebi, človekovi umeščenosti v naravo. Tak način je zaradiminimalnih objektov dolgoročno mnogo cenejši.3. Člani projektne skupine:Marta KrtAlja KumarVanda TrobevšekUrška NosanVodila otroke v gozd in opisala poglede, mnenja,ugotovitve.Vodila otroke v gozd in opisala poglede, mnenja,ugotovitve.Vodila otroke v gozd in opisala poglede, mnenja,ugotovitve.Vodila otroke v gozd in opisala poglede, mnenja,ugotovitve.4. Cilj projekta:Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno okolje.Cilj je delno doseţen. Nekaj teţav smo imeli z zagotavljanjem zadostnega številaspremljevalcev in zaradi specifik naših otrok. Tedensko smo odhajali ven, v gozd ali park. Prišlismo do nekaterih pomembnih ugotovitev: na učence z avtističnim spektrom deluje pomirjajoče učenci potrebujejo čas zase in raziskovanje, ni potrebe po stalnem vodenju.5. Doseţena raven novosti rezultata:Učenci se veselijo obiska gozda, v gozdu se zelo umirijo. Ugotovitev –učencem pustiti čas, dazačno sami raziskovati. To bi se učitelji morali naučiti.Učenci so se v gozdu navadili na mir in tišino. Začeli so poslušati zvoke, opazovati naravo, seumiriti. Delali smo predvsem na sproščanju in navajanju na tišino, nekakšna meditacija.6. Uporabniki doseţene novosti:Defektologi, ki poučujejo učence z motnjo v duševnem razvoju in učitelji, ki bi se zagreli za taprojekt.Starši, ki bi jih lahko povabili k sodelovanju, saj bi jih narava sprostila. In zunanji udeleţenci, kibi jih lahko povabili k sodelovanju, kot prostovoljce, sami pa bi zagotovo od tega lahko velikoodnesli.

In najpomembnejša skupina uporabnikov – učenci, ki jim omogočamo drugačne oblike učenja,spoznavanja narave.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Včasih bi bilo potrebno postati še bolj dovzeten/odprt. Mi sicer nimamo večjih teţav sprilagajanjem vsebine glede na učni načrt, se pa pojavljajo teţave z zadostnim številomspremljevalcev. Razmišljamo, da bi pridobili prostovoljce po drugačni poti, morda dejavnostizvajali v popoldanskem času.Ugotovili smo, da smo lahko uspešni tudi na ta način, da učence privajamo na tišino, napovezanost z naravo. Vedno se nam je zdelo, da jih moramo zaposliti, animirati, pa smo nakoncu prišli do spoznanja, da jih lahko tudi pustimo – dopustimo čas njim, gozd jih privabi kraziskovanju. Seveda ob pogoju, da je za varnost poskrbljeno.Odgovorni nosilec projektaMarjanca BogatajVodja projektaNina SeverDomţale, 2. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOVEZANI.COMPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: POVEZANI.COM (medgeneracijsko sodelovanje)Leto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Sanja Leben Jazbec, OŠ SolkanPrijavitelj projekta: Osnovna šola Solkan, SolkanStrokovni konzulent: mag. Rajko IpavecPrispevek strokovnega konzulenta: /3. Člani projektne skupine:Sanja LebenJazbecErika GrosarVesnaGulinMentorstvo učencem za pripravo didaktičnega gradiva: učnih listov,pregleda snovi, didaktičnih iger in interaktivnih nalog (devetošolci insedmošolci za drugi, tretji, peti razred).Mentorstvo učencem pri dramatizaciji sodobne pravljice, likovnemustvarjanju in uporabi IKT (izdelava powerpointa s sliko in zvokom)za mlajše učence.Mentorstvo učencem pri e-opismenjevanju in pošiljanju e-pošte.Pomoč devetošolki, ki je kviz tretješolca prenesla v interaktivnoobliko; motivacija drugih učencev, ki sicer ne sodelujejo v projektu, kreševanju kviza.Motivacija mlajših učencev za branje in sestavljanje nalog zastarejše.Skupaj z učiteljico Vesno Gulin sta organizirali druţenje prvošolcevin tretješolcev v času PB: po skupinah so najprej izdelovali, nato pase skupaj igrali Človek, ne jezi se; v prednovoletnem času so skupajizdelovali novoletne smrečice iz plastičnih slamic, pred zimskimipočitnicami pa lončke za barvice.Organizacija ponovoletne čistilne akcije, vseh učencev PB od 1. do5. razreda – med seboj sodelovali veliki in mali.Organizacija sodelovanja med prvošolci in učenci izbirnegapredmeta rastline in človek – urejanje gredic pred šolo in obiranjeoljk.V sklopu PB so učenci učitelju pomagali pripraviti svečan pogrinjek inrazdeliti kosilo prvošolcem.Organizacija pomoči petošolcev prvošolcem pri pisanju domačenaloge iz matematike (seštevanje in odštevanje do 20 s prehodom).Učiteljica je motivirala in nato usmerjala učence z navodili v izdelavokonkretnih didaktičnih pomagal, npr. številskih trakov, razpredelnic,fiţolčkov, kock ipd.)Organizacija iger na prostem med prvošolci in starejšimi učenci.Skupaj z učiteljico Eriko Grosar sta organizirali druţenje prvošolcevin tretješolcev v času PB: po skupinah so najprej izdelovali, nato pase skupaj igrali Človek, ne jezi se; v prednovoletnem času so skupajizdelovali novoletne smrečice iz plastičnih slamic, pred zimskimipočitnicami pa lončke za barvice.Motivacija in usmerjanje učencev k samostojni dramatizaciji oz.

improvizaciji igrice (tretješolci za prvošolce).Jana Klavora Učiteljica je spodbujala in usmerjala učence v: Bralne minutke - devetošolci so prebirali tretješolcemumetnostna besedila Svetlane Makarovič Reševanje e-gradiv, ki so jih pripravili devetošolci na temosodobne avtorske pravljice Prešernov dan – sodelovanje med devetošolci in tretješolcina kulturnem dnevu (interpretativno branje devetošolkePrešernovih pesmi, priprava učnega lista v povezavi zobravnavano pesmijo, poustvarjanje) E-opismenjevanje in pisanje e-pisma (devetošolci sotretješolce učili pošiljati e-pošto) Elektronsko dopisovanje v povezavi s temo pri SPO –Sodoben prenos informacij, varna raba interneta Miselni matematični orehi - starejši učenci so pripravilizahtevnejše interaktivne vaje, namenjene poglabljanjuznanja. Vzpodbuda učencu, ki je sestavil kviz o Harryju PotterjuMetka Nunčič Učiteljica je spodbujala in usmerjala učence v: Bralne minutke - devetošolci so prebirali tretješolcemumetnostna besedila Svetlane Makarovič Reševanje e-gradiv, ki so jih pripravili devetošolci na temosodobne avtorske pravljice; Prešernov dan – sodelovanje med devetošolci in tretješolcina kulturnem dnevu (interpretativno branje devetošolkePrešernovih pesmi, priprava učnega lista v povezavi zobravnavano pesmijo, poustvarjanje) E-opismenjevanje in pisanje e-pisma (devetošolci sotretješolce učili pošiljati e-pošto) Elektronsko dopisovanje v povezavi s temo pri SPO –Sodoben prenos informacij, varna raba interneta Miselni matematični orehi - starejši učenci so pripravilizahtevnejše interaktivne vaje, namenjene poglabljanjuznanja.Magdalena Organizacija iger na prostem med petošolci in prvošolci.RemecV sklopu PB so učenci učitelju pomagali pripraviti svečan pogrinjek inrazdeliti kosilo prvošolcem.Spodbujanje in usmerjanje sedmošolcev k pripravi učnih listov zdiferenciranimi nalogami, ki so vsebinsko ustrezne in starostnoprimerne.Organizacija pomoči petošolcev prvošolcem pri pisanju domačenaloge iz matematike (seštevanje in odštevanje do 20 s prehodom).Majda Štrukelj Organizacija iger na prostem med petošolci in prvošolci.Spodbujanje in usmerjanje sedmošolcev k pripravi učnih listov zdiferenciranimi nalogami, ki so vsebinsko ustrezne in starostnoprimerne.Organizacija pomoči petošolcev prvošolcem pri pisanju domačenaloge iz matematike (seštevanje in odštevanje do 20 s prehodom).Magda SlokarČevdekSpodbujanje, svetovanje in pomoč učencem pri izdelovanju intestiranju:učnih listov z rešitvami za utrjevanje poštevanke in besedilnih nalogz uporabo računskih operacij seštevanja, odštevanja in mnoţenjanaravnih števil do 100;didaktičnih iger (pari, spomin, domino, igralne karte);

Bojana Bremecinteraktivnih nalog (s programom Hot Potatoes).Spodbujanje, svetovanje in pomoč učencem pri izdelovanju intestiranju:učnih listov z rešitvami za utrjevanje poštevanke in besedilnih nalogz uporabo računskih operacij seštevanja, odštevanja in mnoţenjanaravnih števil do 100;didaktičnih iger (pari, spomin, domino, igralne karte);interaktivnih nalog (s programom Hot Potatoes).4. Cilji projekta:kroskurikularna povezava med 1., 2.. in 3. triletjem pri pouku slovenščine in matematikeoblikovanje gradiv (predvsem e-gradiv) za mlajše učence (pri slovenščini in matematiki)povezovanje generacij (1., 3., 5., 7. in 9. razred)lajšanje teţav pri vključevanju s podruţnične šole na centralno in lajšanje prehoda iz eneskupine v drugo (iz razreda v razred ali iz oddelka v oddelek)zmanjševanje medvrstniške nestrpnostiPričakovani cilji inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:4. in 5. raven: /6. Uporabniki doseţene novosti:Vsi, ki smo udeleţeni v vzgojno-izobraţevalnem procesu (1., 2. in 3. triletja): učenci, učitelji indrugi strokovni delavci.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Medgeneracijsko povezovanje 1., 2. in 3. triletja se je izkazalo kot pozitivna izkušnja. Učencipredmetne stopnje so se preizkusili v vlogi mentorja mlajšim (učencem razredne stopnje) terpripravili gradivo za delo. Zavzeto so vodili delo mlajših, jim nudili vso potrebno razlago inpomoč. Takšen način dela je bil tako mlajšim kot starejšim nova, pozitivna izkušnja priutrjevanju snovi.V socialnem pogledu so med seboj stkali vezi pripadnosti, prijateljstva, varnosti. Za nas učiteljeje dragoceno predvsem to, da so učenci spontano med seboj navezovali stike in se druţili.Vzpostavile so se povsem nepričakovane dejavnosti (npr. spontana deklamacija pesmi Prijatelj,ki so jo oddeklamirali prvošolci petošolcem, ker so jim ti razdelili kosilo in jim pripravili svečanpogrinjek s svečkami in servetki; med sprostitvenimi dejavnostmi se je skupin deklet petošolkpridruţila prvošolcem in jih animirala z raznimi elementarnimi igrami ipd.). Med mlajšimi instarejšimi učenci se je stkala atmosfera medsebojne pripadnosti in čustvene navezanosti (mlajšiučenci so ţeleli sedeti v naročju starejših, jih objemali ipd.).Zaznavamo osebno zadovoljstvo učencev, njihovih staršev in nas, učiteljev.Odgovorni nosilec projektaMarijan KogojVodja projektaSanja Leben JazbecSolkan, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠČINE V PRVEM TRILETJU ZZAČETKI V PRVEM RAZREDU1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Integrirano učenje angleščine v prvem triletju z začetki v prvem razreduLeto začetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Lori PodgornikPrijavitelj projekta: OŠ Spodnja Šiška, Gasilska 17, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: Vineta ErţenPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Kognitivni pristop k učenju jezika3. Člani projektne skupine:Franci hočevarLori PodgornikSanela KnezVera FujsTina Strnad RotNeţa BarbaličKatja WinklerCirila JerajKatarina RebičTanja StrojanZvonka PavlovičTatjana KastelicStrokovno sodelovanje in organizacijaVodja IP. Vodenje ur angleškega jezika v drugemrazredu. Izdelava učil.Vodenje ur angleškega jezika v tretjem razredu.Izdelava učil.Pomoč pri delu v razredu.Pomoč pri delu v razredu.Vodenje ur angleškega jezika v prvih razredih.Izdelava učil.Pomoč pri delu v razredu.Pomoč pri delu v razredu.Pomoč pri delu v razredu.Pomoč pri delu v razredu.Pomoč pri delu v razredu.Pomoč pri delu v razredu.4. Cilj projekta:Cilji za učitelje pri projektu: učitelji začnejo s samostojnim raziskovanjem učenja jezika učitelji pripravijo okolje in material za učenje jezika učitelji učenje jezika poveţejo z zgodnjim opismenjevanjemCilji za pripravljeno okolje znotraj projekta: pripravi okolje, ki učence vabi k dejavnosti oz. jih spodbuja, da delajo z materiali(mikavne lepe police, na katerih je urejen material, prijetno vzdušje, skrb za jezik(slovenski in tuji) skrbi za učila (jih dnevno pregleduje in prešteje, dopolni kar manjka, zamenja glede naletni čas, stopnjo teţavnosti, uvaja nova učila, …)Cilji za učence v projektu: so aktivni v procesu učenja znajo poimenovati določene stvari v angleškem jeziku znajo zapisati določene stvari v tujem jeziku spoznajo določene aspekte angleške kulture (pesmi, tradicije, običaje, praznovanja)

širijo medkulturno zavestso strpni do kulturnih razlik5. Doseţena raven novosti rezultata:4. ravenPri uvajanju angleškega jezika v prvem triletju OŠ je šlo za ustvarjanje vzgojno izobraţevalnegaelementa ter oblikovanje nove kombinacije didaktičnih elementov, ki so prijazni otroku, učiteljuin staršem. Hkrati pa ti elementi omogočajo usvajanje tujega jezika.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi učitelji angleškega jezika ter učitelji, ki poučujejo na razrednistopnji in obvladajo osnove angleškega jezika.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V šolskem letu 2007/2008 smo pričeli s projektom Zgodnje poučevanje jezika. Gre zapoučevanje angleškega jezika v prvem triletju osnovne šole in ga izvajamo Lori Podgornik (v 2.razredih), Sanela Knez (v 3. razredih) in Neţa Barbalič (v 1. razredih). Poučevanje je potekalovsak drugi teden po eno šolsko uro.Integrirano poučevanje angleščine izvajamo v vseh razredih v prvi triadi. Pri delu uporabljamonaslednje metode dela: demonstracija gibalne vaje petje igra vlog likovne aktivnosti zapisovanje besed.V prvih razredih smo pri demonstraciji uporabljali predmete, ki so učence motivirali (kot soplišaste ţivali, slikovno gradivo za prepoznavanje različnih besed; otroške igrače za imenaigrač, kot so 'train, doll, car', avtomobilčke (igrače) raznih barv za prepoznavanje in učenje barv;plakat, na katerega smo nalepili listke s svojimi najljubšimi barvami, igrače za učenje imenprevoznih stedstev…). Z gibalnimi vajami smo učence med poukom sproščali in hkrati utrjevalisnov (npr. pri utrjevanju imen za barve in števila smo se razvrščali v različne kolone, skakali invstajali ob svoji najljubši barvi…). S petjem smo z učenci usvajali, uvajali in utrjevali novobesedišče ter vadili vsakodnevne izraze (npr. pozdravni nagovori, štetje in barve, se naučiliimena praznikov). Opisali in narisali smo praznovanje novega leta, izdelali smo čestitko zamaterinski dan, ki jo bodo učenci podarili svojim mamam.V tretjih razredih smo v šolskem letu 2011/2012 pri zgodnjem poučevanju angleškega jezikaznanje, ki so ga učenci pridobili pri pouku nadgradili s povezovanjem angleškega jezika, in sicerna tak način, da so učenci pri spoznavanju okolja določeno besedišče spoznali tudi v angleščini(npr. jesen, drevje, listje, grozdje), pri matematiki so se naučili računskih izrazov, števil do 100 inseštevanja ter odštevanja do 100, učenci prepoznavajo različna počutja, znajo povedati, kakose kdo počuti (ţalosten, vesel, jezen …), spoznali so, katere šolske potrebščine imajo in jihznajo poimenovati. Naučili so se angleško abecedo in posamezno besedišče tudi zapisati.Ob koncu šolskega leta smo ponovili vse, česar so se naučili v času šolskega leta, prav tako pasmo ponovili tudi besedišče, ki so se ga naučili v preteklem šolskem letu.V drugih razredih je integracija angleščine potekala podobno kot v prvih in drugih razredih. Pridemonstraciji smo uporabljali predmete, ki so učence motivirali (kot so plišaste ţivali, slikovnogradivo za prepoznavanje različnih besed; otroške igrače za imena igrač, kot so 'train, doll, car',avtomobilčke (igrače) raznih barv za prepoznavanje in učenje barv; otroška oblačila, s katerimi

smo oblačili in slačili velikega plišastega medved, plišaste ţivali za učenje imen ţivali…). Zgibalnimi vajami smo učence med poukom sproščali in hkrati utrjevali snov. S petjem smo zučenci usvajali, uvajali in utrjevali novo besedišče ter vadili vsakodnevne izraze (npr. pozdravninagovori, štetje in barve, se naučili imena praznikov). Opisali in narisali smo praznovanjenovega leta, izdelali smo čestitko za materinski dan, ki jo bodo učenci podarili svojim mamam.Iskali smo skrite predmete in jih , ko smo jih našli, poimenovali in opisali ter v angleščini računalido 10 …Pri igri vlog smo uporabljali lutko plišastega mačka Cookija, ki je učence izrednopritegnil in navdušil nad učenjem tujega jezika. Učenci so obravnavano snov utrjevali z likovnimiaktivnostmi (risanjem in barvanjem, npr. novoletne jelke, okraskov in daril, igrač, raznobarvnegametulja…). Poučevanje angleščine se navezuje na snov, ki jo učenci obravnavajo pri pouku(npr. poznavanje števil, barv, diagramov).V prvih in drugih razredih smo kot pripomoček za dodatno motivacijo uporabljali mačka Cookija,v drugih in tretjih razredih pa lutki deklice in dečka.Zaradi uspešnosti projekta in interesa učencev ter staršev, bomo s projektom nadaljevali tudi vprihodnjem šolskem letu 2012/2013.Odgovorni nosilec projektaFranci Hočevar, ravnateljVodja projektaLori PodgornikLjubljana, 28. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGOZDNO IGRIŠČEPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Gozdno igriščeLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Dušanka PevecPrijavitelj projekta: OŠ Šmartno, Pungrt 9, Vrtec Ciciban Pungrt 6, 1275 Šmartno pri LitijiStrokovni konzulent: dr. Natalija Komljanc in Jaka ŠubicPrispevek strokovnega konzulenta:3. Člani projektne skupine:Agata LambergarAlenka Smuk DušakMaja Toplak PrimcAktivno timsko soodločanje in sodelovanje v delovniakciji pri izgradnji mostu in urejanju gozdnega igriščaAktivno timsko soodločanje in sodelovanje v delovniakciji pri izgradnji mostu in urejanju gozdnega igriščaAktivno timsko soodločanje4. Cilj projekta:Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno okolje.Pričakovani cilj inovacije JE DELNO DOSEŢEN.Večino časa smo porabili za izgradnjo mostu, dostop in ureditev gozdnega igrišča. Ostala sta ledve meseca za obiskovanje, raziskovanje ter prilagajanje na novo gozdno lokacijo vseh, takootrok kot vzgojiteljic.5. Doseţena raven novosti rezultata:Z določitvijo stalne lokacije gozdnega igrišča smo tudi tiste vzgojiteljice, ki našega kraja nepoznajo dobro, spodbudili, da so odšle z otroki v gozd.Nekatere vzgojiteljice so prav inovativno izrabile gozdno igrišče: tja so povabile na obisk babice in dedke, druga skupina je na njem preţivela druţinski dan, izvedli so vodeno likovno in opismenjevalno dejavnost, logopedinja je otrokom nudila svojo strokovno pomoč v naravnem okolju gozda.6. Uporabniki doseţene novosti:Gozdno igrišče poleg otrok iz vrtca (dopoldan) in njihovih staršev v popoldanskem času, ţeuporabljajo tudi krajani in naključno mimoidoči.Pot, ki od gozdnega igrišča vodi še naprej proti mestu, kjer je nekoč stal grad Slatna, je zaosnovnošolce moţno urediti kot kroţno gozdno učno pot.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z izgradnjo mostu čez reko smo ustvarili veliko boljše pogoje za obiskovanje gozda, šezlasti za najmlajše otroke, saj je najbliţji gozd zdaj dosegljiv po kratki in lahki poti.Z ureditvijo prostora za gozdno igrišče smo dosegli veliko boljše pogoje za samo igro vgozdu, sicer je gozd tam neprimeren za otroke zaradi strmine in bliţine reke.Ker smo skrajšali čas poti do gozda, lahko v njem preţivimo več učinkovitega časa in gaizrabimo za situacijsko učenje.Izvedli smo skupno devet delavnic z gozdarjem Jako Šubicem za otroke in vzgojiteljice.Odgovorni nosilec projektaMojca DragarVodja projektaDušanka PevecŠmartno pri Litiji, 2. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMOJ ŠOLSKI KOTPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Moj šolski kotLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: mag. Maša MlinaričPrijavitelj projekta: OŠ Venclja Perka, Ljubljanska 85a, 1230 DomţaleStrokovni konzulent: mag. Maša MlinaričPodročje projekta: Poti do kreativnih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Alenka Ţivic, 1. rJajnja Vidic,1.r.Marija Petarka, 2.r.Boţa Emeršič, 1.r.Marina Cencelj, MATBojana Dorič, 4.r.Mojca Gregorič, 2.r.Breda Stanič, 1.r.Marjeta Kragelj, 5.r.Vilma Lenič, 5.r.Alma Zibelnik, 4.r.Andreja Gorjup, 5.r.Ida Vidic Klopčič, MAT, FIZAktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),

aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Štefka Zore, knjiţnica Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Karlina Strehar, SUŠ, OTP Aktivno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti projekta:individualna realizacija aktivnosti po AR krogu(Elliott),aktivno sodelovanje na srečanjih projektne skupine.Maša Mllinarič, 7.r. Vodja in koordinator projekta, zunanji konzulent ZRSSIrena VavpetičOdgovorni nosilec projekta4. Cilj projekta:Spodbujanje inovativnega učnega okolja kot: UČINKOVIT DIALOG (interakcija med učiteljem in učencem) aktivna vloga učenca (konstruktivistična SAMOREGULACIJA učenca) formativno spremljanje učenca s kakovostno povratno informacijo (ODGOVORNOST)Pričakovani cilj inovacije JE doseţen.V prihodnje še vedno ţelimo inovacijo utrditi in širiti na še večji del učiteljskega kolektiva.5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena 3. raven z zametki 4. ravni.Skupina vključenih učencev je stalna (sodelujočih 16 učiteljev). Metode dela so ustreznospremljene in evalvirane. Napredek članov inovacijske skupine je razviden v skupni refleksiji inodpravljanju lastnih šibkosti. Nekateri člani odstopajo v spodbujanju didaktičnih komponent.Razviden premik v poklicnem razvoju vsakega člana skupine.6. Uporabniki doseţene novosti:Mikro raven: učenci in učiteljiMakro raven: šolska skupnost učencev, šola kot institucija7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Sodelujoči v projektu so sposobni samostojno postaviti cilj in opredeliti smisel lastnega vedenjain delovanja. Učenci samorefleksivno, kritično, presojajo lastna vedenja in ravnanja ter ustreznos tem izbirajo ustrezne aktivnosti in s pomočjo samoregulacije te cilje dosegajo. Spoznanje, daje za kvalitetno sobivanje potrebno osebno ozavestiti ţe zapisane vrednote v šolskem vzgojnemnačrtu, spodbuja čustveno pripadnost in medgeneracijsko učenje ţe samo po sebi. Nastalamreţa interakcij omogoča aktivno vlogo učenca ob ozaveščeni samoregulaciji.S pomočjo intervizije in supervizije smo v projektni skupini iskali ustrezne in kvalitetne načinereševanja problemov in poglabljali izkušnje oz. spoznanja. Poklicni in osebni razvoj spodbujatana eni strani zaupljivo okolje v katerega smo vpeti ter odgovorno reševanje situacij, ki jihzaznavamo kot konfliktne oz. ovirajoče.Vnašanje izkušnje učitelja omogoča, da osebnostno angaţirano učenja spodbuja v učnemokolju. Učencu posledično omogoča, da uspe uveljaviti znanje, kot subjektivno posameznikovo– trajno in pozitivno obarvano. Na videz še tako preprosta situacija v učnem okolju omogočačustveno angaţiranost in kognitivno »samostojnost« - občutek vrednosti.Odgovorni nosilec projektaIrena Vavpetič, prof.Vodja projektamag. Maša MlinaričDomţale, 6. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOMAGAJ MI, DA NAREDIM SAM!Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Pomagaj mi, da naredim sam! Uvajanje načel montessori pedagogike pripouku v 1. triletju.Leto začetka projekta: šol. leto 2008/2009Vodja projekta: Petra Korošec, Nataša VančekPrijavitelj projekta: OŠ Venclja Perka DomţaleStrokovni konzulent: Herta KobalPrispevek strokovnega konzulenta: Ga. Herta Kobal je organizirala specialistični študij mont.pedagogike v sodelovanju z Opera Nazionale Montessori, katerega sta se udeleţili vodjiprojekta Nataša Vanček in Petra Korošec. Spremlja naše delo ter nam svetuje pri vpeljavi inširitvi novih elementov montessori pedagogike.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih okolij.3. Člani projektne skupine:Petra Korošec - vodjaNataša Vanček - vodjaMarija PetarkaSpecial. študij mont. pedagogike; izvajanje delavnicna različnih področjih; vsakodnevna uporabamontessori materiala pri pouku v 1. r; izdelavamateriala, predavanje in predstavitev dela zastarše, izvajanje seminarjev za učitelje, primeridobre prakse – hospitacije.Special. študij mont. pedagogike; izvajanje delavnicna različnih področjih; vsakodnevna uporabamontessori materiala pri spec.-ped.obravnavah;izdelava materiala, predavanje zastarše, izvajanje seminarjev in študijskih skupin zaučitelje, primeri dobre prakse – hospitacije.Uvajanje montessori elementov v pouk – poudarek1x na teden v 2. razredu, sodelovanje na internihizobraţevanjih, izdelovanje materiala.Lidija Blaţej Uvajanje montessori elementov v pouk –vsakodnevno v 1. razredu, sodelovanje na internihizobraţevanjih, izdelovanje materiala.Breda Stanič Delno uvajanje montessori elementov v pouk –v 1.razredu, sodelovanje na internih izobraţevanjih,izdelovanje materiala.Janja Vidic Delno uvajanje montessori elementov v pouk v 1.razredu, sodelovanje na internih izobraţevanjih,izdelovanje materiala.Alenka Ţivic Delno uvajanje montessori elementov v pouk v 2.razredu, sodelovanje na internih izobraţevanjih,izdelovanje materiala.Mojca GregoričRedno uvajanje montessori elementov v pouk spoudarkom na kozmični vzgoji v 2. razredu ,sodelovanje na internih izobraţevanjih, izdelovanjemateriala, primeri dobre prakse – hospitacije.

Tjaša Drofenik Redno uvajanje montessori elementov v pouk –vsakodnevno ob uporabi montessori materiala pripouku v 3. razredu, sodelovanje na internihizobraţevanjih, sodelovanje na zunanjemparaizobraţevanju o pedagogiki montessori,izdelovanje materiala.Andreja Trontelj Delno uvajanje montessori elementov v pouk –poudarek 1x na teden v 3. razredu, sodelovanje nainternih izobraţevanjih, sodelovanje na zunanjemparaizobraţevanju o pedagogiki montessori,izdelovanje materiala.Alenka Ogorevc Delno uvajanje montessori elementov v pouk –poudarek 1x na teden v 3. razredu, sodelovanje nainternih izobraţevanjih, izdelovanje materiala.Petra Kriţnar Delno uvajanje montessori elementov v pouk v 1.razredu, sodelovanje na internih izobraţevanjih,izdelovanje materiala.Ivanka Bider PetelinUvajanje montessori elementov v DSP, sodelovanjena internih izobraţevanjih, izdelovanje materiala,začetek obiskovanja izobraţevanja v ped. mont.zaobdobje 3-64. Cilj projekta:Cilji za učitelje: se udeleţi vseh montessori delavnic v matični OŠ s poudarkom na opismenjevanju izvede hospitacijo pri kolegici oz. na drugi šoli izdela več učil za uporabo pri pouku otroku predstavi različne materiale in primere dobre prakse uporablja in dopolnjuje pripravljeno okolje v svojem razredu sodeluje s starši (daje priporočila za delo doma)Cilji za učence: se samovzgaja in samoizobraţuje z montessori materialom samostojno manipulira z različnimi materiali in ob tem razvija nova spoznanja razvija pozitiven odnos do sošolcev, samodisciplino in samostojnost sodeluje v razredu pri različnih aktivnostih skrbi za materiale, z njimi pravilno ravna razvija ustvarjalnost sistematično pristopa k reševanju teţav in problemovCilji za področje opismenjevanja: učenci ţe v 1. razredu, na začetku šolskega leta, začno z opismenjevanjem zmontessori materialom za vsakega učenca posebej se pripravi individualni načrt opismenjevanjaPričakovani cilji inovacije so v letošnjem letu doseţeni. Poudarek smo dali na zgodnjeopismenjevanje, saj smo prepričani, da je potrebno ţe v 1. razredu začeti s prvimi korakiopismenjevanja. V 2. in 3. razredu pa smo posvetili veliko časa tudi bralni pismenosti, ki je šibkatočka našega šolstva.Dodatnih nakupov materiala montessori zaradi varčevalnih ukrepov nismo izvedli, smo paposameznice zelo veliko materiala naredile same. Poudarek je predvsem na jeziku, matematikiin kozmični vzgoji. Pedagogika montessori je vedno bolj vključena v tradicionalni pouk,vsakodnevno v 1. razredih in večkrat na teden v 2. in 3. razredih.

5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosegli smo 4. raven novosti in sicer »Odkrivanje novosti – invencija«. Elemente montessoripedagogike vedno bolj intenzivno uvajamo v tradicionalni pouk v OŠ. Uvajanje je v nekaterihrazredih vsakodnevno in utečeno. Učenci so tak način dela zelo dobro sprejeli, zadovoljne smotudi učiteljice, predvsem pa starši. Materiale in koncept dela uporabljamo pri poučevanju novesnovi, preverjanju in ocenjevanju znanja. Zelo dobre rezultate dosegamo v 1. razredu in prispec. pedag. obravnavah, kjer smo presegli vse zastavljene cilje, močno pa presegli cilje izUčnega načrta za 1. razred. Rezultati so dobri tudi v 2. in 3. razredu.Vodji projekta še vedno širiva inovacijo tudi v širši prostor, saj izvajava hospitacije zazainteresirane skupine, predstavljava način dela na študijskih skupinah, konferencah inkongresih ter izobraţujeva tako učiteljice naše kot drugih šol s področja pedagogike montessori.V letošnjem letu sva skupaj s kolegico Mojco Gregorič izvedli tudi delavnico za celoten kolektivna naši šoli – Primeri dobre prakse.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki doseţene novosti smo tako učitelji kot učenci v prvi triadi in njihovi starši. Učiteljicesmo zadovoljne z učnim procesom v razredu, delo prilagajamo vsakemu posamezniku,aktivnost učencev pri pouku je večja, upoštevan je otrokov interes in tempo dela. Zelo radiuporabljajo montessori material, znanje, ki ga na tak način doseţejo je trajnejše, vsebine znajopovezovati in naučeno uporabiti tudi v neznanih situacijah. Učenci so veliko bolj aktivni,motivirani za delo, pri delu so mirnejši in bolj zbrani. Ob teţavah sami vzamejo material, da sipomagajo pri zastavljeni nalogi in tako postajajo vedno bolj samostojni ţe v 1. razredu.Starši so z delom in rezultati zelo zadovoljni, vedno več je povpraševanja, če se tak način delanadaljuje tudi v 2. triadi.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V prvih razredih je uvajanje elementov montessori pedagogike vsakodnevno in na vsehpodročjih poučevanja. Vse tri učilnice 1. razredov so opremljene po principih »pripravljenegaokolja«, predvsem z materiali, ki smo jih naredili sami, učenci imajo material ves čas narazpolago in ga lahko vzamejo kadarkoli.Montessori material uporabljamo pri doseganju ciljev po kurikulumu javne šole.V 2. in 3. razredu učiteljice uporabljajo material pri vpeljavi nove učne snovi ter pri utrjevanjuznanja. Imajo nekoliko manj materiala, vendar je ta dostopen otrokom.Otrok lahko svobodno izbere material in sam popravlja svoje napake. Učenci se svobodnoodločajo, s čim si bodo pomagali pri zastavljeni nalogi. Z materialom razvijajo in pridobivajoizkušnje z vsemi čutili. Delujejo z rokami in razumom ter gradijo svoje znanje prek napak inposkusov. S tem omogočajo kontrolo napak in samovzgojo.Otrokova koncentracija je daljša, pripravljenost za delo večja, pozornost boljša. Učenci imajoobčutek, da znanje pridobivajo »igraje«, preko lastnih izkušenj. Postajajo samostojni tudi prikontroli znanja, saj imajo vsi materiali vgrajeno samokontrolo. Otroci nimajo občutka, da sostalno pod nadzorom. Zelo velik napredek je zaznati pri procesu opismenjevanja otrok inrazvoju matematičnih predstav in pojmov.Odgovorni nosilec projekta:Irena Vavpetič, prof.Domţale, 29. 6. 2012Vodji projekta:Petra Korošec, dipl.vzg.Mag. Nataša Vanček, prof.def

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVAJANJE ELEMENTOV MONTESSORI PEDAGOGIKE V 1.RAZREDU1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvajanje elementov montessori pedagogike v 1. razreduLeto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Barbara Krkoč UmerPrijavitelj projekta: OŠ Vojke Šmuc Izola, Prešernova cesta 4, 6310 IzolaStrokovni konzulent: Herta KobalPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovne konzultacijePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Sonja RajhIngrid HrovatinZrinka RibičTatjana ErcegKristina CencičEdith PaliskaMaja BurdychVodenje delavnicUvajanje elementov montessori pedagogikeUvajanje elementov montessori pedagogikeUvajanje elementov montessori pedagogikeUvajanje elementov montessori pedagogikeUvajanje elementov montessori pedagogikeUvajanje elementov montessori pedagogike4. Cilj projekta:Doseganje ciljev 1. razreda s pomočjo montessori materialov.Pričakovani cilj inovacije je doseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:Izvajanje, zbiranje podatkov ter reflektiranje izkušenj.Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863Pri projektu smo v zadnjem letu vključene vse učiteljice 1. razredov, tako razredničarke, kotdrugi učiteljici v oddelku ter učiteljice podaljšanega bivanja. Osredotočile smo se predvsem namoţnost doseganja ciljev 1. razreda s pomočjo montessori materialov. Letos smo dale večjipoudarek tudi moţnosti preverjanja in ocenjevanja s pomočjo konkretnih materialov oz.razvojnih sredstev.6. Uporabniki doseţene novosti:Učiteljice v 1. triletju.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ocenjujemo, da so montessori materiali primerni za uvajanje v 1. razredu, ujemajo se spredvidenimi cilji, učenci uspejo s pomočjo razvojnih materialov cilje nadgraditi oz. jih preseči.Učiteljice, ki izvajamo inovacijo sproti opravljamo evalvacijo in načrtujemo nadaljnje dejavnosti.Letos smo teoretično znanje osveţile na delavnici Opismenjevanje po metodi montessori, kisem ga izvedla vodja IP ter učiteljica Sonja Rajh. Ponovni zagon in navdušenje pa smopridobile na hospitaciji na Montessori šoli v Preski.Odgovorni nosilec projektaRavnateljica Lenčka PrelovšekVodja projektaBarbara Krkoč UmerIzola, 7. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTEGRACIJA ANGLEŠKEGA JEZIKA V POUK 1. TRIADE1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Integracija angleškega jezika v pouk 1. triadeLeto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Vesna KolinPrijavitelj projekta: OŠ VojnikStrokovni konzulent: Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: didaktika tujega jezika3. Člani projektne skupine:Vesna KolinMaša StropnikJelka KraljKristina KrivecSimone GoleţAnka KrajncUrška AgreţMilanka KraljMateja FidlerJerneja KompanMonika DimecMaja KovačičLidija VrečkoSabina PeničIda GrobelnikVodja projektaPri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.Pri izvedbi ure se vključuje pri aktivnostih in popotrebi učence usmerja v slovenskem jeziku.4. Cilj projekta:Učenci poslušajo tuj jezik in se nanj odzivajo.Pričakovani cilj inovacije JE doseţen

5. Doseţena raven novosti rezultata:4. raven: odkrivanje novosti - invencijaInformacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863Učenci poslušajo zgodbe, pesmi, razlage in si počasi zapomnijo vedno več besed,struktur, ki jih naslednjič v drugi situaciji, prepoznajo ali celo uporabijo.Po treh letih učenci razumejo navodila v angleščini, preproste tematske sklopebesed in uporabljajo kratke komunikacijske povedi.Učenci so sami odigrali kratko igrico v angleščini in prepevali angleške pesmi naprireditvi za starše.Učenci so ob stiku z angleškim govorcem sami poskušali tvoriti vprašanja zagosta.6. Uporabniki doseţene novosti:Učenci prve triade7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Večina prvošolcev je v začetku leta šele prvič prišla v stik s tujim jezikom. Ampak so protikoncu šolskega leta ţe usvojili veliko angleških besed in fraz. Na začetku jim je tuj jezikpredstavljal novost, strah ali celo odpor. Niso se upali sprostiti zaradi spremembe in jih jebilo strah, da bi povedal kaj narobe. Ko pa so se navadili na nov način dela, pa so zveseljem skušali odgovarjati na moja vprašanja, obnoviti slišano pravljico, ponoviti/zapetipesmico, ... Tretješolci pa so ţe dosti pogumni, da ţe samostojno kaj povedo ali vprašajov tujem jeziku (tudi tisti, ki so kot prvošolci bili bolj v ozadju in ves čas tiho).Odgovorni nosilec projektaMajda RojcVodja projektaVesna KolinVojnik, 6. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTABRALNE ZVEZDICE IN ISKALCI BISEROVPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Bralne zvezdice in iskalci biserovLeto začetka projekta: 2011/12Vodja projekta: Bernarda FrassPrijavitelj projekta: Osnovna šola Vrhovci, C. na Bokalce 1, LjubljanaStrokovni konzulent: Marija SivecPrispevek strokovnega konzulenta: Obisk v zavodu, svetovanje in spremljanje projektapreko celega šolskega letaPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Marjanca VampeljBernarda FrassTina OsolnikBojan LipovecJerneja ŠorliMarija SivecOdgovorni nosilec projektaVodja projekta – načrt, organizacija, izvedba,poročanjeDefektologinja, ki je vseskozi sodelovala in vodilatudi delavnice, pomoč pri izvedbiProfesor geografije, ki je sodeloval pri športnihsrečanjihProfesorica RP, ki je vodila likovne delavniceKonzulentka - ZRSŠ4. Cilj projekta:prostovoljna vključitev in sodelovanje zvezdic in biserov v projekt,raziskovanje interesov zvezdic in biserov, glede športnih aktivnost,motivacija in spodbujanje branja in pisanja,razvijanje interesa za branje, pisanje, govorjenje, gledanje, risanje, poslušanje,spodbujanje branja in pisanja v knjiţnici, domačem in šolskem okolju,povezovanje branja z vsakdanjim,sklepanje novih prijateljstev, druţenje, sodelovanje,medsebojna pomoč in vzpostavljanje medsebojnih odnosov,sprejemanje drugačnosti in spodbujanje vrednot: spoštovanje, sočutje, prijaznost,pomoč, odgovornost, strpnost, vztrajnost, iskrenost, poštenje, razumevanje teţav,iskati načine dela, da bo druţenje s knjigo in vrstniki prijetno,raziskovanje interesov zvezdic in biserov,občutek varnosti, brez prisotnosti staršev.Pričakovani cilj inovacije: cilj inovacije je doseţenV prihodnjem šolskem letu ţelimo projekt še nadaljevati, utrditi in širiti. Načrtovanje delapoteka z razredno stopnjo.Dejavnosti in fotografije našega dela so objavljene na spletnih straneh:http://www.os-vrhovci.si/info/projekti.html5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosegli smo 4. raven razvoja novosti, jo tudi predstavili in objavili. Pribliţujemo pa se 5.ravni.

Glede na cilje, ki smo si jih zastavili so učenci s posebnimi potrebami ob koncu projektazačutili, da so v našem okolju izjemno pomembni, da lahko tkejo svoja prijateljstva,odkrivajo svoja močna področja, razvijajo svoje potenciale, da lahko s prizadevnostjo invztrajnostjo, s knjigo v roki, bogatijo besedni zaklad, razumevanje prebranega,sprejemajo pozitivne vrednote in bogatijo svoje ţivljenje z izjemnimi izkušnjami,pridobljenimi z učenci – prostovoljci.Odločilnega pomena pa je bilo, da se je učenec čutil sprejetega, varnega in da je sebedoţivljal kot uspešnega, enakovrednega in upoštevanega.Učenci so tudi osvojili bralno značko, postali bolj samozavestni, komunikativni,socializirani in pridobili na samopodobi.Predpogoj za celoten naš uspeh je bilo prijetno, sproščeno in brez pritiskov prijaznošolsko okolje. Naše bralne zvezdice in biseri so se veliko naučili drug od drugega.Zagotovo pa so novost spremljali in podpirali starši in vodstvo šole, sami pa smo poskrbeliza promocijo pri naših mesečnih srečanjih, ki smo jih objavili na spletnih straneh šole.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo učitelji v vseh treh triadah osnovnošolskega izobraţevanja, sajimajo učenci, ki prihajajo iz različnih starostnih skupin, pa tudi znanja in predznanjapriloţnost pridobivati raznotere spretnosti, razvijati svoje potenciale na različnih področjih,razvijati svojo samopodobo, se dokazovati, da so enakovredni med seboj, da lahkoosvojijo bralno značko na drugačen način, s pripovedovanjem zgodb učencem, ki jihusmerjajo. Skozi raznolike oblike sodelovanja se odpirajo tudi vrednote, ki so sestavni delvzgojnega koncepta šole. Nenazadnje je tudi sodelovanje med učitelji pomembendejavnik pri vzpostavljanju boljše šolske klime v šoli in izven nje.Inovacijo lahko uporabijo tudi vsi učenci, ki so jim metode dela bolj sprejemljive inustrezne.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga: Z obliko sodelovanja in druţenja različnih starostnih skupin smo prestopili mejetradicionalnega načina učenja. Posegli smo v osebno motivacijo posameznika in razvijanju vrednot in pozitivnesamopodobe. Pridobivali smo nove izkušnje, ki so bile vezane na vsakdanje ţivljenje, tudi izvenšole. Spletli smo prijateljske vezi, se učili drug od drugega in se medsebojno bogatili narazličnih področjih našega druţenja. Sodelujoči v projektu so svoje delo evalvirali v dnevnik, kamor so zapisovali svojemnenje, vtise, dneve druţenj, prebranih knjig … Skupaj smo iskali rešitve za probleme, ki so se pojavljali med projektom –predvsem časovno usklajevanje. Učenci so čutili pripadnost skupini. Učenci so osebnostno napredovali, sami so izbirali dejavnosti. Uspešno je bilo timsko delo, komunikacija in pomoč konzulentke, podpora vodstvain staršev. Skupaj smo delili nepozabne dneve v šoli in izven nje.Odgovorni nosilec projektaVampelj Marjanca, ravnateljicaVodja projektaFrass BernardaLjubljana, 6.7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAČUM- ČUSTVA ODPIRAJO UMPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Čum- čustva odpirajo umLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Urša KalanPrijavitelj projekta: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000LjubljanaStrokovni konzulent: dr. Inge Breznik, mag. Marija KramarPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Čustvena inteligenca učenca3. Člani projektne skupine:Irena BradeškoMojca BerceDanica TrilerUrša KalanSkušala uvesti nekaj aktivnosti za izboljšanjerazredne klime in razvijanja večje čustveneinteligence otrok.Izvedla nekaj dogovorjenih nalog.Aktivno je izvajala in v pouk vpeljevala dejavnosti,ki so izboljšale razredno klimo in večale čustvenointeligenco njenih učencev. Ker je bil to letos prvirazred, je ves svoj napor vloţila v izboljšanjemedosebnih odnosov med učenci.Vodja projektnega tima na šoli. Pisanje zapisnikovsrečanj, zagotavljanje vse potrebne materialneopreme(knjige, kamere, računalnikov, izdelavaplana snemanj, vodenje analiz snemanj, obdelavaanketnega vprašalnika, priprava razstave, izdelavakončnega poročila za ravnatelja. Nadaljevala zzačrtanimi aktivnostmi prejšnjega leta (jutranji krog,socialne igre med poukom, tarča znanja, vpeljalatudi naravoslovni tabor v ZOO Ljubljana.4. Cilj projekta:Temeljna cilja, ki smo jim v projektu sledili sta bila: ustvarjanje ugodne klime, kjer se bodo učenci počutili sprejeti in jih bo spodbujalak aktiviranju svojih potencialov, kjer je moţno učiti se biti in sodelovati omogočati in vzpodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojno –izobraţevalnem procesu.Pričakovani cilj inovacije je bil doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:1. Osebni razvoj strokovnega delavca2. Uvajanje t.i .dobre oz. odlične prakse

3. Razvijanje t.i. dobre oz. odlične prakseOb prebiranju knjige Strategije za spodbujane čustvene inteligentnosti v razredu smonašle mnogo primerov dobre prakse, ki smo jih vpeljale v naše delo z učenci, tako smoizboljšale najprej čustveno inteligenco naših učencev, nato pa še klimo v celotnemrazredu, kjer skupinsko delo ni več predstavljalo noben problem, kjer so si učenci pričelimedsebojno pomagati in sodelovati brez neposrednih vzspodbud učitelja. Udeleţile smose tudi izobraţevanja za mediatorja in veščine mediacije vpeljevale v razred po zgleduknjige Mediacija za otroke Janija Prgića. Vpeljale pa smo tudi naravoslovni tabor v ZOOLjubljana, ker smo mišljenja, da se na večdnevnih taborih med učenci razvijejo drugačnimedosebni odnosi, da se lahko učno šibkejši učenci pokaţejo v drugačni luči. Poleg tegapa je znanje pridobljeno z izkustvom kvalitetnejše in trajnejše. V tem šolskem letu pa smoaktivno vpeljale tudi analizo učenja. Vedno smo se z učenci po obravnavani snovipogovorili, kako smo se učili (načini), kaj smo se naučili, kako bi se lahko še bolje naučili,kaj je pomagalo enemu učencu pri učenju, kaj drugemu… Vsak je na koncu označil natarči znanja ali se je kaj naučil, kako je sodeloval pri osvajanju znanja z ostalimi, na katereovire je naletel pri učenju ter njegovo počutje med procesom učenja.Še vedno pa smo veliko časa namenjale šolskim odmorom z metanjem kocke prijateljstva.Kocka je poskrbela, da se niso ves čas igrali skupaj le eni in isti otroci, da niso samevaledruţabne igre, da smo presenečali sošolce z drobnimi pozornostmi, da so se igrali dečki zdeklicami in obratno, če je na kocki padel kvizko pa so dejavnost za nasvidenje ali za vjutranjem krogu (vsak dan zadnjih 5 minut – socialna igrica, jutranji krog – prvih 10 minut)izbrali otroci… In kar je najbolj zanimivo, otroci niso dovolili, da bi s kocko zadnji mesecpouka prenehali.Da smo cilje realizirali pa priča dejstvo, da je v vseh vključenih razredih vlada izrazitosodelovalna klima med učenci.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi učitelji še posebej tisti, ki poučujejo na razredni stopnji, ostalipa jo morajo prilagoditi starosti svojih učencev7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ugotovile smo, da smo z načrtno vpeljavo izbranih dejavnosti v pouk, izgradile boljšemedosebne odnose med učenci, izboljšale razredno klimo in s tem ustvarile prijetnejšeučno okolje tako za nas učitelje kot učence. Pa ne samo to, v enem oddelku, kjer vzačetku leta delo po skupinah ni bilo mogoče (smiselno), je na koncu leta potekalo brezteţav. Učenci so se zmogli znotraj skupin sami organizirati in si določiti naloge, zadoseganje skupnega cilja – znanja brez trenj.V naših dejavnostih so imele pomembno mesto tiste: ki so učence spodbujale k prepoznavanju lastnih pozitivnih lastnosti, ki so učence navajale na opazovanje pozitivnih lastnosti pri drugih, ki so jih navajala na vţivljanje v čustva drugega (so razvijala empatijo) ki so jih učile učiti se (načini učenja) ki so razvijale reševanje spora na način mediacije (pogovor, kjer je skupinamediator- spor rešujemo kot razred)Naj naštejem le nekatere: Dan začnemo v jutranjem krogu, kjer se pogovarjamo o našem počutju. (Kako sepočutiš? Zakaj se tako počutiš?)

Spoznavamo čustva (jeza, veselje, ţalost, strah…) , jih izraţamo besedno inpatomimično.Se učimo obvladovati čustvo jeze – izdelali smo čustveni semafor. (Vsak se lahkorazjezi – to ni teţko. A biti jezen, na pravo osebo, do prave mere, ob pravem času,s pravim namenom in na pravi način- to ni lahko.)Iščemo dobre lastnosti pri sošolcih. (Povej nekaj lepega o Petri.)Se vţivljamo v čustva drugega. (Kaj misliš, kako se počuti Metod? Zakaj se takopočuti?)Gradimo medsebojno spoštovanje z metanjem kocke prijateljstva.Z drobnimi presenečenji osrečujemo skritega prijatelja. (Dovolj je risbica narisanamed odmorom posebej zanj, dovolj je pohvala za lepo napisano nalogo, dovoljpovabilo k igri, dovolj prijazen nasmeh ob vstopu v razred…)Učenje veščin mediacije po knigi Mediacija za otrokeTarča znanja (osmislitev strategij učenja, vzpodbujanje sodelovalnega učenja…)V projektu ČUM so analizi učiteljeve prakse sluţili videoposnetki. Ki so omogočali, da smos projektom rastle tudi same. Mnoge smo odpravile določene klike, za katere sploh nismovedele, nekatere smo skušale bolj razviti tudi neosebno komunikacijo (obrazna mimika,roke, hoja), izboljšale smo tudi kvaliteto podajanja navodil učencem (najprej poskrbeti, danam res vsi sledijo, nas slišijo, nato jih podati enkrat, v primerni glasnosti in razločno.).Sočasno pa so posnetki omogočili tudi to, da smo točno videle, kdaj smo in s čim smo prikakšnem učencu vzpodbudile pozornost, oz. kdaj smo jo pri določenem učencu izgubile…Vse smo bile na zadnjem srečanju mnenja, da s projektom nadaljujemo tudi prihodnjeleto, ker smo opazile resničen napredek v naših učencih in kar je ravno tako pomembno,tudi v nas samih.Odgovorni nosilec projektaMarjeta DemšarVodja projektaUrša KalanŢelezniki, 22. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAE-ODDELEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: E-oddelekLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Majda SitarPrijavitelj projekta: Prva gimnazija MariborStrokovni konzulent: Mag. Vera BevcPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Herman PušnikMajda SitarMarta Mohorko BezgetKsenija Bračič BračkoStojan KosTjaša Klanjšček BohinecBrigita PraprotnikAndreja ŠtrekeljOdgovorni nosilec projektaRazredničarka e-oddelka, pedagoška in športnakoordinatorkaSvetovalna delavka, svetovanje dijakom profesorjemin staršemIKT podpora profesorjem in dijakomUporaba spletne učilnice pri pouku geografije zautrjevanje znanja in preverjanjePomočnica ravnatelja, predsednica Mladinskegakulturnega umetniškega društva Prve gimnazijeMaribor: usklajevanje izvenšolskih aktivnosti inšolskih obveznosti mladih kulturnikov zvzpostavljanjem varnega in organiziranega učnegaokoljaVodja šolskega razvojnega tima, uvajanje novosti ve-izobraţevanjePoučevanje matematike, nudenje učne pomočidijakom z individualiziranim programom4. Cilj projekta:Razvijanje metod in organizacijskih pristopov za zadovoljevanje potreb perspektivnihdijakov, ki zmorejo gimnazijski program in se aktivno ter uspešno udejstvujejo še našportnem ali kulturnem področju.Pričakovani cilj inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:Individualiziran pristop k potrebam dijakov, vključevanje IKT tehnologije v pouk inusklajevanje potreb posameznikov v razredu.Individualiziran pristop je izboljšan.Povečano vključevanje IKT tehnologije.

6. Uporabniki doseţene novosti:dijaki športnikidijaki kulturniki7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V skladu s posodobitvenim načrtom šole smo potrebe e-oddelka uspešno vključili vprioritete šole.Strokovno delo razrednega učiteljskega zbora e-oddelka, spremljanje članov projektneskupine, individualiziran pristop, vključevanje IKT tehnologije, uspešne metode in oblikedela je pripomoglo, da so dijaki zmogli uspešno končat prvi letnik gimnazijskega programain hkrati bili aktivni ter uspešni še na športnem in kulturnem področju.Odgovorni nosilec projektaHerman PušnikVodja projektaMajda SitarMaribor, 3. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASOOIGRA: VPLIV USPEŠNIH DIJAKOV NA DELO V ODDELČNISKUPNOSTI1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: SOOIGRA: Vpliv uspešnih dijakov na delo v oddelčni skupnostiLeto začetka projekta: 2007/08Vodja projekta: dr. Sonja Hudej, prof.Prijavitelj projekta: ŠCV, GimnazijaStrokovni konzulent: mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta, mag. Sonje Zajc:mnogi učitelji na Gimnaziji se pri uvajanju posodabljanja posluţujejo modela Odprtoučenje, učilnica brez katedra, v katerega je devet naših učiteljev uvedla naša konzulentkav šol. letu 2009/2010; mnogi učitelji na Gimnaziji svoje ocenjevanje razvijajo na podlagikonzulentkinega strokovnega predavanja o ocenjevanju, ki ga je imela za vse učiteljeGimnazije v šol. letu 2009/2010.Področje projekta: Razredna klima kot kriterij kakovosti delovanja šole3. Člani projektne skupine:dr. Sonja Hudej Uvajanje metodično-didaktične novosti –poučevanje z močjo besede, z močjo igre in zvzpodbujanjem razredne mnoţice (skupnosti)Darja Joger Avberšek, prof. Učilnica brez katedra ob popotovanjih inpriloţnostnih angleških večerihCvetka Bovha, prof.Soigra v drugem letniku – Srednjeveška učna potmag. Alenka GortanPovezovanje naših dijakov z evropskimi vrstniki,usmerjanje v etiko, debato in kritično mišljenjeAndreja Gumzej, prof.Soigra ob maturitetnem sklopu literarnih besedilJoţica Drčar Tiršek, prof. Uvajanje novih načinov ocenjevanja – formativnospremljanje ciljevZlata Zevnik, prof.Joţica Plešnik, prof.4. Cilj projekta:Vodenje razredne skupnostiVodenje razredne skupnosti in usmerjanje vdebato za simulacijo v evropskem parlamentuSoigra je inovacijski projekt ZRSŠ, ki se izvaja na Gimnaziji od leta 2007/08. Zadoseganje boljše razredne klime in učinkovitejšega razvoja dijakovih kompetenc IP Soigrarazvija orodja oz. vzvode: moč igre, moč besede in moč mnoţice (sinergija skupnosti).Najpomembnejši cilj tega projekta je doseganje najvišje oblike osebnega razvoja innajvišje oblike osebne zavzetosti za skupne druţbene oz. razredne projekte.Evalvacija je dokazala, da je ob takem delu okolje vzpodbudnejše, poveča se kritičnomišljenje, uspešnejše je vključevanje dijakov v soustvarjanje učnega procesa in doseţeneso dobre moţnosti za nad-predmetno ciljno načrtovanje pouka.V letošnjem šolskem letu smo v pouk vpeljali metode dela, kakor jih navaja psihosintezaPierra Ferruccija: Kdo sem in kaj lahko postanem:http://www.cdk.si/soutripanje/st45/kdo_sem_in_kaj_lahko_postanem.htm,in spoznanja psihologije in nevrologije, kakor jih navaja znanstveni prispevek:

http://pednevro.pedkl.si/wp-content/uploads/2008/07/razvojnanevrologija.pdfS temi pristopi je učitelj zmoţen navdihovati dijake in ustvarjati moţnosti za opazni vsestranski napredekposameznega dijaka; zmoţen povezovati razredne skupnosti, da so sodelovalne in strpne; zmoţen vzpodbuditi posameznega dijaka k najvišji obliki osebnega razvoja.5. Doseţena raven novosti rezultata:4. raven razvoja novosti:odkritje novega vzgojno-izobraţevalnega elementa ali oblikovanjenove celote s kombinacijo ţe znanih didaktičnih elementov.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki v šol. letu 2011/12 so bili dijaki in učitelji Gimnazije: več učiteljev si jeprizadevalo uvajati formativno ocenjevanje; več učiteljev je izvedlo pouk po modeluUčilnice brez katedra; več oddelkov je vse leto razvijalo kompleksno mišljenje insodelovalno učenje, 2. Š je poskušal vstopiti v medpredmetno povezavo Srednjeveškaučna poti, dijaki prvega letnika so se pripravljali na debatna tekmovanja in simulacijoevropskega parlamenta, dijaki četrtih letnikov so izpeljali spoznavanje maturitetnihbesedil. Veliko razredov se je ob dnevu Zemlje odzvalo z recitacijami v naravi, da bi seohranjala čistost, vitalnost in ravnovesje na določenem področju. Dobro medsebojnopovezanost so dijaki Gimnazije dosegli z uspešnim volonterskim delom: 80 volonterjev zaizvedbo evropskega krosa.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Po uvedbi didaktično metodičnih sprememb, kakor jih razvijamo sodelujoči v IP Soigra,smo z letošnjo evalvacijo spremljali: Občutek povečanja izostritve uma Pridobitev zmoţnosti za osredotočenje Povečanje zmoţnosti za doţivljanje lepote Sprostitev domišljije Prebujanje intuicije Odkrivanje jaza in njegovega smislaZ vpeljavo e-ankete v projekt bo v prihodnjem letu evalvacija postala kvalitetnejša.Nekaterih zastavljenih nalog do junija nismo uspeli uresničiti, česar ne jemljemo kotslabost, pač pa ugotavljamo, da je tako doseţena kontinuiteta IP Soigra, saj se bodonerealizirane pojavile v novih načrtih za prihodnje šolsko leto.Evalvacija je dokazala, da projekt Soigra prinaša pozitivne vzpodbude v okolje, poveča sekritično mišljenje, uspešnejše je vključevanje dijakov v soustvarjanje učnega procesa indoseţene so dobre moţnosti za nad-predmetno ciljno načrtovanje pouka.Odgovorni nosilec projekta:Rajmund Valcl, ravnatelj GimnazijeVodja projekta:dr. Sonja HudejVelenje, 6. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTA»V ISKANJU ZVOKA«Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »V iskanju zvoka«Leto začetka projekta: 2011Vodja projekta: dr. Lorena MihelačPrijavitelj projekta: Šolski center Novo mesto, Srednja šola MetlikaStrokovni konzulent: dr. Inge BreznikPrispevek strokovnega konzulenta:Mnenje konzulentke:" Projekt ocenjujem pozitivno zaradi: strokovnega in znanstvenega pristopa pri načrtovanju metodologije dela, izvajanjuprojekta, raziskavi in statistični obdelavi podatkov, projektnega tima, v katerem se je ustvarilo konstruktivno delovno vzdušje, ki jeomogočalo preizkušanje novih idej, osebnostno in strokovno rast sodelujočih vprojektu, izbora tematike, ker odseva povezavo teorije s prakso oz. aplikacijo teorije napraktičnem primeru.Za naslednje leto predlagam: da se raziskava razširi na večjo skupino predšolskih otrok ter še na srednješolskedijake, pri čemer se opravi primerjava v doţivljanju glasbe med starostno različnimiskupinami otrok, da se bolj eksplicitno navaja spremljavo, evalvacijo projekta in kako potek akcijskoraziskovalnihkrogov, da se ne izpostavi samo (ne)potrditev hipotez, ampak opis rešitev za ključneprobleme. najbolj pozitivno pa ocenjujem, da bo projekt ţivel še naprej integriran v prakso, sčimer se izboljšuje vzgojno-izobraţevalno delo."Področje projekta: medpredmetna povezava v srednji strokovni šoli3. Člani projektne skupine:Natalija Kunič, član spremljanje projekta, prispevek na področju čustvenega razvoja votroštvu, prispevek na področju značilnostičustvenega razvoja v obdobju otroštva(pptx).Branka Klarić, ravnateljica spremljanje projekta in svetovanje .Marija Nemanič, član scenarij in izvedba pravljice »Spančekzaspanček« ter prispevek/analiza pridobljenih rezultatov z

jezikovnega področja (pptx).Aleksandra Matjašič, član izdelava scene, kostumografije in scenskihrekvizitov za pravljico »Spančekzaspanček« ter prispevek/analiza pridobljenih rezultatov zlikovnega področja (pptx).Lorena Mihelač, vodja projekta izdelava glasbene priredbe za pravljico»Spanček zaspanček«, prispevek/analiza pridobljenih rezultatov zglasbenega področja (pptx), merjenje z metodo ekstraspekcije inobdelava rezultatov ter koordinacija projekta.4. Cilj projekta:Cilj projekta je ugotoviti, kako se zvok doţivlja na različnih področjih našega ţivljenja inkako pomagati dijakom/učencem dojeti, da je moţno ena isto učno snov razumeti zrazličnih vidikov.Pričakovani cilj inovacije: doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Člani inovacijskega projekta smo mnenja, da smo dosegli drugo raven. Višjo raven (ravni)projekta pričakujemo v naslednjih letih, glede na to, da razmišljamo o nadaljevanju innadgrajevanju projekta.6. Uporabniki doseţene novosti:Prepričani smo, da bodo novosti, ki smo jih pridobili z našim inovacijskim projektom lahkouporabili ne samo učitelji v osnovnih in srednjih šolah ampak tudi vzgojitelji predšolskihotrok, ki razmišljajo na podoben način kot člani inovacijskega projekta »V iskanju zvoka«glede povezovanja slike, besede in glasbe.Prav tako smo prepričani, da bodo pridobljene novosti lahko uporabili vsi tisti učitelji, ki sene ukvarjajo z glasbeno, jezikovno ali likovno umetnostjo, vendar so z zvokom vezani zdrugačnega vidika (npr. naravoslovje in zvok: biologija in zvok, medicina in zvok, fizika inzvok, …).Člani inovacijskega projekta so tudi mnenja, da bodo novosti pomagale učencem in pravtako dijakom pri razumevanju, kako se ista učna snov prepleta pri različnih šolskihpredmetih oz. v vsakdanjem ţivljenju.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z inovacijskim projektom »V iskanju zvoka« smo pridobili: model povezovanja več šolskih predmetov skupaj, ki jih veţe ista učna snov(glavno izhodišče je zvok). S tem modelom smo začeli s posodabljanjem vzgojnoizobraţevalnegadela katerega je cilj: a) naučiti učence/dijake, da je isto učno snovmoţno doţiveti skozi različne šolske predmete in b) naučiti učence/dijake dapridobljeno znanje iz različnih šolskih predmetov povzamejo in doţivijo kot celoto. kratki prispevek (v obliki pptx-a), ki temelji na manjši raziskavi o doţivljanjuharmonije in disharmonije, ter rezultate merjenja, ki omogočajo en vpogled naproblematiko dojemanja zvoka z besednega, likovnega in glasbenega vidika (pptx

prilagamo letnem poročilu). Mislimo, da smo s prispevkom o harmoniji indisharmoniji prispevali k boljšem razumevanju, kako se otroci v predšolskemobdobju čustveno odzivajo na harmonično/disharmonično dogajanje v besedni,likovni in glasbeni umetnosti. Zavedamo pa se, da je ta prispevek šele začetektovrstnega raziskovanja in da bo potrebno raziskavo ponoviti z večjim številomudeleţencev iz različnih starostnih skupin v naslednjem šolskem letu.Odgovorni nosilec projektaBranka KlarićVodja projektaLorena MihelačMetlika, 2. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTABLAGINJA ČLOVEŠTVA IN OBSTOJ NAŠEGA PLANETA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Blaginja človeštva in obstoj našega planetaLeto začetka projekta: 2011/12Vodja projekta: mag. Vesna TrančarPrijavitelj projekta: Šolski center Ptuj, Ekonomska šola, Volkmerjeva 19, 2250 PtujStrokovni konzulent: Nataša MalovrhPodročje projekta: Poti do kreativnih, učinkovitih in ekološko naravnanih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Vesna TrančarVesna EmeršičVodja projekta, organizator, mentor in svetovalecVključila se bo v naslednjem šol. letu4. Cilj projekta:Pričakovani cilj inovacije, ki je bil planiran v tem šolskem letu je doseţen.Cilj je v spodbujanju mladih, da s proučevanjem in analiziranjem aktualnih gospodarskoekološkihvsebin in dogodkov iz okolja razvijajo kritično razmišljanje in zavest do okolja insoljudi.5. Doseţena raven novosti rezultata:Na inovativen način smo dijake pripravili do globalnega razmišljanja o načinih varovanjanarave in uporabi alternativnih virov energije. Predvsem smo jim omogočili, da o tem samispregovorijo. Dosegli smo visoko doseţeno raven.6. Uporabniki doseţene novosti:Dijaki so se seznanili z različnimi oblikami varovanja okolja, s sodobnimi oblikamivarčevanja z energijo in energetsko varčnimi izdelki. Novosti so dijaki prenesli nasovrstnike z javno predstavitvijo (plakati in prezentacije), na svoje starše ter vse, ki ţivijo vnjihovih gospodinjstvih.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z omenjenim projektom smo spodbudili dijake k opazovanju okolice, zbiranju strokovnihčlankov na temo ekonomija-ekologija, obiskovanju ekološko osveščenih podjetnikov,iskanju rešitev pri problemih varovanja okolja in varčnemu načinu uporabe energetskihvirov, obveščanju okolice o ekoloških vrednotah (razstava, prezentacije), udeleţevanjudogodkov na temo ekologija, aktivnemu vključevanju med mlade raziskovalce, širjenjupozitivnega odnosa do okolja med sovrstnike in člane gospodinjstva.Odgovorni nosilec projektaMag. Branka Kampl RegvatVodja projektaMag. Vesna TrančarPtuj, 20. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVAJANJE SKRBNIŠTVA V SREDNJI ŠOLIPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvajanje skrbništva v srednji šoliLeto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Maja ArhPrijavitelj projekta: Tehniški šolski center Kranj, Kidričeva cesta 55, 4000 KranjStrokovni konzulent: Petra Cimerman PetrovičPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Maja ArhPolona Hafner FerlanMeta ArneţGašper StrnišaVodenje projekta, razgovori z dijaki in učitelji,izdelava poročil.razgovori z dijakirazgovori z dijaki, izdelava poročil, prevodrazgovori z dijaki4. Cilj projekta:Zadovoljni in uspešni dijaki.Pričakovani cilj inovacije je delno doseţenCilj je delno doseţen zato, ker v projekt niso več vključeni vsi dijaki, kot je bilo prvotnomišljeno, temveč je postal prostovoljni projekt, ki ţal ne zajema več vseh dijakov.5. Doseţena raven novosti rezultata:Večina udeleţencev je skrbništvo dobro sprejela. Klima se je izboljšala, odnosi med dijakiin učitelji so boljši.Učni uspeh in počutje dijakov se je v tem šolskem letu nekoliko izboljšalo. Dijaki somotivirani za delo. Učitelji jih vzpodbujamo, da bi si zastavili realne cilje in se maksimalnopotrudili, da bi te cilje dosegli v zadovoljstvo vseh udeleţencev.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija je zelo široko uporabna v okoljih, kjer se dva pola ţe tradicionalno ne povezujetadovolj, npr. v šolah. Tradicionalno velja, da so učitelji učencem nadrejeni, da so tam samozaradi poučevanja, da med seboj ne smejo biti preveč prijateljski. Ta projekt te zidovepodira, učitelja in učenca zbliţuje, ju predstavi v novi luči.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Projekt je delno uspel, rezerve pa so še. Dijake je potrebno vedno znova motivirati, jihpripraviti do tega, da bodo začutili potrebo po izobraţevanju, po osvajanju vedno novih

znanj in veščin, da bodo postali bolj samozavestni in sproščeni. Ţelimo, da bi dijakiprihajali v šolo z iskreno ţeljo, da bi svoje mladostne sanje uresničili in s svojim znanjempripomogli k razvoju na različnih področjih.Odgovorni nosilec projektaSaša KocijančičVodja projektaMaja ArhKranj, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGOZDNI PONEDELJEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Gozdni ponedeljekLeto začetka projekta: 2011 -2012Vodja projekta: Brigita Urbanija, Milena LampretPrijavitelj projekta: Vrtec Antona Medveda KamnikStrokovni konzulent: Natalija Komljanec, Jaka Šubic, Natalija GyorekPrispevek strokovnega konzulenta:Natalija Gyorek: Priprava anketnih vprašalnikov za starše, strokovne delavke in otrokeobdelavapodatkov, izvedba izobraţevanja za strokovne delavke- Metodologija gozdnepedagogike, Predstavitev projekta na svetu staršev, prispevek za glasilo Antonček- KUKUgozdni Antonček je tu, izvajanje delavnic v gozdu za otroke in strokovne delavkeJaka Šubic: Izvedba delavnic za strokovne delavce v Kamniški Bistrici, izvedba delavnicza strokovne delavce in otroke v Kamniški Bistrici, izvajanje delavnic v gozdu za otroke instrokovne delavke3. Člani projektne skupine:Simona ŠarecSimona MatjanIrena Ţibert priprava prispevka za glasilo KU- KU gozdniAntonček je tu, anketiranje otrok in staršev, priprava primera dobre prakse in predstavitev vprojektni skupini predstavitev projekta staršem- skupno srečanjes starši sodelovanje na izobraţevanje g. Jaka Šubica inNatalije Gyorek sodelovanje in izvedba delavnice Gozdnodopoldne z otroki v Kamniški Bistrici z g.Šubicem priprava prispevka za glasilo KU- KU gozdniAntonček je tu, anketiranje otrok in staršev, priprava primera dobre prakse in predstavitev vprojektni skupini predstavitev projekta staršem- skupno srečanjes starši sodelovanje na izobraţevanje g. Jaka Šubica inNatalije Gyorek sodelovanje in izvedba delavnice Gozdnodopoldne z otroki v Kamniški Bistrici z g.Šubicem priprava prispevka za glasilo KU- KU gozdniAntonček je tu, anketiranje otrok in staršev, priprava primera dobre prakse in predstavitev v

Alenka JevšnikMartina Prezeljprojektni skupini predstavitev projekta staršem- skupno srečanjes starši sodelovanje na izobraţevanje g. Jaka Šubica inNatalije Gyorek sodelovanje in izvedba delavnice Gozdnodopoldne z otroki v Kamniški Bistrici z g.Šubicem priprava prispevka za glasilo KU- KU gozdniAntonček je tu, anketiranje otrok in staršev, priprava primera dobre prakse in predstavitev vprojektni skupini predstavitev projekta staršem- skupno srečanjes starši, gozdarjem in g. Šubicem sodelovanje na izobraţevanje g. Jaka Šubica inNatalije Gyorek sodelovanje in izvedba delavnice Gozdnodopoldne z otroki v Kamniški Bistrici z g.Šubicem priprava prispevka za glasilo KU- KU gozdniAntonček je tu, anketiranje otrok in staršev, priprava primera dobre prakse in predstavitev vprojektni skupini predstavitev projekta staršem- skupno srečanjes starši sodelovanje na izobraţevanje g. Jaka Šubica inNatalije Gyorek sodelovanje in izvedba delavnice Gozdnodopoldne z otroki v Kamniški Bistrici z g.Šubicem4. Cilj projekta:Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno okolje - Kako pouk iz igralnice preusmeritiv naravno učno okoljePričakovani cilj inovacije: načrtovane usmerjene dejavnosti prenesti iz igralnic v naravno učno okolje, uravnoteţiti vsa vzgojna področja, razvijanja naravoslovnih kompetenc (spodbujati vedoţeljnost, raziskovanje,opazovanje..), izkustveno učenje, zagotavljati kontinuirano izkustveno učenje otrok v naravnem učnem okolju, ugotoviti vpliv več čutnega učenja na raven znanja otrok izobraţevanje strokovnih delavcev, staršev o pomenu gozdne pedagogike anketnivprašalniki strokovni delavci- starši- otroci, Metodologija gozdne pedagogikestrokovnoizpopolnjevanje)5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja raven- razvoj dobre prakse

Na osnovi posnetka stanja- bivanje zunaj, smo na nivoju zavoda ugotovili, da je potrebnopovečati število dejavnosti iz igralnic v naravno učno okolje. To je bila tudi prednostnanaloga vseh strokovnih delavcev vrtca in tudi opredeljena v letnem delavnem načrtu vrtca.V preteklem letu smo bili vključeni v projekt Povabilo v gozd, ki smo ga v letošnjemšolskem letu nadgradili z vključitvijo v IP Gozdni ponedeljek.Z razvijanjem dobre prakse smo izboljšali kvaliteto dela.6. Uporabniki doseţene novosti:Strokovni delavci, starši, otroci7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:naravno učno okolje- gozd, travnik, reka… so postali raziskovalni kotiček, kjerotroci raziskujejo, primerjajo, ugotavljajo, pridobivajo znanja in razumevanja onaravi v vseh letnih časih;otroci so na med drugim na konkreten način pridobili izkušnje o gozdu, kako seobvarovati pred nevarnostmi v gozdu, naučili so se tudi: Ne dajaj v usta, česar nepoznaš, do gozda se obnašamo spoštljivo, ne uničujmo narave,otroci si krepijo samozaupanje in samozavest, občutek odgovornosti, socialneveščine, strokovne delavke so opazile, da so manj konfliktni, več je sodelovanja,komunikacije med otroki, so sproščeni, več je medsebojne pomočiotroci so bolj motivirani za učenje, pozitivni vplivi tudi na otroke s posebnimipotrebami,vse strokovne delavke so s kontinuiranim obiskom gozda pridobile občutekvarnosti, samozaupanja, da so otroci zmoţni upoštevanja dogovorjenih pravil in sejim lahko zaupa, to dejstvo si strokovne delavke štejejo za največji premik pri delustarši so imeli moţnost preko predstavitev dejavnosti s strani strokovnih delavk,glasila Antonček in otrok pridobili uvid kaj vse lahko počno skupaj s svojimotrokom aktivno preţivijo prosti čas.Odgovorni nosilec projektaRenata HojsVodja projektaBrigita Urbanija, Milena LampretKamnik: 27. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTA»POTI DO ČUTEČEGA IN ČUTNEGA PEDAGOGA- OGLEDALOOTROKU«1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Poti do čutečega in čutnega pedagoga- ogledalo otroku«ČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTILeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Milena LampretPrijavitelj projekta: Vrtec Antona Medveda KamnikStrokovni konzulent: Marija KramerPrispevek strokovnega konzulenta:Obisk v Vrtcu Antona Medveda- predstavitev – SMERNICE ZA ŠOL. LETO 2011/12načrtovanje korakov oziroma akcijsko raziskovalnih krogovizvedba srečanja vseh članic projektih timov- ČUM- ŠOLA PRIHODNOSTIPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Irena SabljakovičMartina PrezeljCvetka TršinarKarmen ZirkelbachŠpela NovakUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka : Pospravljanje igračpeščenaura, Barvni krogi, Krepitev pozornosti dodrugihIzvedba sprostitvenih iger v skupiniIzmenjava izkušenj, predstavitev dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: Pospravljanje igračglasbaza pospravljanjePredstavitev primera dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: Jutranji krog- prehod zajtrkPredstavitev primera dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: Uporaba straniščsemafor,Glasba za pospravljanjePredstavitev primera dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: Kako se odpravimo ven-

Mojca FirJoţica KlemenJelka LetnarVlasta Horvatgarderoba, Označevanje počutja otrok v skupiniPredstavitev primera dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: Gremo na igriščePredstavitev primera dobre prakse – 5 ritmovPriprava CD z glasbo za vse udeleţence projektneskupineUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: masaţe otrok, sprostitveneigrePredstavitev primera dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava videoposnetka: Masaţa otrok kot tehnikasproščnajaPredstavitev primera dobre prakseUdeleţba na srečanju vseh članic IP OŠ NakloAktivna udeleţba na srečanju članic projektneskupinePriprava in izvedba delavnic za udeleţenkeprojektne skupinePriprava strokovnih izhodišč za teme, ki smo jihobravnavali na projektni skupini4. Cilj projekta:Ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo učenci počutili sprejeti in ki jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer bo moţno učiti se biti in sodelovati,Omogočati in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojnoizobraţevalnemprocesuIzgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov inzgledovUpoštevanje učenca kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenjaRazvojni cilji: odzivnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, samostojno odločanje,reševanje problemov, timsko delo- spretnosti sporazumevanja, etika soodvisnostioz. vzajemnostiŠola kot učeča se skupnost, odprt prostor ţivljenja, srečevanja in skupnega delaPričakovani cilj inovacije:V letošnjem šolskem letu smo večji poudarek namenili področju prehodom mednačrtovanimi usmerjenimi dejavnostmi in dnevno rutino. Spodbujali naj bi varno,spodbudno vzdušje kot osnovo in pogoj vseh drugih učno vzgojnih doseţkov- vpeljavakontinuiranih jutranjih pogovornih srečanj. Poudarek je bil tudi na vajah sproščanja inrazvijanje pozornosti drug do drugega.5. Doseţena raven novosti rezultata:Strokovni delavci vrtca so dosegli tretjo raven.Informacije o novostih na spletnem naslovu:

http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863V šolskem letu 2010/2011 smo pričeli s projektom v našem vrtcu. V tem letu smo seseznanjali s primeri dobre prakse in jih uvajali v naše delo in evalvirali novosti. Veliko smose pogovarjali o čustvih- prepoznavanju čustev, poimenovanje, socialne igre itd.V letošnjem letu smo z dejavnostmi, ki smo jih uvajali v preteklem letu nadaljevali, velikopa se je projektna skupina ukvarjala predvsem z načrtovanjem izboljšave. Strokovnedelavke so namenile poudarek odpravljanju pomanjkljivosti v času med usmerjenimidejavnostmi in dnevno rutino. Naš cilj je bil zagotavljati mehke prehode med dejavnostmi.6. Uporabniki doseţene novosti:Strokovni delavci, otroci, starši7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:otroci so bolj umirjeni, manj konfliktovkrepitev socialnih veščinsodelovanje med otroki, vključevanje otrok v načrtovanje dejavnosti (otrocipobudniki idej)v projektu so sodelovali tudi starši skupaj z otrokomčas med prehodi je osmišljen (odhodi ven- barvni krogi, v paru, pospravljanjeigrač- peščena ura, ob glasbi za pospravljanje, uporaba stranišča- semafor…),zato so bili otroci tudi v tem času dejavni, manj je bilo stresovstrokovne delavke so z izmenjavo dobre prakse preko videoposnetkov lahkospoznale načine reševanja drugih strokovnih delavk in primere dobre prakseuvajale tudi v svoje deloOdgovorni nosilec projektaRenata HojsVodja projektaMilena LampretKamnik, 29. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ IGRO IN GIBANJEM, DO NOVIH SPOZNANJ NA PODROČJUUČENJA DRUGEGA TUJEGA JEZIKA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Z igro in gibanjem, do novih spoznanj na področju učenja drugega tujegajezikaLeto začetka projekta: 2008Vodja projekta: Marija PšunderPrijavitelj projekta: Vrtec Borisa Pečeta Maribor, Tomšičeva ulica 32, 2000 MariborStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro, dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: organizacija in sklicevanje delovnih srečanj, strokovnaanaliza hospitacij in svetovanjePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:1. Mateja Bregant Izvajalka2. Jelka Rafolt Izvajalka3. Barbara Rušnik Izvajalka4. Ines Godec Ţavcer Izvajalka5. Marija Pšunder Vodja projekta in odgovorna nosilka projekta4. Cilj projekta:Z razvojno-procesnim pristopom in na vseh področjih dejavnosti kurikula omogočatiotrokom zavedanje obstoja lastnega in tujega jezika.Pričakovani cilj inovacije JE DOSEŢEN.5. Doseţena raven novosti rezultata:Tekom izvajanja samega inovacijskega projekta smo izvajalke ves čas iskale učinkovitepoti učenja in poučevanja tujega jezika na predšolski stopnji. Ţe znane didaktičneelemente smo uspešno zdruţile z novimi ter jih oblikovale v novo celoto, ki je temeljila natehniki popolnega telesnega odziva in CLIL-a oziroma popolne imerzije. S tem smodosegle 4. raven – odkrivanje (invencija) novosti.6. Uporabniki doseţene novosti:Vse doseţene novosti na področju zgodnjega usvajanja oziroma poučevanja tujega jezikaje mogoče uporabiti tako na predšolski stopnji kakor tudi v prvi triadi OŠ. Jezikovna kopelpo metodi CLIL (Content and Language Integrated Learning), je izjemno učinkovitametoda pri usvajanju tujega jezika, in sicer ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle, obprvem srečanju s tujim jezikom. Uporabo novosti priporočamo tudi različnih jezikovnimšolam.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Metoda CLIL se je izkazala kot izjemna metoda oziroma strategija dela na področjuzgodnjega poučevanja oziroma usvajanja tujega jezika. Bistvo temelji na prepletanjurazličnih vsebin, ki zajemajo vsa področja dejavnosti, pri čemer je najpomembnejšakontinuiteta ter dosledna uporaba ciljnega jezika. Tuji jezik je samo sredstvo zaposredovanje nejezikovnih vsebin.Otroci so tekom leta poslušali, razumeli in doţivljali tuji jezik, hkrati pa razvili izjemnoljubezen do le-tega, spoznali tujo kulturo ter se suvereno odzivali na zahteve, spodbude invprašanja v vsakdanjih situacijah. Ob obisku naravnega govorca (iz Kanade) so z njimpreprosto komunicirali v angleškem jeziku. Jezikovna kopel je pripomogla k najboljnaravnemu učenju tujega jezika, v sklopu katere so otroci sposobni tudi preiti izmaternega v tuji jezik. Usvajanje tujega jezika je bistveno pripomoglo tudi k širjenjubesednega zaklada v maternem jeziku, s čimer smo uresničili tudi načelo vzajemnosti.Odgovorni nosilec projektaPšunder Marija, dipl.vzg.predš.otr.Vodja projektaPšunder Marija, dipl.vzg.predš.otr.Maribor, 5. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASPLETNA STRAN KOT OBLIKA SODELOVANJA STROKOVNIHDELAVCEV1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Spletna stran kot oblika sodelovanja strokovnih delavcevLeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Lidija KopasićPrijavitelj projekta: Vrtec Črnuče, Dunajska 400, LjubljanaStrokovni konzulent: Nives ZorePrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Profesionalni razvoj (ključne kompetence) strokovnih delavcev v VIZ3. Člani projektne skupine:Lidija KopasićSabina JašovičAndreja Klopčič-HološevićRomana KuharKatja LindavTanja VengustVodja vseh faz projekta in odgovorna nosilkaprojekta, predstavljala rezultate projekta in analizerezultatov, zapisala poročila in z njimi seznanjalasodelavke. Spodbujala sodelavke k izdelavi spletnestrani, izdelala spletno stran za svojo skupino,aktivno sodelovala na srečanjih s predlogi inidejami.Spodbujala sodelavke k izdelavi spletne strani,izdelala spletno stran za svojo skupino, aktivnosodelovala na srečanjih s predlogi in idejami.Odgovorna nosilka projekta, sodelovala nasrečanjih s predlogi in idejami.Aktivno sodelovala na srečanjih s predlogi inidejami.Sodelovala na srečanjih s predlogi in idejami.Aktivno sodelovala na srečanjih s predlogi inidejami.4. Cilj projekta:Vključiti čim več zaposlenih (tako strokovnega kot tehničnega kadra) pri urejanju spletnestrani. Strokovni kader postavi spletno stran skupine znotraj spletne strani vrtca, strokovnikader pošilja obvestila, jedilnike… .Pričakovani cilj inovacije je delno doseţen. Cilj inovacije je delno doseţen zato, ker sta vletu 2011/2012 postavili samo dve novi skupini svojo spletno stran.5. Doseţena raven novosti rezultata:Pri nas gre za doseţeno prvo raven razvoja novosti: osebni razvoj strokovnega delavca.V šolskem letu 2011/2012 je pošiljanje obvestil za spletne oglasne deske bolj redno kot vpreteklem obdobju. V tem obdobju smo v enoti Ostrţek dobili še dve novi spletni strani

skupin in jih imamo skupno štirinajst (enota Ostrţek, enota Gmajna) – od skupaj 34 skupiniz celega vrtca. V enoti Sonček in Sapramiška nimamo nobene spletne strani. V mesecufebruarju sem izvedla v obeh enotah predstavitev projekta. Za spodbudo ostalim, ki šenimajo spletne strani skupine, sem prosila strokovne delavke, ki jo ţe imajo, da napišejopozitivne in negativne strani spletne strani – priloga poročilu. Do sedaj se v omenjenihenotah nihče ni odločil za postavitev spletne strani – zaradi naštetih negativnih strani vprilogi (preveč dodatnega dela, …).Kljub temu, da nismo dosegli enakega standarda postavitve spletnih strani v vseh enotah,bomo še naprej spodbujali k postavitvi. V naslednjem šolskem letu se bomo lotilinadgradnje IP in sicer postavitev notranjega omreţja za vse zaposlene (strokovni intehnični kader.6. Uporabniki doseţene novosti:Strokovni delavci, starši, zunanji uporabniki.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V tem šolskem letu smo pridobili dve novi spletni strani. Iz anketnega vprašalnika, ki smoga razdelili med strokovne delavce, je razvidno, da je več pozitivnih kot negativnihdejavnikov pri objavljanju podatkov na internetu za posamezno skupino. Tim IP bo šenaprej spodbujal strokovne delavce k pripravi novih internetnih strani za tiste oddelke, ki ješe nimajo. Naš cilj je, da bi urejanje spletnih strani za svoj oddelek, postalo običajni delţivljenja in dela (skoraj rutina) vseh zaposlenih v vrtcu. Seveda dolgoročen cilj.Odgovorni nosilec projektaAndreja Klopčič-Hološević, ravnateljicaVodja projektaLidija KopasičLjubljana, 29. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPOSLUŠAM IN SPOZNAVAM TUJI JEZIK – NEMŠČINA1. Status projekta:Poročilo je vmesno. Inovacijski projekt bomo nadaljevali tudi v šol. letu 2012/2013.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Poslušam in spoznavam tuji jezik – nemščinaLeto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Karmen MeškoPrijavitelj projekta: Vrtec Ivana Glinška MariborStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro in dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: Organizacija strokovnih srečanj s hospitacijami vokviru mreţnega IP- Učenje tujega jezika v vrtcu, analiza hospitacij in videoposnetkov sprimeri iz prakse vseh vključenih v mreţni IP ter svetovanje.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Meško Karmen, dipl. vzg.Irena Elbl, prof. ped. in soc.Katarina Petek, dipl. vzg.Tadej Vesenjak, dipl. vzg.Vodja projektaOdgovorna nosilka projektaVzgojiteljica predšolskih otrok, v skupini, kjer sem izvajala IPPomočnik vzgojitelja, v skupini, kjer sem izvajala IP4. Cilj projekta:otrok spoznava drugačnost,otrok si razvija slušno razumevanje v dani situaciji,otrok se odziva na zahteve, spodbude in vprašanja v vsakdanji situaciji,otrok prepoznava in poimenuje osnovne predmete, ţivali in rastline iz njegoveganajbliţjega okoljaPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja raven – Razvijanje t.i. »dobre prakse«: zgodnje učenje tujega jezika v vrtcu na taknačin je ţe preverjena in utečena dobra praksa, naša naloga pa je bila iskanje še boljšihin ustreznejših oblik ter metod dela, da bo lahko otrok na njemu prijeten način razvijalsenzibilizacijo za tuj jezik.6. Uporabniki doseţene novosti:Doseţena spoznanja bodo lahko uporabili tudi drugi vzgojitelji, ki bodo v naslednjem letuučili tuji jezik v vrtcu. Zagotovo pa predstavlja inovacijski projekt velik korak v prihodnje vnašem vrtcu, saj ga bomo nadgradili v prihodnjem šolskem letu.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Moje ugotovitve so pozitivne in spodbudne. Menim, da je IP- v celoti uspel, kot sem si gazastavila. Otroci so v začetku bili nekoliko zadrţani, kajti niso vedeli, kaj točno lahkopričakujejo oziroma, kako bodo dejavnosti potekale.Otroke smo seznanili, da obstaja tudi drugi jezik, ki je njim bil nepoznan. Rezultati so nasv celoti presenetil, saj so se otroci v tem kratkem času pričeli odzivati na zahteve,spodbude. Tudi na vprašanja v vsakdanjih situacijah so se odzivali.Dejavnosti, ki smo jih načrtovali, smo lahko v celoti uresničili. Ob koncu šol. leta so seotroci sprostili in spregovorili, zapeli pesmice v tujem, njim ţe nekoliko bolj znanem jeziku.Ker so otroci zelo elastični, vedoţeljni so z navdušenjem in zanimanjem sodelovali.Bistvenega pomena je, da se postaviš v vlogo opazovalca, saj le tako lahko otroke vodišskozi dejavnosti, ki so njim všeč in jim vzbujajo zanimanje.Prav tako je pomembno, da izhajaš iz otroka.Ob koncu šolskega leta so otroci spregovorili, se odzivali na vsakdanja vprašanja innajpomembneje je, da so otroci tuji jezik sprejeli ter se ga vedno znova veselili.Odgovorni nosilec projektaIrena Elbl, prof. ped. in soc.Vodja projektaMeško Karmen, dipl. vzg.Maribor, 5. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGRADIMO SKUPNOST- VLOGA VRTCA V PROCESU ZGODNJEOBRAVNAVE OTROK1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Gradimo skupnost- Vloga vrtca v procesu zgodnje obravnave otrok(preventiva in dejavnosti pomoči)«Leto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Alenka Lin Vrbančič SimoničPrijavitelj projekta: Vrtec Ivana Glinška MariborStrokovni konzulent: Boţena StritihPrispevek strokovnega konzulenta: Konzulentke v tej fazi izvajanja projekta nismokontaktirali. Načrtujemo sodelovanje v prihodnjem letu.3. Člani projektne skupine:Alenka Lin Vrbančič Simonič,univ.dipl.ped.,spec.Irena Elbl, prof. ped. in soc.Valerija Bračko, dipl. vzg.Suzana Lašič, dipl. vzg.Nadja Borak, dipl. vzg.Neva Benje, vzg.Darja Verdonik, vzg. pred. otrokTatjana Starič, vzg.Metka Fekonja, dipl. vzg.Darja Cvilak, vzg. pred. otrokDanica Krčo, vzg. pred. otrokKsenija Paluc, vzg.Martina Lorbek dipl. vzg.Maja Geršak, vzg. pred. otrokTamara Erbus, dipl. vzg.Vesna del Bianchi, vzg.Nataša Elbl, vzg.pred. otrok in dipl. soc.delavkaValerija Belej, vzg. pred. otrokLeonida Škodnik, dipl. vzg.Jerica Geršak, vzg. pred. otrokVodja projektaOdgovorna nosilka projektaPom. ravnateljiceVzgojiteljica predšolskih otrokPomočnica vzgojiteljiceVzgojiteljica predšolskih otrokPomočnica vzgojiteljiceVzgojiteljica predšolskih otrokVzgojiteljica predšolskih otrokPomočnica vzgojiteljicePomočnica vzgojiteljiceVzgojiteljica predšolskih otrokPomočnica vzgojiteljicePomočnica vzgojiteljicePomočnica vzgojiteljiceVzgojiteljica predšolskih otrokPomočnica vzgojiteljicePomočnica vzgojiteljicePomočnica vzgojiteljicePomočnica vzgojiteljice4. Cilji projekta:V tabeli so na levi označeni zastavljeni cilji, na desni pa raven realizacije oziromavrednotenje le- teh.CILJ REALIZACIJA: 1 – ne, 2- v manjši meri, 3- srednje, 4– v večji meri , 5- v celoti ;Dvig kompetence strokovnihdelavk za prepoznavanjeZastavljeni cilj je NA RAVNI CELOTNESTROKOVNE SKUPINE DELNO REALIZIRAN ( 3-

posebnosti v razvoju ter zaustrezno odzivanje/delovanje. Opredelitev in poznavanjeogroţujočih ter varovalnihdejavnikov (prepoznavanje) Opredelitev ciljnih skupin(ranljivi otroci)- Razvoj orodij za delo(opazovanje, spremljanje,beleţenje).Razvoj varovalnih dejavnikovter zmanjšanje ogroţujočihdejavnikov v razvoju otrok. Razvijati inkluzivno klimo ter izboljšati načrtovanjespodbudnega učnega okolja inaktivnosti tako, da le taomogoča in spodbuja razvoj inučenje vsakega otroka Spodbujati in razvijati kakovostmedsebojnih interakcij otrok –otrok, otrok- odrasli Spodbujanje socialno –emocionalnega razvoja, razvojsocialnih kompetenc in veščinter preprečevanje nastankasocialno-emocionalnih teţav.Razvoj novih oblik preventive inpomoči, tudi v sodelovanju sstarši , zunanjimi strokovnimiinstitucijami/sodelavci ter širšoskupnostjo . Ponudba dodatnih dejavnostiza posamezne ciljne skupine:vključevanje prvin PZU UT vizvajanje programa.Povečana vključenost vrtca vpodročje zgodnje obravnave:izboljšanje sodelovanja zzunanjimi institucijam instrokovnjaki (izmenjava znanja inizkušenj) – vrtec kotspodbujevalec in nosilecpovezave med drugimi akterji ZOv otroštvusrednje).Strokovne delavke prepoznavajo ogroţujočedejavnike, tudi varovalne; v manjši meri pa sezmorejo ob zaznavi slednjih ustrezno odzvati.Potrebujejo intenzivne spodbude in podporosvetovalne sluţbe, česar v enaki meri nismo moglizagotoviti vsem.Cilj je DELNO REALIZIRAN: v okviru delasvetovalne sluţbe, pri posameznih otrocih ter voddelkih, kjer so vzg. izvajale dodatne aktivnosti terintenzivno sodelovale s svetovalno sluţbo in starši je(3–srednje). Na ravni celotne projektne skupine je ciljrealiziran v manjši meri (2). Potreben bo boljsistematičen pristop in skupno načrtovanje. Gradiva,ki so bila posredovana vsem, brez aktivnegasodelovanja in skupnega načrtovanja igralnihdejavnosti ter uporabe umetniških medijev nezadostujejo za dejansko uvajanje novosti v širšemobsegu (več oddelkov).Cilj je DELNO realiziran. Na ravni dela svetovalnesluţbe in na ravni izvedbe dejavnosti v dveh oddelkihje cilj realiziran v večji meri (4) . Na ravni dela celotneprojektne skupine je cilj realiziran v manjši meri (2).Cilj je DELNO realiziran ( 3- srednje).Zaradi pomanjkanja časa in neustreznega(preobširnega načrtovanja) ni bila realiziranapredstavitev dejavnosti svetovalne sluţbe staršemkot tudi ne hospitacije zunanjih strokovnjakov v vrtcuin tudi ne strokovnih delavk vrtca v zunanjihinstitucijah.5. Doseţena raven novosti rezultataDoseţene ravni novosti ocenjujem kot 3 raven novosti – razvoj dobre prakse.a) Zbirka internih gradiv v podporo procesom oblikovanja inkluzivne klime v oddelkih.Gradiva imajo ob izobraţevalni vrednosti tudi pomembno obogatitveno vrednost zasam proces svetovanja in sodelovanja svetovalne sluţbe s strokovnimi delavkami voddelkih in starši. Sluţijo lahko tudi kot pripomoček vzgojiteljici v procesu sodelovanjas starši, pri čemer vzgojiteljica na podlagi na novo pridobljenega znanja ob podporigradiva razvija tudi svoje svetovalne kompetence.

) Dejavnosti v oddelkih, ki so jih izvajale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic obpodpori in sodelovanju svetovalne sluţbe. Z uporabo različnih materialov inmedijev podpirajo razvoj igre pri otrocih kot tudi aktualizacijo »območja bliţnjegarazvoja » v vsakodnevnih dejavnostih.c) Ponudba novih oblik pomoči: »Igralne urice« kot svetovalna dejavnost pomočiotrokom in staršem vključujejo različne senzomotorične dejavnosti, prvineustvarjalnega gibanja in plesa, uporabo malih ritmičnih instrumentov ter likovnih indramskih sredstev. Izvajajo se kot oblika individualnega svetovanja in pomoči otrokuin staršem. Pripomore k izboljšanju sodelovanja ter interakcije staršev z otrokom ter hkrepitvi virov moči pri otroku in starših. Dopolnjene s sodelovanjem s strokovnimidelavkami v oddelku omogočajo prenos »izkušenj uspeha » v manjše skupine inceloten oddelek.Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=18636. Uporabniki doseţene novostiKer je pri projektu poudarek na povezovanju in timskem delu so uporabniki novosti vsiudeleţenci procesa: otroci, starši, strokovne delavke v oddelkih in tudi svetovalnasluţba, tudi vodstvo.Igralne urice kot oblika individualnega svetovanja in nudenje pomoči otrokom so novost vponudbi svetovalne sluţbe in so v prvi vrsti namenjene otrokom in staršem. Na podlagiindividualnega dela z otrokom in starši pa se izboljša tudi raven sodelovanja s strokovnimidelavkami v oddelkih (boljše poznavanje otrok, druţine, na podlagi tega laţje svetovanjeza delo z otrokom v oddelku, tudi prenos določenih igralnih dejavnosti in strategij v delo voddelku).Igralne aktivnosti in druge aktivnosti v oddelkih so namenjene otrokom, hkrati pa sluţijotudi kot pomemben vir vzgojiteljicam in svetovalni delavki za opazovanje otrok ( zudeleţbo, brez udeleţbe) ter so, kadar jih izvaja svetovalna delavka, namenjene tudiaktivni podpori in zagotavljanju strokovne pomoči strokovnim delavkam v oddelku(modeliranje, facilitacija).Novost je tudi zbirka internih gradiv, ki so bila posredovana strokovnim delavkam instaršem. Pripravljena gradiva so bila v pomoč strokovnim delavkam v oddelku, staršemkot tudi sami svetovalni delavki.Vse novosti lahko sluţijo kot pomoč vodstvu pri načrtovanju in evalvaciji ter kot pomoč prioblikovanju razvojnega načrta vrtca.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ustrezno so bila zastavljena in opredeljena splošna teoretična in praktična izhodišča(sodobno pojmovanje zgodnje obravnave, premik od medicinske k skupnostni paradigmi,izzivi inkluzivne vzgoje ter osrednje dileme). Manj ustrezno je bilo načrtovanje, izvedba terspremljanje dejavnosti na ravni celotne projektne skupine. Zaradi odločitve za prijavoprojekta v zadnjem trenutku in velikega interesa za sodelovanje smo oblikovali prevelikoprojektno skupino. Vodja projekta, svetovalna delavka, je v vrtcu zaposlena šele odjanuarja 2011, in je zaradi nepoznavanja vseh posebnosti, zahtev in obsega lastnega delater dela strokovnih delavk v oddelku neustrezno načrtovala dejavnosti v okviru projekta.Zaradi navedenih razlogov niso bila realizirana skupna srečanja projektne skupineoziroma je bilo delo slednje praktično nemogoče koordinirati ter enakovredno spodbujati,vključevati in spremljati delo vseh članic projektne skupine. Ciljna evalvacija invrednotenje na podlagi triangulacije perspektiv različni udeleţencev procesa (strokovnedelavke v oddelku – starši – svetovalna sluţba, posredno tudi otroci- izraţanje interesa inzadovoljstva ob dejavnostih) je pokazala bistvene novosti oziroma izboljšave na zgorajopisanih področjih.

Vse opisane novosti so bistveno pripomogle k izboljšanju sodelovanja na različnihravneh (gradimo skupnost). To se odraţa v zmanjšanju dejavnikov tveganja in krepitvivarovalnih dejavnikov v otrokovem vsakodnevnem okolju in ţivljenju (vrtec,druţina-dom) ter napredku otrok. Otrokom, pri katerih smo prepoznali določenedejavnike tveganja, smo s ponudbo različnih igralnih aktivnosti ter ob vključevanju odraslihv igro otrok pomagali pri oblikovanju bolj ustreznih interakcijskih in komunikacijskihvzorcev (izkušnje uspeha). To se odraţa tudi v večji samoinciativnosti pri spremljanihotrocih. Ob tem, da je vključevanje v igro otrok pozitivno vplivalo na vedenje spremljanihotrok, smo zaznali tudi pozitivne spremembe v skupinski dinamiki oziromaspremembe v igralnem vedenju drugih otrok. Temu bi veljalo v nadaljevanju projektaposvetiti več pozornosti (oblikovanje in uporaba ustreznega pripomočka za spremljanjerazvoja igralnega vedenja otrok ter razvoja socialne interakcije)Pri odraslih, ki ţivijo in delajo z otrokom, so novosti na področju medsebojnegasodelovanja in izvajanja dejavnosti pripomogle k zmanjšanju občutij nemoči tervečjemu zadovoljstvu strokovnih delavk in staršev. To pa pomembno pripomore kizboljšanju komunikacije z otroki ter preprečevanju stopnjevanja teţav. Izvedenedejavnosti imajo torej pomembno preventivno funkcijo.V naslednjem letu bomo poseben poudarek namenili sistematičnemu spremljanju indokumentiranju izvajanih aktivnosti, tudi s pomočjo IKT. Predlagamo tudi nov, oţji naslovprojekta: SPODBUJANJE RAZVOJA ZGODNJEGA UČENJA OTROK V VRTCU SKOZIIGRO, UMETNOST IN GIBANJE). Predlog izhodiščnega raziskovalnega vprašanja v letu2011-12: Kakšne so moţnosti preprečevanja teţav in moţnosti pomoči otrokomskozi igro in umetnost v vrtcu“?Odgovorni nosilec projektaIrene Elbl, prof.ped. in soc.Vodja projekta Alenka V. Simonič,univ.dipl.ped.,spec.Maribor, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZ IGRO, GLASBO IN PLESOM DOŢIVLJATI TUJ JEZIK1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Z igro, glasbo in plesom doţivljati tuj jezikLeto začetka projekta: Šolsko leto 2008/09Vodja projekta: Seneva Kmetec, prof.Prijavitelj projekta: Vrtec Jadvige Goleţ MariborStrokovni konzulent: ga. Fanika Fras Berro in dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovna podpora in svetovanjePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Vodstvo vrtcaStrokovne delavke petih oddelkovAktivna skupina otrokStarši otrokPodpora in pomoč, svetovanje…Skupno načrtovanje, svetovanje,skupna refleksija, pomoč…Aktivno sodelovanje, ideje…Podpora projektu4. Cilj projekta:»Neposredno doţivljanje tujega jezika v izvedbenem kurikulu na tak način, da otrokpridobiva pozitivni odnos do tujega jezika v naravnem, igrivem ozračju in da tudi spomočjo otrokovega lastnega aktivnega sodelovanja v njem vzbudimo veselje do učenjatujega jezika.»Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja raven – Razvijanje t.i. »dobre prakse«: ţe uveljavljeno dobro prakso zgodnjegaučenja tujega jezika smo razvijali in poglabljali še naprej, predvsem z intenzivnim timskimsodelovanjem članov projekta, skupno evalvacijo in iskanjem idej ter kritičnimprijateljevanjem znotraj mreţe vrtcev, ki so vključeni v projekt.6. Uporabniki doseţene novosti:Na eni strani so to predšolski otroci, ki vedoţeljno razvijajo senzibilizacijo za tuje jezike,sporazumevalno zmoţnost ter razumevanje večkulturnosti. Odrasli, ki se ukvarjajo zzgodnjim učenjem tujega jezika se morajo zavedati, da so odgovorni za ustvarjanjeustreznih okoliščin za kasnejšo otrokovo večjezičnost, pozitivno in spodbudno okolje,primerne didaktične podlage ter so seveda pomemben jezikovni vzor.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ţe četrto leto projekta smo namenili poglabljanju timskega sodelovanja med članiprojekta, kar prinaša boljšo komunikacijo, motivacijo in tesno sodelovanje odraslih prinačrtovanju, izvedbi in refleksiji dela, posledično pa seveda v boljšem pristopu do otrok.

Predšolski otroci so zelo aktivni, spontani in radovedni, zato smo se trudili, da bi njihovoustvarjalnost in energijo usmerili v dejavnosti tako, da bi to na koncu prineslo produktivnoin hkrati neobremenjeno sodelovanje otrok v učnem procesu. Dejavnosti smo zastavljalisituacijsko, doţivljajsko, igrivo in zabavno, a hkrati uporabno, da so otroci spoznavali, daje tuj jezik komunikacijsko sredstvo in so zato začeli pogumno in neobremenjeno delatizanesljive korake na poti usvajanja tujega jezika. To leto smo na eni strani posvetili še veččasa pripravi novih gibalnih iger, na drugi strani pa skrbni izbiri zgodb in pravljic v tujemjeziku, saj se je izkazalo, da jih imajo otroci zelo radi in so čudovit način za to, da otroci naprijeten način slišijo tuj jezik. Na tak način smo otrokom omogočili, da v dejavnostih šeaktivneje sodelujejo in tako nedvomno uresničujemo cilj projekta.Odgovorni nosilec projekta:Zvonka Merc, ravnateljicaVodja projekta:Seneva Kmetec, prof.Maribor, 26. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIGRAMO SE ANGLEŠKOPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Igramo se angleškoLeto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Petra KočarPrijavitelj projekta: Vrtec Jelka, Glavarjeva ulica 18a, 1000 LjubljanaStrokovni konzulent: Frančiška Fras Berro, profesorica pedagogike in psihologijePrispevek strokovnega konzulenta:Frančiška Fras Berro, profesorica pedagogike in psihologije, nam na delovnih srečanjihprojektne skupine sodelujočih ustanov v vlogi kritičnega prijatelja svetuje na področjudidaktike vzgojnega procesa in vidikov predšolske pedagogike dejavnosti zgodnjegaseznanjanja otrok s tujim jezikom. S svojim svetovanjem aktivno podpira projektnedejavnosti, spodbujala dokumentiranje, ustrezno integracijo dejavnosti v redne vzgojnedejavnosti. Na strokovnih srečanjih projektne skupine sodelujočih ustanov pomembnostrokovno prispeva tudi Dr. Mihaela Brumen (PEF Maribor), ki nam kot kritični prijateljsvetuje na področju razvoja jezikovnih kompetenc in jezikovne didaktike zgodnjegaseznanjanja otrok s tujim jezikom. Spodbujala stalno jezikovno izpolnjevanje izvajalcev,ustreznost gradiv in jezikovno izvedbo dejavnosti. Mesečna delovna srečanja projektneskupine ustanov, ki izvajajo dejavnosti zgodnjega seznanjanja otrok s tujim jezikom sopotekala v obliki hospitacijskih nastopov izvajalk projektnih dejavnosti, ogledov videoposnetkov, izmenjave izkušenj, konstruktivnih pogovorov in evalvacij.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Nada VerbičPetra KočarJerneja TerlikarRavnateljica vrtca nudi stalno podporo in spodbudoza pripravo, izvedbo in promocijo projektnihdejavnosti. Promovira projektne dejavnosti narazličnih nivojih. Organizira spodbudno inustvarjalnega delovno okolje, v kateremzainteresirani strokovni delavci lahko svobodnoustvarjamo, strokovno rastemo in izvajamoraznolike projektne dejavnosti in sodelujemo narazličnih nivojih.Vodi projektne dejavnosti v vrtcu Jelka. Vodistrokovno delo na ravni vrtca, pripravila jehospitacijski nastop za člane projekten skupine inza strokovni tim vrtca. Na ravni vrtca vodi strokovnasrečanja s hospitacijskimi nastopi in evalvacijami.Projektno delo povezuje z mednarodnim projektnimdelom in ostalimi projekti. Udeleţuje se srečanjprojektne skupine.Aktivno je sodelovala v vseh projektnih dejavnostih,izvajala dejavnosti zgodnjega seznanjanja otrok zangleškim jezikom v svoji skupini in dejavnosti

Tjaša JelnikarMatjaţ AličTanja MatijaševićSabina Mivšekaktivno povezovala z ostalimi projekti skupine invrtca. Sodelovala je pri izvedi je hospitacijskeganastopa za strokovno srečanje na ravni projekta.Aktivno je sodelovala v vseh projektnih dejavnostih,izvajala dejavnosti zgodnjega seznanjanja otrok zangleškim jezikom v svoji skupini in dejavnostiaktivno povezovala z ostalimi projekti skupine invrtca. Sodelovala je pri izvedi je hospitacijskeganastopa za strokovno srečanje na ravni projekta.Aktivno je sodeloval v vseh projektnih dejavnostih,izvajal dejavnosti zgodnjega seznanjanja otrok zangleškim jezikom v svoji skupini in dejavnostiaktivno povezoval z ostalimi projekti skupine invrtca.Aktivno je sodelovala v vseh projektnih dejavnostih,izvajala dejavnosti zgodnjega seznanjanja otrok zangleškim jezikom v svoji skupini in dejavnostiaktivno povezovala z ostalimi projekti skupine invrtca.Aktivno je sodelovala v vseh projektnih dejavnostih,izvajala dejavnosti zgodnjega seznanjanja otrok zangleškim jezikom v svoji skupini in dejavnostiaktivno povezovala z ostalimi projekti skupine invrtca.4. Cilj projekta:Pripraviti in zbrati primere dobre prakse in prikazati primernost in pozitivne učinkezgodnjega učenja tujega jezika vključenega v izvedbeni kurikul vrtcaPrepoznati in utemeljiti ustrezne oblike zgodnjega učenja tujega jezika v vrtcu.Sodelovati pri pripravi izhodišč in predlogov za umestitev dejavnosti zgodnjegaučenja v izvedbeni kurikul vrtca.Pričakovani cilj inovacije so deloma doseţeni. Dosegli smo zastavljen cilj, v smisluustreznega začrtanega izvajanja dejavnosti zgodnjega seznanjanja s tujim jezikov, nanačin, ki smo ga v večletni praksi ocenili kot najustreznejši, z jezikovno dodatnousposobljeno vzgojiteljico/vzgojiteljem na način vključenosti tujega jezika v rednedejavnosti vzgojnega dela. Smo v procesu izvajanja odlične prakse in zbiranja primerov lete in dejavnega prikazovanja primernosti in pozitivnih učinkov, ter izhodišč. S začrtanimdelom nadaljujemo v naslednjem šolskem letu.5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja raven: Razvijanje odlične praksePrepričani smo v smiselnost in ustreznost integriranega zgodnjega seznanjanja otrok stujim jezikom:v tesni povezavi z rednim vzgojnim programom in vsebinami medkulturne vzgoje,ter na otrokom ustrezen način, tako da dejavnosti izvaja jezikovno dodatnousposobljen vzgojitelj, oziroma učitelj tujega jezika z dodatnimi pedagoškimi znanjipoznavanja predšolske pedagogike.Na ta način razvijamo odlično prakso, jo dokumentiramo in zbiramo ter pripravljamoizhodišča za umestitev dejavnosti v Kurikulum za vrtce.6. Uporabniki doseţene novosti:

Uporabniki novosti so: Predšolski otroci od 3 leta starosti dalje, Vzgojitelji, ki so pripravljeni na inovativen način v povezavi z rednim vzgojnimdelom, ter z dodatno jezikovnim usposabljanjem izvajati projektne dejavnosti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Dejavnosti zgodnjega seznanjanja s tujim-angleškim jezikom smo v tem šolskemletu izvajali jezikovno dodatno usposobljeni vzgojitelji. Dejavnosti so potekale vtesni povezavi z rednim vzgojnim delom, tekom dnevnih rutin, dodatno pa smo jihpovezali z dejavnim mednarodnim sodelovanjem. Otroci vključeni v dejavnosti sotuj jezik in kulturo spoznavali preko njim ustreznim igralno zasnovanih dejavnosti invsakodnevnih rutin. Dosegli smo osnovni cilj pri otrocih spodbuditi veselje dotujega jezika in aktivno, sproščeno sodelovanje. Z izvedbo projektnih dejavnosti sobili zadovoljni tudi starši vključenih otrok.Dejavno se trudimo izboljšati našo prakso. Strokovni delavci se srečujemo narednih timskih srečanjih, ki vključujejo hospitacijske nastope s prikazi odličneprakse, oglede video posnetkov, evalvacijo in načrtovanje dejavnosti. Sodelujemotudi v izmenjavo izkušenj v okviru mreţnega IP projekta.V tem šolskem letu smo na osnovi naših spoznanj pripravili in prijavilidecentraliziran mednarodni Comenius mreţni projekt s katerim ţelimo naše delo vokviru IP projekta prenesti na mednarodno raven in svoja spoznanja razširiti širšoslovensko in tujo izobraţevalno javnost.S projektnim delom nadaljujemo tudi v naslednjem šolskem letu.Vodja projekta:Pomočnica ravnateljice:Petra KočarOdgovorni nosilec projekta:Ravnateljica:Nada Verbič, prof. socialne pedagogikeLjubljana, 2. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAČUSTVA ODPIRAJO UM – ŠOLA PRIHODNOSTI, PODNASLOVPROJEKTA ČUSTVENO SOCIALNI RAZVOJ OTROKA PREKSPROSTITVENIH IGER1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Čustva odpirajo um – šola prihodnosti, Podnaslov projekta čustvenosocialni razvoj otroka prek sprostitvenih igerLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Mateja Ban dipl. vzg.Prijavitelj projekta: Vrtec Jesenice, Cesta Cirila Tavčarja 3a, JeseniceStrokovni konzulent: mag. Marija KramerPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Pot do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Mateja Ban dipl.vzg.Alenka PozvekMojca JekličMarjana Jakopič dipl. vzg.Barbara Koblar dipl. vzg.Mojca KlinarMelinda Ţvan dipl. vzg.Anda CuznarEdina SmolejIrena RozmanTatjana StećukTatjana GričarKoordiniranje dela tandemov, priprava in vodenjesrečanj, strokovno izpopolnjevanje ter aktivnospremljanje in predstavitev strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje in

Milojka KorbarMateja KorošecMaja JelovčanMateja BergantMihaela KlarićSonja Mally dipl. vzg.Tajda ŢnidaršičRenata SeljakEdina MušićGabrijela KoranterRosvita LipičarManica RavniharMonika KovačSilva KrašovecNada LadanTatjana SaboličDiana KesićBreda SmolejJelka Hočevarposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah, spremljanje inposredovanje strokovne literature.Aktivno sodelovanje pri delu v oddelku insodelovanje v strokovnih debatah.4. Cilj projekta:Temeljni cilj projekta: ustvariti ugodno klimo, kjer se bodo otroci čutili sprejeti in jih bo spodbujala kaktiviranju svojih potencialov, kjer bo moţno učiti se biti in sodelovati;

omogočiti in spodbujati čustveno socialno zrelost v vsakodnevnem vzgojnoizobraţevalnem procesu; izgradnja čustvenega količnika prek komunikacije, povratnih informacij, odnosov inzgledov; upoštevanje otroka kot aktivnega ustvarjalca svojega znanja in vedenja.Pričakovani cilj inovacije je v večji meri doseţenV tem letu smo poglabljali delo na določenih področjih, ki so se v lanskem letu pokazalakot pomembna. V naslednjem letu bomo vsebine strokovno nadgradili in poglobili.5. Doseţena raven novosti rezultata:V času poteka izvajanja inovacijskega projekta smo dosegli prve tri ravni razvoja novosti.Skupina, ki je v projektu sodelovala ţe dve leti je v celoti dosegla tretjo raven se pravirazvijanje primerov »dobre prakse«, medtem, ko so tisti, ki so letos prvo leto sodelovali vprojektu dosegli najmanj drugo stopnjo se pravi uvajanje primerov »dobre prakse«.Začeli pa smo tudi ţe na delu za dosego četrte ravni. Strokovne delavke so v nekajprimerih ţe spremenile način svojega dela v skupini in zamenjale stare elemente z novimi.6. Uporabniki doseţene novosti:Doseţene rezultate smo predstavili na vzgojiteljskem zboru. Prav tako smo svoje delopredstavili na srečanju skupnem srečanju vseh članov projektnih timov iz vrtcev in šolGorenjske, ki sodelujejo v IP Čustva odpirajo um. Delo in doseţke pa smo predstavili tudina strokovnem srečanju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev vrtcev na Gorenjskem.V novem šolskem letu načrtujemo tudi interno strokovno izobraţevanje za vse strokovnedelavce v Vrtcu Jesenice, ki niso aktivno vključeni v IP Čustva odpirajo um, a jih zanimapodročje čustvene inteligence.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Največja vrednost tega projekta je v tem, da se vedno več zaposlenih začenja zavedativelikega pomena, ki ga ima čustvena inteligenca. Čustvena inteligenca je sposobnostzavedanja in prepoznavanja čustev, njihovega izraţanja, razumevanja, sposobnostpomiritve in uravnavanja. V današnjem času mnoţica različnih stimulacij, nenehnanaglica, poudarek na materialnih dobrinah otroku pravzaprav oteţujejo čustveni razvoj.Opaţamo, da so otroci po izvajanju dejavnosti veliko bolj odprti, umirjeni in pripravljenisprejemati nova znanja.Sprostitvena vzgoja veliko prispeva k razvoju otrokovih ustvarjalnih zmogljivosti, zaraditega je potrebno, da postane sestavina današnjega vzgajanja otrok. Otroci s potrpeţljivimin doslednim vodenjem vzgojiteljice postopno pridobijo veščine medsebojnegaupoštevanja, osamljeni vzpostavijo stik z drugimi, vsiljivi se podredijo pravilom. Telesnistik otroke pomirja in jim daje občutek varnosti.Velik vpliv ima projekt tudi na samo delo v tandemu in celotnih timih. Strokovne delavkeopaţajo spremembe pri sebi in svojem pogledu na čustveno inteligenco.Poglobilo se je tudi sodelovanje v tandemu in posledično se je zvišala kvaliteta dela voddelkih. Strokovne delavke ugotavljajo kako pomembno je redno spremljanje in dobroevalviranje.Odgovorni nosilec projektaZdenka Kovač dipl. vzg.Vodja projektaMateja Ban dipl. vzg.Jesenice, 3. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIGRAJMO SE ANGLEŠČINOPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Igrajmo se angleščinoLeto začetka projekta: 2008Vodja projekta: Duška EmeršičPrijavitelj projekta: Vrtec Joţice Flander, Focheva 51 MariborStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro, Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: strokovno spremljanje, usmerjanje, strokovna pomočPodročje projekta: Zgodnje učenje tujega jezika3. Člani projektne skupine:Duška EmeršičIrena ČuruvijaIzvajanje vzg. dela v tujem jeziku, zbiranjepodatkov o izvajanju, interpretacija podatkov,opredeljevanje stanja na osnovi podatkov;Organizacija spodbudnega in ustvarjalne okolja vkaterem izvajam projektne dejavnosti teromogočanje profesionalnega razvoja.Stalna podpora in spodbuda za pripravo, izvedbo inpromocijo projektnih dejavnosti.4. Cilj projekta:Skozi ţivljenje, rutino in igro v vrtcu bodo otroci doţiveli, slišali in spregovorili.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. ravan – Implementacija in razvijanje odlične prakseIščemo učinkovitejše poti pri učenju in poučevanju tujega jezika. Spremembeanaliziramo, evalviramo, reflektiramo na strokovnih srečanjih. Učenje tujega jezika jeintegrirano in prepleteno z vsebinami Kurikula za vrtce ter delom in ţivljenju v oddelku.Omogočam odprt odnos, odpiranje komunikacije z otroki, iskanje problemov terpreoblikovanje le teh v izziv, na osnovi katerega izhaja načrtovanje sprememb na poti donovih pristopov.Sledim namenu izboljšanje lastne prakse.http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=18636. Uporabniki doseţene novostiOtroci in strokovne delavke – izvajalke izvajanja IP Zgodnje učenje tujega jezika.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakrogaIntegriran način poučevanja in učenja tujega jezika je naraven, otrokom omogočaspoznavanje uporabne vrednosti jezika. Otroci so bolj motivirani, razumevanje jezikovnihsporočil je večje .Opaţeni so intenzivnejši spontani verbalni odzivi in razumevanjejezikovnih sporočil.Integrirano učenje tujega jezika skozi rutino v vrtcu, s poudarkom na celostnem pristopu,omogoča razvijanje slušnega razumevanja in odzivanje otrok v različnih danih situacijah;otrok pridobiva posluh za tuj jezik,spoznavanje drugačnosti v načinu izgovorjave glasov, kijih ni v materinem jeziku.Predstavlja neizmerno širino pri učenju tujega jezika in neskončno nadgradnjo na način odznanega k neznanemu, bliţnjega k daljnemu, konkretnega k abstraktnemu ter prepletanjein povezovanje vseh področij dejavnosti.Omogoča, da otroci doţivljajo, razumejo in spregovorijo v tujem jeziku, aktivno razmišljajoin sodelujejo. Z intenzivnimi in raziskovalnimi pristopi otrokom omogočamo razvijanjenjihove ustvarjalnosti in samoinciativnosti; odprt sistem učenja v naravnem učnem okoljupa izkustveno učenje tujega jezika skozi igro.Prednosti učenja tujega jezika v zgodnjem otrokovem obdobju v vrtcu, kadar le tega izvajavzgojiteljica,so moţnost izhajanja iz dobrega poznavanja otrok, povezovanja inprepletanja načrtovane dejavnosti v tujem jeziku, neomejen čas izvajanja, prilagajanjeglede na motivacijo in interes otrok.Rezultati izvedbe ankete za starše so potrdili, da so otroci usvojili veliko novega znanja napodročju tujega jezika,tako receptivno kot produktivno.Voden pogovor z otroki je potrdil, da je integriran način poučevanja tujega jezika naravenin ga otroci čutijo kot prijetno izkušnjo.Odgovorni nosilec projektaČuruvija IrenaVodja projektaDuška EmeršičMaribor, junij 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGOZDNI PONEDELJEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Gozdni ponedeljekLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Franja KrevzelPrijavitelj projekta: Vrtec pri OŠ Josipa Vandota Kranjska GoraStrokovni konzulent: Edita Bah BerglezPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Povabilo v gozd3. Člani projektne skupine:Franja KrevzelMetka ŠušterčičMartina ČebuljVodja projekta in izvajalkaČlanica tima in izvajalkaČlanica tima in izvajalka4. Cilj projekta:Oblikovanje pedagoških vsebin za odprto učno okolje.Pričakovani cilj inovacije je prenesti poučevanje - igro v odprto učno okolje. Pričakovanicilj JE doseţen. V prihodnjem letu ţelimo inovacijo poglobiti, utrditi in razširiti.5. Doseţena raven novosti rezultata:Izbrati ustrezne aktivnosti in s pomočjo inovativnih metod zastavljene cilje tudi doseči.Sodelujoči v projektu smo postavljali cilje in opredelili smisel svojega dela. Soustvarjalismo trenutke, ki nastanejo v enkratnem dogajanju. Pri otrocih smo skušali vzbuditizanimanje za gozd tako, da skozi igro gozd doţivijo, prav tako pa se o gozdu in v gozdutudi učijo in usvajajo cilje iz vseh področij dejavnosti Kurikuluma.6. Uporabniki doseţene novosti:Strokovni delavci vrtca in učitelji OŠ, otroci prvega in drugega starostnega obdobja (Vgozd so hodili – se vozili tudi otroci stari eno leto.), šolarji prve triade, starši - oţje in širšeokolje vrtca.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Dejavnosti so prilagojene starosti in znanju otrok. Otroci odkrivajo in spoznavajoznačilnosti svojega kraja. Spoznavajo in odkrivajo gozd kot naravno učno okolje. S tem seohranja tesen stik z naravo, ki vzgaja za zdrav način ţivljenja v zdravem okolju. Pri otrocihse spodbuja kreativnost v naravnem okolju na vseh področjih umetnosti s prepletanjemostalih področij Kurikuluma. Kreativnost, inovativnost doţivljamo tudi strokovne delavke,izvajalke. K temu bomo v prihodnjem letu skušale postopno pritegniti še ostale sodelavke.Nekatere imajo precejšnje teţave v razumevanju tega dogajanja. Ne morejo doumeti, da

gozd niso samo drevesa in gozdne ţivali. Vedno je bil najmanj en dan v tednu preţivet vgozdu v jeseni in spomladi. Pozimi pa včasih kakšen teden niti en dan ne. Zato si bomoprihodnje leto določili zimske gozdne kotičke, ki jih bomo redno obiskovali.Odgovorni nosilec projektaCvetka PavlovčičVodja projektaFranja KrevzelKranjska gora, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAJ ZMOREJO MOJE ROKE, NOGE, GLAVA…Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kaj zmorejo moje roke, noge, glava…Leto začetka projekta: šol. leto 2011/12Vodja projekta: Sandra HozjanPrijavitelj projekta: Vrtec LendavaStrokovni konzulent: Irena KumerPrispevek strokovnega konzulenta: Pomoč pri načrtovanju za prihodnje šolsko leto inpodaja mnenja na skupni evalvaciji projekta3. Člani projektne skupine:Sandra HozjanTina HozjanInes Antolin KasašRenata GöncSlavica VütekMarija KolencJoţefa AltIrena ČotarVodenje projekta ter priprava in izvedba strokovnihaktivov (za izmenjavo informacij in primerov dobreprakse); predstavitev širši strokovni javnosti.Pomoč pri načrtovanju in spremljanju izvedbeprojekta.Razvijanje podjetne lastnosti s poudarkom navztrajnosti.Razvijanje podjetnih lastnosti, predvsem vztrajnostiin kreativnosti.Razvijanje podjetnih lastnosti; osredotočili smo sein skozi celotne, planirane aktivnosti spodbujalivztrajnost.Spodbujanje k nenavadnim idejam, ki so jih nadaljerazvijali v procesu od načrta do končnega izdelka.Razvijanje podjetnih lastnosti s poudarkom naspodbujanju domišljije otrok.Razvijanje podjetnih lastnosti in spodbujanjeotrokove bujne domišljije.4. Cilj projekta:S spodbujanjem ustvarjalnosti in inovativnost ter participacije otrok na vseh področjihKurikuluma razvijati podjetne lastnosti otrok.Pričakovani cilj inovacije JE doseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:3. ravenProjektna skupina je primere dobre prakse predstavila na zaključnem, skupnemstrokovnem aktivu vzgojiteljic, kjer je bila prisotna tudi naša konzulentka ga. Irena Kumer.Sedaj se ukvarjamo z načrtovanem izboljšav za prihodnje šolsko leto in vrednotenjemuspešnosti odpravljanja pomanjkljivosti.

6. Uporabniki doseţene novosti:Strokovni delavci v vrtcih.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Na podlagi opaţanj in spremljanj z opazovalnim obrazcem smo ugotovili, da so sepodjetne lastnosti pri otrocih bistveno razvile in postale izrazitejše. Kmalu po zastavljenemcilju, opazovanje in spremljanje nekaterih podjetnih lastnosti pri otrocih (vztrajnost,motiviranost, samostojnost in komunikativnost) smo ugotovili, da smo si zadali prevečlastnosti. To je bil tudi bistven problem opazovanja. Pri takšni starosti otrok je sam razvojzelo raznolik, zato bi bilo potrebno opazovati le eno lastnost (skozi več pogledov) in le torazdelati podrobneje.Primere dobre prakse so strokovne delavke predstavile na skupnem strokovnem aktivuvzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Primeri so zelo raznoliki in evalvirani na različnenačine. Zajeta so vsa področja kurikula, cilj kateremu smo sledili pa nas je tako pripeljaldo odličnih, ustvarjalnih idej in inovacij, ki so prihajale iz otroških glav.Odgovorni nosilec projektaBlanka GeričVodja projektaSandra HozjanLendava, 4. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTASOBIVANJE Z GOZDOMPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: »Sobivanje z gozdom (oz. gozdni ponedeljek)«Leto začetka projekta: »Oktober 2011«Vodja projekta: Alenka KrajncPrijavitelj projekta: Vrtec Najdihojca, Gorazdova 6, LjubljanaStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovna pomoč in koordinacija projektaPodročje projekta: Inovacijski projekti3. Člani projektne skupine:Bianca KoličAnastassia FeliniAna FajdigaAlenka KrajncVzgojiteljica, ki je projekt Gozd aktivno sostvarjalacelo šolsko letoPomočnica vzgojiteljice – aktivna v projektu Gozdskozi celo letoPomočnica vzgojiteljice – aktivna v projektu Gozdskozi celo letoVzgojiteljica, vodja projekta Gozd, celoletni projekt4. Cilj projekta:»Prisluhniti gozdu in se z njim igrati (z njim, v njem)«Pričakovani cilj inovacije:« DA«, doseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:»2. in 3. raven«Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863Preko raziskovanja gozda in samega procesa inovacijskega projekta smo prišli dobistvene novosti pri pedagoškem delu. Bolj kot dejanska novost je pravzaprav novostspoznanje o drugačnem – novem - pristopu v pedagoškem delu. Gre za dovoljenje inzaupanje v spontan učni proces, brez vnašanja vnaprejšnjih struktur in vsebin. Odrasli seiz vloge usmerjevalca spremenimo v soraziskovalca (opazovalca, sodelavca…).6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki inovacije so lahko vsi vključeni v pedagoški proces – otroci, strokovni delavciin posredno tudi starši. Najbolj pa je inovacija namenjena pedagoškemu kadru, v našemokviru vzgojiteljem in pomočnicam vzgojiteljic v vrtcu Najdihojca. V inovacijski projekt»Sobivanje z gozdom« sta bili v tem letu vključeni dve skupini Aeternia 1 in Aeternia 2, nazadnjem vzgojiteljskem zboru vseh strokovnih delavcev vrtca Najdihojca - 21.6.2012, paje bil naš projekt predstavljen kot prioritetna naloga vrtca, oz. kot ponudba drugim

skupinam, da se pridruţijo našemu projektu. Vodstvo vrtca je naklonjeno našemu delu inodziv kolegic za projekt je dober.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Skozi proces akcijskega raziskovanja smo prišli do pomembnega kvalitativnega preskokav naši pedagoški praksi. Gre za navidez preprosto ugotovitev in dovoljenje otrokom, dasami raziskujejo gozd, da ga spoznavajo (tipajo, vohajo, plezajo, valjajo,iščejo poti…) inopazujejo in se v njem »znajdejo«. Obiskovanje in spoznavanje gozda kot izrednostimulativnega okolja za otroke nas je pripeljalo do visoke stopnje zaupanja tako v novoučno gozdno okolje kot tudi v otroka in njegove sposobnosti (učenja, spoznavanja,kompetenc, samozadostnosti, razsodnosti….) in hkrati v spremembo lastne vloge pri temprocesu. Ta ni več direktivna, usmerjajoča, ampak bolj opazovalna, sodelujoča, podporna;enostavno rečeno – otrokom smo dovolile, da sami raziskujejo in nismo vnašale v taproces nobenih struktur. S tem pa smo vstopili v bolj zahtevne in kompleksne učneprocese, ki jih počasi zaznavamo in prepoznavamo.Odgovorni nosilec projektaMag. Liana CerarVodja projektaAlenka KrajncLjubljana, 9. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI DEJAVNOSTI PO KURIKULU ZAVRTCE1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Učenje tujega jezika skozi dejavnosti po Kurikulu za vrtceLeto začetka projekta: 2009/10Vodja projekta: Valentina Vrhovšek MalovičPrijavitelj projekta: JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas, Vrtec pri OŠ Destrnik, Janeţovski Vrh45, 2253 DestrnikStrokovni konzulentki: Frančiška Fras Berro in dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnih konzulentk: srečanja s konzulentkama na srečanjih vodij inovacijskih projektov, srečanja strokovnih konzulentk in izvajalk IP na hospitacijah: spremljanje hospitacijter analize hospitacij in videoposnetkov, strokovne razprave o učenju in poučevanju tujega jezika v vrtcu, obveščanje onovostih na področju zgodnjega poučevanja tujega jezika (po hospitacijah, poelektronski pošti)Področje projekta: poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Drago SkurjeniValentina vrhovšek MalovičMajda KunčnikNatalija PaternostVeronika ŠimunekFrančiška Fras Berrodr. Mihaela Brumenodgovorni nosilec projektavodja projektačlanica, vzgojiteljicačlanica, vzgojiteljicačlanica, vzgojiteljicakonzulentka ZRSZŠdodatna konzuletnka4. Cilj projekta:učenje angleškega jezika, ki je integrirano v ţivljenje in delo oddelkaučenje angleškega jezika v otroku znanem in prijetnem okoljuspoznavanje angleškega jezikapridobivanje posluha za angleški jezikPričakovani cilji IP so bili doseţeni. V prihodnjem letu ţelimo z IP nadaljevati. V tem letuse je v projekt vključila še ena vzgojiteljica (ena skupina), ki je v preteklem letu uspešnoopravila izobraţevanje in izpit iz angleškega jezika (pridobila ustrezen certifikat). Tako jeprojekt potekal v treh skupinah v dveh vrtcih (vrtec pri OŠ Destrnik in vrtec pri PŠTrnovska vas).5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena je bila 3. raven novosti.

S projektom preverjamo in evalviramo nov pristop in način zgodnjega poučevanjaangleškega jezika. Učenje angleškega jezika je integrirano in prepleteno z vsebinamiKurikula za vrtce ter delom in ţivljenjem oddelka.6. Uporabniki doseţene novosti:Otroci vključeni v vrtec; strokovni delavci v vrtcih.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V tem šolskem letu smo nadaljevali dobro zastavljen projekt, kjer zgodnje učenje tujegajezika poteka v otroku dobro znanem okolju, z vzgojiteljico, ki poskrbeli, da »učenje«poteka sproščeno, spontano. V projekt smo vključili še eno skupino otrok vrtca pripodruţnični šoli. Učenje angleškega jezika je še naprej potekalo skozi dejavnosti poKurikulu za vrtce in se je prepletalo oziroma je sledilo vsebinam in dejavnostim vslovenskem jeziku. Vsebine so bile otrokom znane. Učenje je vključevalo metode,strategije in tehnike poučevanja, ki so bile primerne otrokovi starosti in razpoloţenju:vključevalo je številne igre, govor, petje, igranje, recitiranje, plesanje, risanje, likovnooblikovanje, posnemanje, vizualne pripomočke. Učenje je vključevalo vsa čutila.Ker je projekt potekal ţe dve leti, je bilo potrebno posebno pozornost nameniti vsebinamin dejavnostim, da se niso ponavljale. Otroci so še zmeraj zelo motivirani za učenje,opaţamo pa tudi, da starejši otroci občasno prevzemajo vlogo »učiteljev« mlajših otrok,ne samo v okviru časa, ko poteka dejavnost v angleškem jeziku, temveč tudi v časuspontane igre med otroki. Otroci, ki so bili vključeni v projekt prvo leto, so hitro pokazaliinteres, saj jih je pritegnila aktivnost starejših otrok in » tuj jezik«.Vzgojiteljice v tem šolskem letu še skrbneje izbrale vsebine, in dejavnosti, da se nisopokrivale z vsebinami preteklega leta, nadgradile.Vzgojiteljice so bile še naprej deleţne strokovne podpore konzulentk, večkrat letno soimele moţnost izmenjati izkušnje z ostalimi vzgojiteljicami, ki so vključene v projekt.Izmenjava izkušenj je potekala na srečanjih in hospitacijah. Na srečanjih so predstaviletudi posnetke dejavnosti v vrtcu, ki so jih skupaj analizirale. Redno so prebirale tudistrokovno literaturo s področja zgodnjega učenja tujega jezika in jih sproti vnašale v svojoprakso.Odgovorni nosilec projektamag. Drago SkurjeniDestrnik, 6. 7. 2012Vodja projektaValentina Vrhovšek Malovič, uni. dipl ped inprof. soc.

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMOJ IN TVOJ JEZIK V NAŠEM VRTCUPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Moj in tvoj jezik v našem vrtcuLeto začetka projekta: 2008/2009Vodja projekta: Tina ZajšekPrijavitelj projekta: Vrtec Tezno, Dogoška cesta 20, 2000 MariborStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro, dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: organizacija strokovnih srečanj, analiza hospitacijin svetovanjePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Tina Zajšek, dipl. vzg.Vesna Boţnik, dipl. vzg.Cvetka Rošker, dipl. vzg.Vodja projekta, izvajalka učenja nemščine v oddelkuOdgovorna nosilka projektaRavnateljica4. Cilj projekta:omogočiti otrokom zavedanje obstoja lastnih in tujih jezikov,omogočiti otrokom poslušanje, razumevanje in doţivljanje različnih jezikov,jezik kot objekt otrokove igre in spodbujanje otrokovih jezikovnih zmoţnosti.Pričakovani cilj inovacije: je doseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:Menim, da gre za četrto raven: odkrivanje novosti – invencija. Projektna skupina je iskala,preverjala in evalvirala novi pristop v zgodnjem učenju nemškega jezika z integracijopodročij izvedbenega kurikula s poudarkom na timskem načrtovanju6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo: Strokovni delavci (vzgojitelji, učitelji) pri svojem delu z otroki. Vodstvo vrtca ali šole za gradivo strokovnim delavcem.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ob evalvacijah smo ugotovili, da so bila zelo učinkovita IKT sredstva, kot so: fotoaparat,računalnik, diktafon, grafoskop, kamera, saj so otroci nekatere medije samostojno indomiselno uporabljali pri dnevnih dejavnostih v tujem jeziku. Zelo učinkovite dejavnosti zautrjevanje besed in besednih zvez so tudi kratke predstavitve vsebin drugim otrokomvrtca.

Obseţnejša uporaba IKT sredstev, tako strokovnih delavcev kot otrok, se je izkazala kotodlično motivacijsko sredstvo za učenje vsebin v tujem jeziku. Preko njih smo spoznavalizgodbe, prepevali pesmi, plesali, dramatizirali posamezne segmente zgodb in jih kasnejepogledali na posnetku, se poslušali,… V našem oddelku ima veliko otrok mlajše sorojencev oddelkih 1. starostnega obdobja. Kadarkoli so osvojili neko vsebino v tujem jeziku, so joţeleli pokazati tudi njim. Tako smo jih velikokrat povabili na obisk in se jim predstavili.Oboji so zelo uţivali. Mlajši otroci niso potrebovali nikakršnega prevoda, saj so razumelikontekst z nazorno izdelanimi rekviziti, gibi, obrazno mimiko,…. Pri učenju tujega jezika jezelo pomembno gibanje, ki omogoča laţjo zapomnitev besed in besednih zvez (prstneigre, rajalne igre, gibalne igre,…). Dejavnosti so dinamične, uporabljajo se različne jakostiin barve glasov, posamezne besede in besedne zveze se večkrat ponavljajo. Izrednopomemben faktor pri učenju tujega jezika je, da je le-to integrirano v dnevne aktivnosti, kipotekajo preko dneva v oddelku. Vzgojiteljica se lahko odzove v tujem jeziku v spontanihdogodkih/dejavnostih, ki so v tistem trenutku pomembni in izhajajo iz otrok (npr.: v naraviopazimo pikapolonico in ţe je tu odlična motivacija za učenje tujih besed).Pri izvajanju dejavnosti je bilo prisotno poglobljeno timsko delo strokovnih delavk enote.Za kakovostno izvajanje dejavnosti je bila zelo pomembna podpora vodstva prinačrtovanju in nakupu sredstev ter pri omogočanju udeleţbe vzgojiteljice na strokovnihsrečanjih in seminarjih.Odgovorni nosilec projektaRošker CvetkaVodja projektaTina ZajšekMaribor, 28. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGOZDNI PONEDELJEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Gozdni ponedeljekLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Mateja KošarPrijavitelj projekta: Vrtec Vrhnika, Trţaška 2a, 1360 VrhnikaStrokovni konzulent: Jaka ŠubicPrispevek strokovnega konzulenta: skupno dopoldne v gozdu, zaključno srečanje mreţegozdnih vrtcevPodročje projekta: Gozdni vrtec3. Člani projektne skupine:Mateja KošarMojca BastardaNataša OgrinVesna LončarVodja, izobraţevanje na IPpomočnicaSkupaj z vodjo se izobraţuje na IPpomočnica4. Cilj projekta:Razvijati ustvarjalno misel.Sproščeno ustvarjanje in raziskovanje v naravi: delno5. Doseţena raven novosti rezultata:Vsaj enkrat tedensko v gozdu preţiveti dopoldne; npr. ob ponedeljkih. Delno doseţenaraven, predvsem zaradi vremenskih razmer (mraz, deţ).Razvijati ustvarjalno misel: delno doseţena raven zaradi različnih interesov udeleţenih.6. Uporabniki doseţene novosti:Skupini otrok: Zvezdice in Balončki (4-5 let) ter strokovne delavke v skupinah.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Tedenski obiski gozda in pustiti otrokom svobodo raziskovanja v njem, se nam na prvipogled zdi preprosto, vendar se čez leto dni pokaţe, da temu ni tako. Enkrat nas ovirajovremenske nevšečnosti, drugič bi se z otroki najraje skozi gozd le tiho sprehodili. Kljubtakim izzivom, so otroci gozd začutili, bili deleţni njegove sveţine, si v njem poiskalidomišljijske kotičke letnim časom različne. Ostaja pa ţelja, da bi lahko v gozdu tudizaţiveli, pa četudi sprva samo za en dan.Odgovorni nosilec projektaMarta SamotorčanVodja projektaMateja KošarVrhnika, 5. 7. 20102

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIGRALNE URICE ANGLEŠČINE – COOKIE AND FRIENDS1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Igralne urice angleščine – COOKIE AND FRIENDSLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Katja PodobnikPrijavitelj projekta: VVZ Ilke Devetak Bignami, Prekomorskih brigad 1, 5220 TolminStrokovni konzulent: Marija SivecPrispevek strokovnega konzulenta: strokovna podpora, svetovanje in usmerjanje gledevključevanja vsebin in ciljev tujega jezika v skladu z veljavnim kurikulumom za vrtce;napotki glede didaktičnih sredstevPodročje projekta: tuj jezik v vrtcu3. Člani projektne skupine:Branka MiklavčičKatja MaglicaNataša Konecceloletno izvajanje projekta, oddane priprave inporočiloceloletno izvajanje projekta, oddane priprave inporočiloceloletno izvajanje projekta, oddane priprave inporočilo4. Cilj projekta:Otrok doţivlja in spoznava tuj jezik skozi umetnost, igro, zabavo in ob tem uţiva.Pričakovani cilj inovacije JE doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Dosegli smo zelo visoko raven rezultata.Otroci so skozi projekt dosegli visoko raven razumevanja tujega jezika in si hkrati razširilibesedišče v tujem jeziku.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo vsi vrtci (od 4 -6) letni otroci in vsi razredi niţjih razredovosnovnih šol.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Izvajalke so pridobile veliko izkušenj na področju poučevanja tujega jezika. Zaradivzgojnih metod, ki so prilagojene predšolskim otrokom so le ti več pridobili kot bi, če bi tujjezik poučeval anglist ali zunanji izvajalec, ki ni vzgojitelj. Pred leti smo imeli zunanjegaizvajalca in rezultati niso bili niti pribliţno primerljivi. Problematiko vidimo v samiorganizaciji dela, saj morajo izvajalke tega projekta odhajati iz skupine. V kolikor bisistematizacija omogočala in ovrednotila delo izvajalke bi nam bilo to v veliko pomoč.Odgovorni nosilec projektaVelušček AlenkaVodja projektaPodobnik Katja, svetovalna delavkaTolmin, 28. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAJAZ – TI – MI VSI1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Jaz – ti – mi vsiLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Špela Podgoršek PircPrijavitelj projekta: VVZ Kekec Grosuplje, Trubarjeva cesta 15, 1290 GrosupljeStrokovni konzulent: Nives Zore, višja svetovalka, Zavod RS za šolstvoPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Slavka PotokarMelita GaleJudita RajnarBreda PirnatVida KastelicŠpela Podgoršek PircČlanica projektne skupineČlanica projektne skupineČlanica projektne skupineČlanica projektne skupineČlanica projektne skupineVodja projektne skupine4. Cilj projekta:Razvijanje otrokove samopodobe.Razvijanje sposobnosti in načinov za vzpostavljanje, vzdrţevanje in uţivanje vmedsebojnih odnosih z vrstniki.Razvijanje otrokovega čuta za odgovornost.Preizkušanje in vpeljevanje inštrumentarija – sociometrične preizkušnje vpredšolskem obdobjuPričakovane cilje našega projekta nam je uspelo le delno doseči, saj smo si v temšolskem letu ţelele predvsem dobro spoznati in v praksi preizkusiti sociometričnopreizkušnjo za otroke v predšolskem obdobju ter oblikovati priporočila pri uporabi le tega vpraksi. Ob koncu šolskega leta lahko tako zaključimo, da je sociogram ustrezna metoda,ki jo lahko uporabimo v predšolskem obdobju. Naše cilje, ki pa so predvsem naravnani nasam razvoj otrokove samopodobe in njegove socialne vključenosti in otrokovega čuta zaodgovornost, pa bomo s sistematičnim načrtovanjem vodenih in spontanih dejavnostinadaljevale v prihajajočem šolskem letu. Zaradi tega tudi svojih spoznanj in novosti še nemoremo deliti v prispevku.5. Doseţena raven novosti rezultata:Inovacija, ki smo jo v tem šolskem letu pričele razvijati sodi v 3. raven razvoja novosti insicer razvijanje dobre prakse (Komljanec 2004 – 2005).Veliko časa in neposrednega dela z otroki v skupini kot tudi na naših skupnih srečanjihprojektne skupine je bilo namenjenega iskanju uporabne vrednosti sociograma). Takosmo skozi celo šolsko leto poleg razvijanja oz. prilagajanja instrumenta, poskušalevpeljevati ter preizkušati tudi nove primere dobre prakse, ki razvijajo ter krepijo otrokovosamopodobo ter socialne stike in ne nazadnje tudi čut za odgovornost.

6. Uporabniki doseţene novosti:Novosti lahko pri svojem delu uporabljajo vsi strokovni delavci v vrtcu, ki jim je socialnoučenje kot tudi socialne interakcije in iskanje načinov za izboljšanje le teh pri njihovemdelu pomembno in potrebno. Prav tako jim mora biti blizu empirično preizkušanje zrazličnimi instrumenti. Ob našem praktičnem preizkušanju sociograma smo prišle donekaterih pomembnih ugotovitev, ki bodo vsaki vzgojiteljici, ki se bo te preizkušnje lotila vveliko pomoč. Ugotovile smo tudi, da lahko to področje uvajamo v starostnih skupinah odskupine 2 – 3 letnih otrok dalje, ob tem pa se pristopi nekoliko spreminjajo glede na samostarost in pripravljenost otrok.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Socialno učenje in zorenje je za otrokov razvoj zelo pomembno. Vendar pa je ob samemizhodišču načrtovanja dejavnosti potrebno stanje v oddelku kvantitativno izmeriti in oceniti,saj je le ta ocena lahko zanesljiv pokazatelj socialne vključenosti posameznika v oddelek.Ob tem je potrebno sam instrument, v našem primeru sociogram oz. sociometričnopreizkušnjo predhodno preizkusiti v praksi, v oddelkih. Naše ugotovitve kaţejo, da jesociogram kot instrument dober pripomoček pri ugotavljanju situacije v skupini, vendar pamoramo dobro poznati zakonitosti razvoja otroka, vpliva druţine in karakteristikeposameznega otroka. Prav tako nam sam sociogram brez strokovne interpretacije osebe,ki je ocenjevanje izvedla, ne pove veliko. Priporočila in ugotovitve, ki so ob tem nastale,so zelo pomembne za vse, ki bi si uporabo le tega ţeleli v prihodnje. Vendar pa samsociogram brez ustreznih aktivnosti v skupini ne vpliva na socialno vključenost, je lepripomoček, s katerim lahko ocenimo stanje in napredek posameznika in skupine. Za topa so toliko bolj potrebne načrtovane aktivnosti znotraj oddelka, ki prispevajo k razvojupozitivne samopodobe, sposobnosti vzpostavljanja in vzdrţevanja medsebojnih odnosovin čuta za sočloveka. Ob vsem tem pa bi ţelela dodati tudi ugotovitev, da so strokovnedelavke v projektni skupini s pomočjo uporabe sociograma postale bolj objektivne prisamem opazovanju otrok v skupini.Odgovorni nosilec projektaMajda FajdigaVodja projektaŠpela Podgoršek PircGrosuplje, 29. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAREFLEKTIRANJE OTROKOVEGA RAZVOJA IN RAZVOJAVZGOJITELJICE1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Reflektiranje otrokovega razvoja in razvoja vzgojiteljiceLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Mojca LuţnikPrijavitelj projekta: Vrtec Trţič, Ste Marie aux Mines 28, 4290 TrţičStrokovni konzulent: Urška StritarPrispevek strokovnega konzulenta: Srečanje v skupinah in pregled listovnikov terpovratne informacije - Listovnik v vrtcu TrţičPodročje projekta: Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraţevanju:Zbirne mape otrok in strokovnih delavcev in razvijanje socialnih kompetenc3. Člani projektne skupine:Tatjana MajeršičElma BeganovičOlga ČeškaDiana zaplotnikVanja ŠumičPatricija PerneMajda DonošaKsenja JeramVesna ŢitnikMonika MegličSaša HribarNataša BrzinMojca LuţnikMag. Nataša DurjavaČlan - neprestano išče nove moţnosti zbiranja inurejanja vsebine listovnika in razvija lastno terotrokovo reflektiranjeČlan - išče poti oblikovanja listovnikaČlan - išče poti oblikovanja listovnikaČlan - kako uporabiti IKT opremo v sledenjuotrokovega razvojaČlan - kako uporabiti IKT opremo v sledenjuotrokovega razvojaČlan - išče poti oblikovanja listovnikaČlan - razvija reflektiranje osebnega in otrokovegarazvojaČlan - neprestano išče nove moţnosti zbiranja inurejanja vsebine listovnika in razvija lastno terotrokovo reflektiranje razvojaČlan - kako uporabiti IKT opremo v sledenjuotrokovega razvoja, razvija reflektiranje osebnegain otrokovega razvojaČlan - išče poti oblikovanja listovnikaČlan - išče poti oblikovanja listovnikaČlan - pomoč pri strokovnih dilemah, razvijanjelastne refleksijeVodja projekta - neprestano išče nove moţnostizbiranja in urejanja vsebine listovnika in razvijalastno ter otrokovo reflektiranje razvoja, kakouporabiti IKT opremo v sledenju otrokovegarazvoja, pomoč ostalim članomRavnateljica - pomoč pri oblikovanju listovnikavzgojitelja, reflektiranju profesionalnega razvoja inoblikovanju otroškega listovnika

4. Cilj projekta:Spremljanje lastnega razvoja in razvoja otroka ter izdelava listovnika za posameznegaotroka od vstopa v vrtec dalje (najmanj tri leta).Pričakovani cilj inovacije:Delovati na več nivojih: delo na sebi, poglobitev partnerske odnose s starši ternajpomembnejše - naše delo z otrokom bolj celostno usmerjeno s primernimspremljanjem njegovega razvoja.5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena 3. raven razvoja.Strokovni delavci smo začeli z dobrim in načrtovanim spremljanjem otrokovega razvoja,seznanili smo se s pomenom reflektiranja lastnega ravnanja, znotraj projekta so se razvilestrokovne diskusije, ki so nas še bolj povezale kot kolektiv.6. Uporabniki doseţene novosti:Doseţene novosti vplivajo predvsem na kakovost spremljanja otrokovega razvoja, ki jetudi sprotno dokumentiran in shranjen v osebni zbirni mapi. Zbrano gradivo nam pomagapri načrtovanju specifičnih vzgojno-izobraţevalnih ciljev za skupino in posameznegaotroka. Starši so deleţni poglobljenih informacij.Vzgojiteljice s spremljanjem lastnega razvoja laţje načrtujemo potrebna izobraţevanja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Napredek pri razvijanju strategij opazovanja in dokumentiranja otrokoveganapredka.Boljše poznavanje uporabe IKT sredstev.Poglobljeno sodelovanje s starši, kar je posledica kvalitetne video in drugedokumentacije o otroku, dobro urejena spletna stran vrtca in posamezne skupine,moţnost poglobljenega pogovora na osnovi zbranih podatkov.Uporaba zapisov pri načrtovanju vzgojno-izobraţevalnega dela.Razvijanje otrokove pozitivne samopodobe s pomočjo reflektiranja njegovegalastnega napredka.Razvijanje kritične odgovornosti v liku vzgojitelja do otroka in staršev.Prepoznavanje svojih močnih in šibkih področij ter premišljeno izbiranje dodatnegaizobraţevanja, hkrati razvijanje odgovornosti do svojega poklica.Odgovorni nosilec projektaMag. Nataša DurjavaVodja projektaMojca LuţnikTrţič, 30. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAOTROKOVE PRAVICE - MOJE PRAVICEPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Otrokove pravice - moje praviceLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Tamara LipičarPrijavitelj projekta: Zavod za usposabljanje Janeza LevcaStrokovni konzulent: Dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: Pomoč pri opredeljevanju ideje, ponujanje uporabnihvirov, nasvet za spremljanje in zbiranje podatkov.Področje projekta: Razredna in domska klima kot kriterij kakovosti delovanja šole(delo razrednika in oddelčne skupnosti), samovzgoja3. Člani projektne skupine:Radika MuhičDanijela KolencIrena NoseSodelovanje s svetovalno šolo, razredniki inposameznimi učitelji pri sestavi individualiziraneganačrta dela za posameznega dijaka, spremljanje,evalvacija dela za 4 dijake. Sodelovanje z zunanjimistrokovnjaki (KOMZ Ljubljana, domskapedopsihiatrinja, osebni zdravnik, pristojni CSD,URI Soča, komisija za usmerjanje, bivalneskupnosti) in starši.Sodelovanje s svetovalno šolo, razredniki inposameznimi učitelji pri sestavi individualiziraneganačrta dela za posameznega dijaka, spremljanje,evalvacija dela za 2 dijaka. Sodelovanje z zunanjimistrokovnjaki (KOMZ Ljubljana, domskapedopsihiatrinja, zunanji psihoterapevti, osebnizdravnik, pristojni CSD, komisija za usmerjanje,policija), starši in rejniki.Strokovna podpora projektni skupini, pomoč prikoordinaciji z zunanjimi institucijami, sklicevanje invodenje TIMskih sestankov.4. Cilj projekta:Večja samozavest dijaka, spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic v praksi terobenem zavedanje odgovornosti za svoja dejanja ter opravljanje dolţnosti.Konstruktivno reševanje osebnih teţav in konfliktov.Dogovor za načrtno sodelovanje strokovnjakov (BIC Lj., ZUJL) vključenih v VI dijakovs PP v šolskem letu 2011/2012.Pričakovani cilj, ki smo si jih za letos zastavili, SO doseţeni a to je le začetek, prvastopnja naše inovacije, naslednje leto se lahko nadaljuje.

Inovacija: KOORDINACIJSKO TELO KOT FORMA MEDINSTITUCIONALNEGAPOVEZOVANJA ZA SPREMLJANJE IN SISTEMATIČNO USMERJANJE DIJAKA SPOSEBNIMI POTREBAMI DO POKLICA.5. Doseţena raven novosti rezultata:3-4oblikovanje skupnega IPja (področje: šolsko delo, čustveno-socialno področje) ssrednjo šolo BIC za izbrane dijake, spremljanje in evalvacijapoglobljeno sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri obravnaviposameznega dijaka na njegovi ţivljenjski poti (zdravnik, pedopsihiater, strokovnjakina URI Soča-preverjanje delovne usposobljenosti, strokovnjaki na pristojnem CSDju),rejniki in staršizastavili smo preddispozicijo (s pomočjo konzultentke) oblikovanja koordinacijskegatelesa; forma medinstitucionalnega povezovanja za spremljanje in sistematičnousmerjanje dijaka s posebnimi potrebami do poklica6. Uporabniki doseţene novosti:Vzgojitelji v dijaških domovih, zavodih, stanovanjskih skupinahSvetovalni delavci, učitelji7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Boljše razumevanje motenj in teţav dijakov s strani redne večinske šole inpripravljenost pomagati dijaku, da doseţe ţeleni cilj z raznimi prilagoditvami.Individualni pristop s strani učiteljev šole je ustvaril boljše odnose, počutje in šolskiuspeh.Vzgojitelji doma smo z intenzivnejšim sodelovanjem s šolo spoznali učne metode instrokovne pristope, ki so potrebni za doseganje različnih standardov znanja prirazličnih področjih, z izrazitejšim sodelovanjem z zunanjimi strokovnimi sodelavcismo dobili celosten vpogled v dijaka in sistem zdravstva, sociale v povezavi sšolanjem in zaposlovanjem dijaka s PPSodelovanje med dijakom, starši, rejniki, šolo, zunanjimi strokovnjaki in Domom jepostalo kvalitetnejše.Večja iniciativa in kritičnost dijakov.Boljši uspeh dijakov.Boljše počutje dijakov.Odgovorni nosilec projektaMag. Matej RovšekVodja projektaTamara LipičarLjubljana, 15. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAPREHAJANJE MED PROGRAMI OSNOVNE ŠOLE IN NIŢJEGAIZOBRAZBENEGA STANDARDA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Prehajanje med programi osnovne šole in niţjega izobrazbenegastandardaLeto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Jelena HorvatPrijavitelj projekta: OŠ Antona Janše RadovljicaStrokovni konzulent: Dr. Franci M. KolenecPrispevek strokovnega konzulenta: spremljanje izvajanja projektaPodročje projekta: osnovnošolsko izobraţevanje – posebne potrebe3. Člani projektne skupine:Mag. Tadeja RuparMojca VilfanJanja UrevcTanja KozelMag. Tatjana PretnarVodja izvajanja projekta, koordinacija aktivnosti,povezovalna vloga, strokovno preverjanje izvajanjaaktivnosti, sklici timskih sestankovUčiteljica treh učencev, ki so vključeni v projekt,praktično vodenje in izvajanja projekta, izvajanjeprograma v niţjem izobrazbenem standardu,izvajanje drugih skupinskih aktivnosti, povezovanjein koordiniranje razrednih skupnosti, vodenjedokumentacije, sodelovanje z drugimi strokovnimidelavkami in staršiUčiteljica vseh treh učencev, izvajanje programa vniţjem izobrazbenem standardu, izvajanje drugihskupinskih aktivnosti, povezovanje in koordiniranjerazrednih skupnosti, vodenje dokumentacije,sodelovanje z drugimi strokovnimi delavkami instaršiUčiteljica in razredničarka 2. razreda, kamor jevključen otrok posebnimi potrebami, izvajanjevzgojno izobraţevalnega rednega in obšolskegaprograma, prilagoditve izvajanje učnega načrta začas vključenosti otroka s posebnimi potrebami,izvajanje drugih skupinskih aktivnosti (dnidejavnost) povezovanje in koordiniranje razrednihskupnosti, vodenje dokumentacije, sodelovanje zdrugimi strokovnimi delavkami in staršiUčiteljica in razredničarka 2. razreda, kamor jevključen otrok posebnimi potrebami, izvajanjevzgojno izobraţevalnega rednega in obšolskegaprograma, prilagoditve izvajanje učnega načrta začas vključenosti otroka s posebnimi potrebami,izvajanje drugih skupinskih aktivnosti (dnidejavnost) povezovanje in koordiniranje razrednih

Katjuša ŠtefančičMarjeta Čopskupnosti, vodenje dokumentacije, sodelovanje zdrugimi strokovnimi delavkami in staršiUčiteljica in razredničarka 1. razreda, kamor jevključen otrok posebnimi potrebami, izvajanjevzgojno izobraţevalnega rednega in obšolskegaprograma, prilagoditve izvajanje učnega načrta začas vključenosti otroka s posebnimi potrebami,izvajanje drugih skupinskih aktivnosti (dnidejavnost) povezovanje in koordiniranje razrednihskupnosti, vodenje dokumentacije, sodelovanje zdrugimi strokovnimi delavkami in staršiVzgojiteljica v 1. razredu - sodelovanje4. Cilj projekta:Z inovacijskim projektom smo v slovenskem šolskem sistemu vzpostavili nov modelinkluzivne vključenosti učencev ob upoštevanju največje koristi učencev.Cilj projekta je v realni situaciji ustvariti pogoje v največjo korist otroka s posebnimipotrebami, zagotoviti take pogoje, kjer bo otrok lahko izkoristil svoje kognitivnepotenciale na posameznih področjih učenja ter pridobil pomembne socialne izkušnje.Ustvariti fleksibilni šolski prostor, ki bi bil pripravljen prilagoditi razmere otrokovimpotrebam.Ustvariti inkluzivno klimo, pogoje, moţnosti za socialno vključenost in sprejetjevsakega posameznega učenca.Ustvariti inkluzivno klimo, kjer bodo vsi učenci razumeli drugačnost, se vedli strpno,se učili medsebojne sprejetosti in pomoči.Učencem omogoči medsebojno socialno učenje.Širiti ozaveščenost v širši skupnosti, premagovanje stereotipovPričakovani cilj inovacije:Predhodne izkušnje - z enoletnim internim projektom v 2010/2011 smo ustvarili osnovnepogoje, preverili prakso in pridobili prve izkušnje, ko sta prehajala med programi dvaučenca 1. razreda v Osnovno šolo Antona Tomaţa Linharta Radovljica, sicer vključena vOsnovno šolo Antona Janše Radovljica (niţji izobrazbeni standard).Učenci, ki so vključeni v niţji izobrazbeni standard in izraţajo določene boljše socialne inkognitivne spretnosti ali znanje, smo jih vključili pri določenih predmetih v enakovrednistandard osnovne šole.Učenci so prehajali v 1. in 2. razredu, po dve uri tedensko pri različnih predmetih. Priizkušnji smo naleteli na veliko spodbudnih izkušenj, pa tudi na ovire, dileme, občasno tudirazhajanja v strokovnih ocenah, ki so pomenila zgolj izziv za raziskovanje področja iniskanja rešitev.5. Doseţena raven novosti rezultata:Z inovacijskim projektom smo vzpostavili nov model inkluzivne vključenosti učencev vslovenskem šolskem sistemu. Ves čas izvajanja projekta in vključenosti otrok s posebnimipotrebami smo intenzivno spremljali vključenost, sodelovanje, napredovanje, počutje insprejemanje vseh udeleţenih. Poseben pomen je socialna vključenost in pridobivanjesocialnih izkušenj, iznajdljivosti in medsebojne interakcije, za katere so otroci s posebnimipotrebami delno prikrajšani zaradi bistveno drugačnih šolskih pogojev v OŠPP. Zravenrednega pouka in pridobivanja znanja pri posameznih predmetih, je bilo veliko dnidejavnosti izvajanih skupaj v povezavi obeh razredov, v organizaciji ene in druge šole, terdrugega povezovalnega sodelovanja.

Ob zastavljenih ciljih se je dvignila kvalitetna raven vzgojno izobraţevalnega procesa vniţjih razredih, kjer se je izvajal projekt.S timskim pristopom smo vse leto spremljali razvoj projekta in ob koncu leta naredilizaključno evalvacijo.V dveh letih (eno leto v IP) smo razvili in preizkusili model, ki bi lahko pomenil standardeinkluzije za določeno populacijo otrok in bil vzorec drugim oblikam inkluzije v smeriprehajanja. Izvajanje projekta je doseglo dovolj visoko raven izkušenj in prakse, ki nateoretičnih dispozicijah lahko bil iztočnica vsebinskim spremembam področju vključenostiotrok s posebnimi potrebami.6. Uporabniki doseţene novosti:Model vključitve otrok s posebnimi potrebami temelji na Zakonu o usmerjanju otrok sposebnimi potrebami predvideva moţnost prehajanja otrok v različne programe prirazličnih predmetih. Do sedaj nobena šola ni izvajala zakonske moţnosti.Pridobljene izkušnje so lahko vodilo pri uvajanju širše prakse v slovenski prostor: načinizvajanja, kriteriji vključenosti, predmeti, prilagoditve, ovire, obveznosti strokovnihdelavcev, strokovne iztočnice, vključenost staršev, preverjanje znanja, vodenjedokumentacije, ocenjevanja znanja, idr.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Učenci so pridobili dobre izkušnje, pomembna spoznanja in učne rezultate. Dodanavrednost je neprecenljiva izkušnja za posameznega otroka in skupine za njihov kognitivniin osebnostni razvoj. Za izvajanje projekta je bilo veliko strokovne in osebne angaţiranostposameznih strokovnih delavk. Zraven redne učne obveznosti, je bilo izvajanje projektadodana obveznost, a je hkrati pomenilo tudi dodano vrednost strokovnemu delu.Bistven pomen je razvoj različnih oblik sodelovanja in povezovanja obeh šol, razredov instrokovnih delavcev. Strokovni izziv je vsem sodelujočim dal pomemben kvalitativni dvigpoznavanja, izkušenj, ugleda in osebne rasti.Odgovorni nosilec projektaJelena HorvatVodja projektaJelena HorvatRadovljica, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAFORMATIVNO SPREMLJANJE UČENČEVEGA NAPREDKA1. Status projektaPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Formativno spremljanje učenčevega napredkaLeto začetka projekta: 2007/2008Vodja projekta: Tanja StrojanPrijavitelj projekta: OŠ Spodnja ŠiškaStrokovni konzulent: Ada HolcarPodročje projekta: Spremljanje in ocenjevanje znanja3. Člani projektne skupine:Tanja StrojanKatarina RebičCirila JerajKatja WinklerTina Strnad RotZdenka KošnikNina Bradičvodenje, organiziranje dela skupine, oblikovanjeporočil, prestavitev dela kolektivu, delo v oddelku,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacijdelo v oddelku, načrtovanje dela v naprej,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacijdelo v oddelku, načrtovanje dela v naprej,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacijdelo v oddelku, načrtovanje dela v naprej,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacijdelo v oddelku, načrtovanje dela v naprej,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacijdelo v oddelku, načrtovanje dela v naprej,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacijdelo v oddelku, načrtovanje dela v naprej,predstavitev dela v oddelku v obliki hospitacij4. Cilj projekta:Posodabljanje preverjanja in ocenjevanja znanja s konstruktivističnim modelomformativnega spremljanja.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Visoka ravenZaradi vključenosti učiteljic prve triade smo dosegli, da so učenci v prvih letih spremljaniformativno. To predstavlja za učence pa tudi za starše laţji bolj realen prehod v drugotriado. Vse pogosteje se k projektu priključijo tudi učitelji druge in tretje triade, ki zaznajopomembnost spremembe v načinu procesa pouka.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo v prvi vrsti uporabijo učitelji znotraj kolektiva, predvsem tisti, ki bodo vprihodnjem letu poučevali učence, ki so bili na tak način spremljani in ocenjevani. Zaradiprimerov dobre prakse, katere predstavljamo tudi na drugih šolah so inovacije namenjene

vsem učiteljem ki izvajajo proces učenja v osnovnih šolah in ţelijo svoj način poučevanjaspremeniti in doseči čim večjo aktivnost učencev.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Izmenjavali smo izkušnje na ravni šole, projekt predstavili celotnemu kolektivu, in skušalipridobivati nove člane. Iskali smo svoja močna in šibka področja učitelja in šole(projektneskupine) z namenom nudenja in iskanja pomoči drugim šolam. Na ta način smopridobivali nova spoznanja. Izkušnje smo predstavljali na medsebojnih hospitacijah terrednih srečanjih projektne skupine.Tak način poučevanja, ocenjevanja in preverjanja pri učencih povečuje avtonomijo,odgovornost in samoaktivnost.Učenec se začne zavedati svojih šibkih in močnih področji in v skladu z ugotovitvaminačrtuje svoje delo. Šibko področje tako postane izziv. Učenci postanejo realni privrednotenju znanja. Učenec ima v vsakem trenutku povratno informacijo. Učitelj jepomočnik in sodelavec v učnem procesu.Za ţeleno aktivno vlogo učenca pri načrtovanju procesa učenja mora učenec dobropoznati referenčne okvirje in moţne metode dela s katerimi ga bo dosegel, kar večkratpredstavlja oviroKljub formativnemu spremljanju posameznikov v razredu to predstavlja spremembopredvsem v organizaciji dela učitelja, predstavitvi vsebine učenja in načrtovanju procesaučenja za celoten razredTako učitelj kot tudi učenci in starši so bolj seznanjeni z referenčnimi okvirji.Delo učitelja je usmerjeno na posameznika in hkrati spontano vključuje tudi skupino. Pritem so aktivno udeleţeni vsi učenci in neposredno tudi njihovi starši.Odgovorni nosilec projektaFranci HočevarVodja projekta:Tanja StrojanLjubljana, 26. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAKAJ POSTANE VREDNOTA V 20. STOLETJU?Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Kaj postane vrednota v 20. stoletju?Leto začetka projekta: 2008/2009Vodja projekta: mag. Andreja ŢanPrijavitelj projekta: Gimnazija ŠiškaStrokovni konzulent: dr. Barica Marentič PoţarnikPrispevek strokovnega konzulenta ni bil potreben zaradi medpredmetnega delasodelujočih učiteljev.Področje projekta: Medpredmetno povezovanje3. Člani projektne skupine:Andreja Ţan (nemščina)Marija Mišmaš Pintar(angleščina)Klemen Gutman (športna vzgoja)Neva Šolinc (slovenščina)Monika Pogačnik (kemija)Adrana Segalla (zgodovina)Dijaki so na podlagi izpolnjenega vprašalnika znaslovom Vrednote v športu napisali daljši pisnisestavek (180-200) besed.Dijaki so na podlagi izpolnjenega vprašalnika znaslovom Vrednote v športu napisali daljši pisnisestavek (180-200) besed.Dijaki so pri ŠVZ izpolnili anketni vprašalnik znaslovom Vrednote v športu in se o tem pogovorili.Seznanili so se z navzkriţjem med osebami indruţbenimi vrednotami v izbranih dramskihbesedilih 19. In 20. stoletja.Dijaki, ki so izbrali kemijo na maturi, so v okviruteme »doping« spoznali snovi, njihovo delovanje inposledice, ter etične vidike dopingaPogovorili so se o umetniško propagandnemgradivu za utemeljitev arijstva.4. Cilj projekta:Dijakovo spoznavanje in doţivljanje športnih vrednot v obdobju, ko se aktivno ukvarjajo sšportom.Pričakovani cilj inovacije: Cilj je bil doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Dijaki športniki so v okviru projekta osmislili in ovrednotili svoje doţivljanje športa v okvirupogovorov pri predmetih zgodovina, kemija, športna vzgoja, zgodovina in slovenščina, terse pisno izrazili pri nemščini in angleščini.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo bomo uporabili tudi v ostalih športnih oddelkih.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Na šoli je potekalo intenzivno medpredmetno povezovanje. Prenova gimnazijskegaprograma je pri večini predmetov omogočila izbirnost tem, ter s tem populariziralaalternativnost dela dijakov. Za realizacijo projekta je bilo potrebno skrbno načrtovanje delasodelujočih učiteljev, ter timsko sodelovanje. Projekt smo ves čas skrbno analizirali in ganadgrajevali. Temeljil je na aktivnosti dijakov in pri nekaterih predmetih so bili tudiocenjeni. Dejavni so bili vsi dijaki, ki so bili vključeni v projekt.Odgovorni nosilec projektaEdi Kuklec, univ.dipl.ing.Vodja projektamag. Andreja Ţan, prof.nem. in zgo.Ljubljana, 5. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMEDIACIJAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: MediacijaLeto začetka projekta: 2007/08Vodja projekta: Majda BrdnikPrijavitelj projekta: OŠ Ob DravinjiStrokovni konzulent: Pavla KarbaPrispevek strokovnega konzulenta: ni bilo prispevkaPodročje projekta: Profesionalni razvoj, ključne kompetence delavcev v vzgoji inizobraţevanju.3. Člani projektne skupine:Majda BrdnikNevenka BrdnikPrimoţ KrivecMilena PajekPetra ParadiţnikSimona Pozebvodja, 2. triletjepodporna članica, ravnateljica šolepodporni član, knjiţničarpodporna članica, vodja podruţnicepodporna članica, 1. triletjepodporna članica, 3. triletje4. Cilj projekta:Z mediacijo do slišanja.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Mediacija je nova priloţnost na šoli, saj omogoča, da drug drugega poslušamo in drugdrugemu damo priloţnost, da lahko vsak rešuje konfliktne situacije sam, najsi bo učenecali učitelj.Novih odnosov se je potrebno učiti, saj nam druţba do zdaj tega ni omogočala. Imamostare navade in prepričanja, ki nas pogosto ovirajo in ne vodijo v reševanje slabihodnosov. Pri tem nihče ni srečen.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabljajo vsi delavci šole in vsi učenci. Inovacija se čuti, ne samo v šoli,tudi v kraju. Odnosi so postali drugačni, saj smo drug drugega začeli bolj poslušati.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga: Učenci so se preko iger vlog naučili reševanja sporov, ki so vsakdanjispremljevalec ţivljenja na šoli. To znanje so začeli uspešno uporabljati v praksi. Ravnateljica, šolska psihologinja in vzgojiteljica v 1. razredu so se udeleţile 100 –urnega usposabljanja za mediatorja.

Ravnateljica šole je dodelila prostor na šoli za izvajanje mediacije.Z novim šolskim letom se bo mediacija na šoli nadaljevala, saj smo v tem šol. letupridobili 3. mediatorje.Odgovorni nosilec projektaMag. Nevenka BrdnikVodja projektaMajda Brdnik, prof.Slovenske Konjice, 11. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTATRENING ODGOVORNEGA RAZMIŠLJANJA IN RAVNANJA (TOR)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Trening odgovornega razmišljanja in ravnanja (TOR)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: mag. Zlatko Triller, šolski psihologPrijavitelj projekta: OŠ Franja Goloba PrevaljeStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljanecPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanje, podpora in vzpodbudePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Mira HancmanMateja PečnikUrška PetričTomaţ SonjakZlatko Trillerravnateljicapomočnica ravnateljiceUčiteljica ANUčitelj ŠVZŠolski svetovalni delavec4. Cilj projekta:Zaščita učencev, ki sodelujejo pri pouku in sproščen pouk brez motenj,nudenje pomoči učencem, ki motijo pouk (učenje ključnih socialnih kompetenc),učenje vzajemnega spoštovanja med udeleţenci vzgojno izobraţevalnegaprocesa,vzpodbujanje odgovornosti učencev.Pričakovani cilj inovacije: Spreminjanje kulture šole (vedenja udeleţencev v VI procesu) jeproces, ki potrebuje čas. Prvemu cilju se pribliţujemo, nekateri učitelji ga ţe dosegajo.5. Doseţena raven novosti rezultata:Raven razvoja novosti je pri projektu, ki je zelo kompleksen, teţko enoznačno določiti.Večina učiteljev, ki sodeluje (sodelovanje je prostovoljno) je na stopnji razvijanja »dobreprakse« (3), nekateri posamezniki so šele na prvi stopnji, majhen del pa jih dosega ţe 4.ali 5. stopnjo.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki doseţene novosti so vsi udeleţenci v VI procesu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:TOR je proces, ki je rezultanta interakcije med udeleţenci VI procesa (učitelji in učenci).Spreminjanje vedenja učiteljev in učencev je proces, ki je odvisen od mnogihspremenljivk. Vedenja ni mogoče spreminjati hitro in na način, ki je v šoli običajen, z

zapovedjo, prepovedjo, ampak postopoma. Učitelji in učenci na šoli se morajo zavedatisvojih ravnanj, prepričanj in predvsem vpliva svojega ravnanja na druge udeleţence VIprocesa. Cilj in tudi pogoj za spreminjanje vsakdanje prakse je medsebojno spoštovanjein sodelovanje.Odgovorni nosilec projektaMira HancmanVodja projektaZlatko TrillerPrevalje, 11. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARIMARIJE S PODEŢELJAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Rimarije s podeţeljaLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Lidija MikoličPrijavitelj projekta: Vrtec Slovenske Konjice, Slomškova 1, 3210 Slovenske KonjiceStrokovni konzulent: Urška Stritar, Tamara MaleševičPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: jezik3. Člani projektne skupine:Lidija MikoličLidija ZidanšekKlavdija KokljičAleksandra StrašnikVodenje, koordinacija in izvajanje projekta.Izvajanje ustvarjalnih delavnic, ogledov in vodenjedejavnosti otrok (likovne, jezikovne).Izvajanje ustvarjalnih delavnic, ogledov in vodenjedejavnosti otrok (likovne, jezikovne).Izvajanje ustvarjalnih delavnic, ogledov in vodenjedejavnosti otrok (likovne, jezikovne).4. Cilj projekta:OTROK SPOZNAVA SVOJE OKOLJE (druţbeno, naravno, kulturno dediščino) IN SE NAPODLAGI SPOZNANJ, DOŢIVETIJ USTVARJALNO IZRAŢA V JEZIKU (ustvarjanju rim,različnih glasovnih in besednih iger, šaljivk...).Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:/6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabi strokovna delavka pri delu z otroki v vrtcu ali v šoli (niţja stopnja).Pri tem načinu dela otroka spodbujamo k spoznavanju druţbenega in naravnega okoljater kulturne dediščine. Nato pa otrok v ustvarjanju rim, različnih glasovnih in besednihiger, šaljivk spoznano podoţivi in tako svoje védenje utrdi in je ustvarjalen.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Otroci so v sodelovanju z odraslim sestavili mnoga krajša besedila z rimami v katerih seizraţa njihova ustvarjalnost v jeziku.Teme za ustvarjanje besedil so iskali na podlagi doţivetij pri spoznavanju svojegadruţbenega, naravnega okolja in kulturne dediščine. Tako ugotavljamo, da otroci oglede,

obiske, ustvarjalne delavnice sprejemajo z velikim zanimanjem; vidi se, da so čustvenovpleteni in nato ta čustva podoţivijo ter izraţajo preko besed – v ustvarjanju rim. Otroci stem pridobljeno znanje poglobijo in utrdijo. Otrok nam s tem sporoča njegovo dojemanjeokolja, doţivljanja in čustven odraz doţivetega.Vsa na novo nastala besedila so otroci ilustrirali glede na temo o kateri besedilo govori.Opaţamo tudi, da otroci večkrat samoiniciativno vnašajo vsebine projekta v dejavnostidnevne rutine in bivanja na prostem. Rime tako nastajajo ob različnih priloţnostih, nasprehodih, v pogovorih ipd. Vanje največkrat vpletajo šaljive, nagajive besede in besednezveze, tudi nesmiselne zloge, ki jim povzročajo smeh in dobro voljo.Odgovorni nosilec projektaŠuc Danijela, ravnateljicaVodja projektaLidija Mikolič, diplomirana vzgojiteljicaSlovenske Konjice, junij 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUČILNICA BREZ KATEDRAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu delo nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Učilnica brez katedraLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Slavica HajdinjakPrijavitelj projekta: Dvojezična osnovna šola Dobrovnik – Kétnyelvű Általános Iskola,Dobronak, Dobrovnik 266/j, 9223 Dobrovnik / DobronakStrokovni konzulent: Irena KumerPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Slavica HajdinjakKatarina KovačKlaudija VargaOlga TotJoţica Vukvodja projekta - načrt, organizacija, izvedba, poročanjeodgovorna nosilka projektačlanica projektne skupine, formativna naravnanostčlanica projektne skupine, vodja raziskovalnega delačlanica projektne skupine, tehnično področje4. Cilj projekta:razvijati sodobne oblike dela,omogočiti učitelju in učencu fleksibilnost in iznajdljivost pri osvajanju načrtovanegavzgojno-izobraţevanega dela,učencem omogočiti izkušenjsko delo, ki ga spodbuja k vseţivljenjskemu učenju,osebnostna rast vseh udeleţencev procesa,razvijati sposobnosti in vrline ter nadgradnja teh,samopotrjevanje ob sprotni evalvaciji vseţivljenjskega znanja integrirana zrazličnimi kompetencami,spodbujanje k vedoţeljnosti in raziskovalnem delu učencev ter razvijanje inpovzročanje njihove nadarjenosti.Cilji inovacije so bili doseţeni.Po evalviranem delu in refleksiji smo ugotovili, da je še zmeraj premaloeksperimentalnega in raziskovalnega dela skozi luč učenca. Tako bomo tudi v bodoče, ševeč poudarka namenili zaupanju in samostojnosti učencev, kakor tudi navajanju učencevna odgovornost in njihovo iniciativo.5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena je bila 3. raven novosti.Informacije o novostih na spletnem naslovu:http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=46&pID=228&rID=1863

Evalvacija našega dela kaţe na doseţene spremembe. Idejna zasnova je bila, da bomovečji del vzgojno-izobraţevalnega dela izvajali na metodah in oblikah sodobnega pouka,kar pomeni, da bomo preoblikovali pouk na razredni stopnji tako, da bo veliko večeksperimentiranja, raziskovanja, odkrivanja … učencev, skratka učenec bo v neki merisoorganizator in izvajalec dela. Ugotovili smo, da smo predolgo jemali učencemodgovornosti, večji del dela smo opravili učitelji kar sami, a pričakovali smo učenčevokreativnost in samostojnost. Velik obrat smo naredili, a verjetno je še dovolj prostora zaspremembe.6. Uporabniki doseţene novosti:O našem delu, evalvacijah in pogovorih, smo poročali na aktivih in v pogovor vključevalitudi vse ostale strokovne delavce. Ugotovili smo, da smo prav na podlagi vztrajanja podrugačnosti prenovili oblike in metode dela tudi na predmetni stopnji, predvsem pa prinaravoslovju, kjer je moţnosti preizkušanja in eksperimentiranja še več. Tako so senaravoslovni in matematični potepi v bliţnji okolici šole razvili prav v vseh razredih, tudi napredmetni stopnji. Medsebojne, kolegialne hospitacije so spodbudile razvoj dobre prakse.Novosti pa so se nalezli tudi učenci, kakor tudi ostali zaposleni na šoli.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V čas nenehnih odkritij in tekmovalnosti lahko pristopi človek, ki odraste iz zvedavega,vedoţeljnega učenca. Inovacija sodobnega načina dela, kjer se učenec navajaodgovornosti in samostojnega odkrivanja od malega, pa je uspeh ne le za udeleţenceprocesa vzgojno-izobraţevalnega dela, pač pa tudi okolico, kjer se delo izvaja. Tako nasje v letošnjem letu obvezovala zastavljena naloga »Učilnice brez katedra«, s katero smose na naši šoli srečevali v različnih učnih okoljih, različni udeleţenci. V tej smeri smoizvajali ne le dneve dejavnosti, pač pa tudi spodbudili medpredmetno povezavo,integracijo na razredni stopnji, še bolj pa raziskovalno delo ţe pri najmlajših. Vrnili smoodgovornost in samostojnost učencev, ki smo je učitelji ţe dolgo tega odvzeli s tem, dasmo jim delo in naloge pripravljali na »pladnjih«. Tokrat smo dvignili tako raven znanja,kakor tudi samopodobo vseh, predvsem pa smo osebnostno rasli. S tovrstnim delombomo nadaljevali tudi v bodoče.Odgovorni nosilec projekta:Katarina KovačVodja projekta:Slavica HajdinjakDobrovnik, 26. 6. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTARADI JEZIKAMOPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Radi jezikamoLeto začetka projekta: 2010/ 11Vodja projekta: Barbara UmekPrijavitelj projekta: OŠ Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a, 4000 KranjStrokovni konzulent: dr. Mateja Fojkar Dagarin, mag. Katica Pevec- SemecPrispevek strokovnega konzulenta: E- portal, POLLetna refleksija za inovacijski projekt ,letna refleksija za inovacijski projektPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Petra Podlogar, druga strokovnadelavka v 1. razreduLidija Stenovec, razrednaučiteljicaNataša Marn, razredna učiteljicaEva Drinovec, druga strokovnadelavka v 1. razreduSuzana Delavec, drugastrokovna delavka v 1. razreduAlenka Pristov, razrednaučiteljicaMateja Razingar, razrednaučiteljicaMateja Korošec, razrednaučiteljicaGordana Hrestak, razrednaučiteljicaJanja B. Špendal, razrednaučiteljicaMarjana Mohar, razrednaučiteljicaPolona Gajgar, razrednaučiteljicaIvka Sodnik, ravnateljicaBarbara Umek, učiteljicaangleščineMojca Štraus Zulu, učiteljicaangleščineMojca Kralj, učiteljica angleščinePomoč pri načrtovanju in izvedbi, sodelovanje naskupnih srečanjih, pomoč pri hospitaciji staršemPomoč pri načrtovanju in izvedbi, pomoč prihospitaciji staršem, ravnateljev in učiteljic.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Skupno načrtovanje in pomoč pri izvedbi.Podpora pri projektu, odgovorna oseba.Vodja projekta, izvaja integracijo (CLIL) v 1.razredu.Izvaja integracijo v 2. in 3. razreduIzvaja integracijo v 1., 2. in 3. razredu4. Cilj projekta:razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrok

Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3.raven: Uvajanje in razvijanje t.i. dobre oziroma odlične prakse.Integracijo angleščine (po metodi CLIL) smo letos uvedli v tri prve razrede in razvijali vtreh drugih ter treh tretjih razredih. Povsod je prišlo do spremembe ali učitelja izvajalca aliučitelja razrednega pouka. Zato smo veliko časa namenili ţe na samem začetku(septembra), preden smo s samim izvajanjem pričeli. Učiteljicam razrednega pouka, ki sose z integracijo srečale prvič, smo z učiteljicami, ki so ţe sodelovale v projektu in zizvajalko predstavile glavni cilj in namen same integracije. Razpravljale smo o prednostihin tudi pomanjkljivostih, na kaj naj bodo pozorne, kje se lahko pojavijo teţave, poskušaledopovedati, da učna ura z integracijo ne bo samo izguba časa, ampak se bo realizirala kotje bilo načrtovano. Da so si vse skupaj še bolj predstavljale smo pripravile hospitacijo eneučne ure, ki smo jo zopet analizirale in na koncu dobile občutek, da so učiteljicepripravljene sodelovati in da se bo integracija izvajala kot se mora. Pridruţila se nam jetudi nova izvajalka (učiteljica angleščine) integracije, ki je imela kar precej dvomov inpomislekov, kako ji bo vse skupaj uspelo. Zato se je udeleţila seminarja Mlajši otroci inučenje angleškega jezika, kjer se je morala preizkusiti ne samo v pripravi učne ure,ampak tudi v samem izvajanju. S to pozitivno izkušnjo je dobila zagon, da ji bo uspelo inres, na koncu šolskega leta je projekt samo prehvalila.Integracija je bila zelo lepo sprejeta, tako s strani staršev, učencev, učiteljev, ki sosodelovali ter vodstva šole. Kot model (hospitacija) smo jo pokazali tudi na hospitacijiučiteljic OŠ Šenčur ter srečanju staršev (dan odprtih vrat). V obeh primerih je prišlo dopozitivne kritike.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija se lahko uporabi v 1., 2. in 3. razredu, kjer lahko sodelujejo učiteljice razrednegapouka, druge strokovne delavke v 1. razredu ter učiteljice tujega jezika, ki samointegracijo s pomočjo učiteljic načrtujejo in nato izvedejo. Ni pa smiselno, da se integracijaizvaja samo s strani učiteljice, ki poučuje tuj jezik.Zelo priporočljivo je, da se sama integracija izvaja dvakrat tedensko po 20- 25 minut vvsakem oddelku.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Učenci so zelo lepo sprejeli integracijo in so bili vsakokrat zelo navdušeni. V 1. razredu sose večinoma odzivali v slovenskem jeziku, nekateri pa tudi v angleškem jeziku. V 3.razredu, ko so imeli za seboj ţe tri leta takega poučevanja, pa so učenci osnovnanavodila, izrečena v tujem jeziku čisto razumeli, pa tudi odzivanje je bilo večkrat vangleščini kot v slovenščini. Se je pa izkazalo, da jih večina snov, ki se poučuje, razumein zelo malokrat je bilo potrebno snov še enkrat razloţiti. Nobenih teţav pa ni bilo pripodajanju navodil (jezik razreda) v tujem jeziku.Kmalu so osvojili navodila, ki so se uporabljala vsako uro. Integracije so bili deleţni privseh predmetih, kar je še posebni doseţek, da so stvari tako lepo razumeli, ker se snov inenako besedišče nista ponavljala.Da bi staršem predstavili, kako ta projekt poteka, smo jih v 1. razredu povabili na danodprtih vrat, kjer smo jim predstavili eno učno uro. Odziv je bil zelo pozitiven. S starši smopo uri naredili kratko analizo, kjer so povedali svoje mnenje. V tem razredu so staršinekaterih učencev, katerih bratje oziroma sestre so ţe vključene v projekt in so povedali,da le-ti velikokrat doma povedo kaj v angleščini, pa jih nič ne sprašujejo, ampak kar samiod sebe začnejo npr. šteti, povedati kakšne barve je kakšen predmet in podobno.

Učiteljice, ki so članice projekta so bile s timskim načrtovanjem in izvajanjem zadovoljne.Z učiteljicami angleščine so večinoma sodelovale preko elektronske pošte in pogovora. Ssvojim delom pa so bile ravno tako zelo zadovoljne. Uspele so premagati bojazen, da botreba uro še enkrat izvajati v slovenščini, realizirati vse načrtovane ure in pridobiti noveizkušnje. Uţivale so v timskem sodelovanju, v opazovanju navdušenih otrok, v odzivuotrok, v opazovanju otrok pri usvajanju in razumevanju navodil v angleščini, idejah izvajalkter ob motivacijsko zelo izvirnih dejavnostih le-teh. Predvsem učiteljice 3. razreda, ki sospremljale učence vsa ta tri leta so opazile, da navdušenje nad angleščino ni splahnelo,nasprotno pri nekaterih učencih se je opazil izjemen napredek pri razumevanju,dojemanju in odzivanju v angleščini. Prepričane so, da bo začetek obvezne angleščine, kipride naslednje šolsko leto za te učence veliko laţji kot je bil do sedaj, ko so bili nekateriučenci vključeni v interesno dejavnost, ki se je izvajala po pouku.Nekaterim je bilo teţko biti pripravljen točno tisto uro, ko je vstopila učiteljica angleščine.Pojavile so se tudi teţave, ko je bilo potrebno učiteljico angleščine počakati 20 minut, daje opravila aktivnosti v drugem razredu. V veliko pomoč jim je bila moţnost prilagajanjaurnika, dobro sodelovanje, lastno znanje angleščine, samoiniciativnost izvajalk,kontaktiranje in usklajenost preko elektronske pošte.Odgovorni nosilec projektaSodnik IvkaVodja projektaUmek BarbaraOrehek, 27. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZGODNJE UVAJANJE TUJEGA JEZIKA (INTEGRIRANAANGLEŠČINA)1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Zgodnje uvajanje tujega jezika (integrirana angleščina)Leto začetka projekta: 2011/2012Vodja projekta: Maja SkakićPrijavitelj projekta: OŠ Frana Roša, C. na Dobrovo 114, 3000 CeljeStrokovni konzulent: mag. Sonja ZajcPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: Angleščina3. Člani projektne skupine:Maja SkakićMarjana ŠeškoSonja GregurićNatalija ViherMojca KolinVodi dejavnosti na šoli za zgodnje uvajanjeangleščine v 1. razredu, se povezuje z ostalimiučiteljicami in vzgojiteljicami, ki srečujejo isteučence in pripravlja gradivo ter promovira zgodnjepoučevanje angleščine.Aktivno je sodelovala pri izvajanju projektnihdejavnosti zgodnjega integriranega seznanjaučencev z angleščino v svojem oddelku.Aktivno je sodelovala pri izvajanju projektnihdejavnosti zgodnjega integriranega seznanjaučencev z angleščino v svojem oddelku.Aktivno je sodelovala pri izvajanju projektnihdejavnosti zgodnjega integriranega seznanjaučencev z angleščino v obeh oddelkih .Ravnateljica šole nudi stalno podporo in spodbudoza pripravo, izvedbo in promocijo zgodnjegauvajanja tujega jezika (integrirana angleščina).4. Cilj projekta:Učenci se učijo angleškega jezika na čim bolj naraven, neprisiljen način (z veliko glasbe,gibanja, dramatizacij in ponazoril), kot so se naučili svojega maternega jezika.Pričakovani cilj inovacije učence seznaniti z jezikom, jim privzgojiti pozitiven odnos jedoseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven: Razvijanje odlične praksePrepričane smo v smiselnost in ustreznost zgodnjega uvajanja angleščine v tesni inneprestani povezavi z rednim vzgojno-izobraţevalnim programom in vsebinamimedkulturne vzgoje ter na učencem ustrezen način.

6. Uporabniki doseţene novosti:Učenci 1. razreda OŠ (6-7 let stari otroci),Učiteljice in vzgojiteljica, ki so na inovativen način v povezavi z rednim vzgojnoizobraţevalnimdelom izvajale projektne dejavnosti.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Dejavnosti zgodnjega uvajanja tujega jezika – angleščine smo v tem šolskem letu izvajaleučiteljica angleščine ter učiteljice in vzgojiteljica v 1. razredih naše šole. Potekale sovedno v tesni povezavi z rednim vzgojno-izobraţevalnim delom. Ure pouka angleščine sopotekale kot integracija, kar pomeni, da se je angleščina vpletala v redne ure pouka –spoznavanje okolja, matematika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, itd. Učenci soangleščino spoznavali preko njim ustrezno zasnovanih dejavnosti. Dosegli smo osnovnicilj učence seznaniti z jezikom, jim privzgojiti pozitiven odnos in veselje do angleščine.Učenci so aktivno, z veseljem in sproščeno sodelovali. Z izvedbo projektnih dejavnosti sobili zadovoljni tudi starši vključenih učencev.Odgovorni nosilec projektaMojca KolinVodja projektaMaja SkakićCelje, 26. 6. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAMEDPREDMETNO POUČEVANJE – POT DO UPORABNEGAZNANJA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Medpredmetno poučevanje – pot do uporabnega znanjaLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Melita Olaj, ravnateljica šolePrijavitelj projekta: OŠ Turnišče, Prešernova 2, 9224 TurniščeStrokovni konzulent: Vesna Vršič, višja svetovalka II ZRSSPrispevek strokovnega konzulenta: strokovno svetovanje na timskih srečanjihPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine in njihove naloge:Melita Olaj, vodja, koordinator nalog v okviru projektaIZVAJALCI:MEDPREDMETNE POVEZAVE NA OŠ TURNIŠČE v okviru projekta V ŠOL. L. 2011/2012PredmetiSLJ, GVZZGO,LVZ, TITNaravoslovni danZGO,LVZ, GVZIzvajalciAnamarijaKrvišekNeţaRitlopSilvaMesarič,JoţeGutman,BojanJandrašičUčiteljipredmetne stopnjeSilvaMesarič,JoţeGutman,AnamarijaTema/ vsebinapovezavProtestantski koral/Protestantizem(7. R.)Prva bivališča(8. R.)Planeti(8. in 9. R. )Renesansa(8. R.)Skupni ciljiUčencispoznavajoobdobjeprotestantizma.Učencispoznavajoprvabivališča,načinţivljenja,načingradnje inrazličnegradbenemateriale.Učencikreativnoustvarjajo vdelavnicah.Učencispoznavajoobdobjerenesanse inlikovnoVrstapovezaveNačrtovanaizvedbaDatumrealizacijeizvedbeZelo kratkaevalvacija/opombevsebinska marec 2012 12. 3. 2012 Ura je bilarealizirana vskladu s cilji.Glede nadejavnosti bi temolahko še raztegniliza eno uro in stem povečaliaktivno deloučencev (več bilahko samiraziskovali).vsebinskafebruar201216. 3. 2012 Ura je bilarealizirana vskladu s cilji.Učenci so aktivnodelali z učnimigradivi in priizdelavi izdelka,kjer so pokazalisvojoustvarjalnost.vsebinska marec 2012 21. 3. 2012 Veliko ustvarjalnihizdelkov –prikazanih naastronomskemvečeru ob glasbiin umetniškihdoseţkih, nastalihob poslušanjuglasbe (Venera,Mars, Jupiter).vsebinskaseptember201114. 09.2011Uri sta bilirealizirani vskladu s cilji. Priizdelavi izdelka sopokazali svojo

GEO,ANG,ZGO,NEM,DDE, KIZ ,LV, RAČ,...MAT,SPO, SLJ,LVZ, ŠVZTJN, GVZ,ZGO, LVZMAT, DDEMAT, SLJZGO, LVZKrvišek ustvarjajo. ustvarjalnost.JoţefBence,MilenaMertik,KatjaZadravec,SilvaMesarič,AndrejRogač,NeţaRitlop,TatjanaHorvat,JoţeGutmanSmiljanaŢalik –razrednastopnja 9.R.)MilenaMertikAnamarijaKrvišekSilvaMesaričJoţeGutmanMarijaMagdičNeţaRitlopMarijaMagdičNeţaRitlopSilvaMesaričJoţeGutmanEU in Slovenija(7. R.)Čas(3. R. )Viteštvo(8. R: )Strpnost v skupini/-posameznik,skupnost, drţavaTransformacije(7. R.)Načrtovanjetrikotnika/Opispostopka.Pot po kulturnidediščini(9. R.)Učenci vskupinahspoznajoznačilnostiEU; njennastanek inrazvoj,uvedbo evra,evropskevrednote inpomen EUza Slovenijo;posebejvlogo mladihUčencirazvijajofunkcionalnobranje inpismenostprekomerjenjačasa.Učenciutrdijoznanje oţivljenjuvitezov,ponovijoznačilnostiisrednjeveškeglasbe,poiščejo inpreizkusijoreceptesrednjeveških jedi,oblikujejosrednjeveškigrad,pripravijokratkopredstavitevv nemščini.Razvijanjekritičnegamišljenjainsocialnihveščin -skupni cilj.Obnačrtovanjutrikotnikaučenciusvojijo šebesedilnovrsto opispostopka.Spoznavanjezgodovine inlikovnevzgoje naterenu.vsebinska marec 2012 4. april2012vsebinska april 2012 10. 4. 201211. 4. 201212. 4. 201213. 4. 2012vsebinska maj 2012 30. 5. 20127. 6. 201221. 6. 2012vsebinska(kotorodje) -veščinevsebinska(kotorodje) -veščineoktober201118. 10.2011Večinazastavljenih ciljevje bila realizirana;učenci zadovoljni.Problem je bil čas,zato bomonaslednje letoskušali pridobiti šeeno uro (4).Naslednjič bomvključila šeglasbeno vzgojo.Evalvacijo bomzapisalaseptembra, kobodo učenci imelikratkopredstavitev vnemščini. ((zaradičasovne stiskenismo uspelidokončati).Cilji ure so bilirealizirani - obutrjevanjumatematičnihvsebin so učencizačutilipomembnostsodelovanja/obvladovanja socialnihveščin - strpnostivseh članov priizvajanju nekeaktivnosti.februar 2012 4.2. 2012 Cilji ure so bilidelno realizirani,nadaljnji potek seje odvijal priposameznihpredmetih - vprihodnje bovanačrtovali večještevilo ur.vsebinska maj 2012 4.5.2012 Učni cilji so seuresničevali skoziobiske različnihinstitucij inkulturnih objektov:galerija, muzej,...

4. Cilj projekta:Skozi spremenjen način poučevanja (medpredmetno) vzpodbuditi motiviranost učencev,da z lastno aktivnostjo pridejo do novih uporabnih znanj.Pričakovani cilj inovacije: delno doseţen.Utemeljitev:Ob evalviranju opravljenih medpredmetnih povezav ugotavljamo kljub izhodišču, da bomoizhajali iz problemov, da so bile povezave/pouk še preveč vodeni – pouk preveč usmerjan,zato bomo še iskali drugačnih poti poučevanja (preko raziskovanja skozi pouk instrokovno izpopolnjevanje).5. Doseţena raven novosti rezultata:Zaključujemo obdobje 2010-2012, ko smo opravili kroge akcijskega raziskovanja, kjer smoopredelili probleme, nastavili akcije in jih predvsem izvajali (medpredmetne povezave). Obposameznih primerih le-teh smo prišli do spoznanja, da le-to mora postati način ţivljenjašole, da bodo rezultati opaznejši.6. Uporabniki doseţene novosti:Način medpredmetnega poučevanja lahko uporabi vsak izmed strokovnih delavcev našoli. Le-to bi dvignilo tudi raven doseţenega znanja pri učencih, zato ţelimo k takemu deluprivabiti še širši krog pedagoškega kadra šole, vključno s svetovalno sluţbo.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Zadali smo si, da bomo »študijsko« na timskih strokovnih srečanjih iskali problemskesituacije (medpredmetno) , ki vodijo do uporabnega znanja. Opaţamo namreč, da se namob študiju literature in poglobljenem branju učnih načrtov odpira mnogo poti, kako nadrugačen, globlji način učencem posredujemo veščin in poti, da se bodo učili za ţivljenje.Smo šele na začetku, saj ugotavljamo, da pred vstopom v razred potrebujemo polegdidaktične priprave na konkretne cilje/vsebine medpredmetnih povezav, predvsem orodja,kako učinkovito moderirati delo v razredu – predvsem spraševati »na višjih taksonomskihravneh«, da se bodo le-tega učili in naučili tudi učenci – da bodo tako učenci širše videli inpovezovali spoznanja ter jih uporabljali. V tem smislu ţelimo nadaljevati delo tudi vprihajajočem šolskem letu – se najprej sami dodatno izobraţevati in potem s strokovnimispoznanji nadgrajevali naše poučevanje.Odgovorni nosilec projektaMelita Olaj, ravnateljica OŠ TurniščeVodja projekta:Melita OlajTurnišče, julij 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTIPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnosti in večkulturnostiLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Maja GlobočnikPrijavitelj projekta: OŠ Preska, Preška cesta 22, 1215 MedvodeStrokovni konzulent: Dr. Mateja Dagarin FojkarPrispevek strokovnega konzulenta: svetuje in usmerja s strokovnimi pobudami, izraţakonstruktivno kritiko, izobraţuje na strokovnih srečanjih širše projektne skupine, seznanjaz novostmi zgodnjega poučevanja v mednarodnem merilu, informira o novih strokovnihgradivih, člankih in didaktičnem materialu.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Ţeljka MedakRomana FurlanTatjana PlazarSuzana RoţancUčiteljica 2. razreda je integrirala tuji jezik 1 šolskouro tedensko v 1. a oddelku kot druga učiteljica. Ssvojim kreativnim pristopom je pokazala, kako jelahko angleščina orodje komunikacije pri pouku neglede na raven znanja tujega jezika učencevprvega razreda. Zaradi interesa po večjistrokovnosti je končala prvo leto študija na PeFLjubljana, po programu PI-ZPA.Učiteljica angleščine je 1 šolsko uro tedenskointegrirala tuji jezik na podruţnični šoli v 1. razredu.Aktivno in ustvarjalno je sodelovala v timunačrtovanja dela v razredu in pri izmenjavididaktičnih gradiv in metod pouka. Z angleščino jeučencem odpirala pot do novih znanj različnihpredmetov. Svojo strokovnost gradi na načelu R.Fullghama: »Vse, kar moramo znati, se naučimoţe v vrtcu«.Učiteljica v 1. razredu podruţnične šole je s svojostrokovnostjo in dolgoletnimi izkušnjami na razrednistopnji, pomagala učiteljici angleščine RomaniFurlan pri pripravi na pouk, pri uporabi ustreznihmetod in oblik pouka, pri izbiri ustreznih vsebinrazvojni stopnji učencev. Enakovredno jesoustvarjala šolske ure, ko je bila angleščina orodjesporazumevanja.Druga učiteljica v 1. b je pri tedenski pripravi napouk skrbno izbirala teme primerne za učno uro,kjer se je integrirala angleščina kot orodjesporazumevanja. Enakovredno učiteljici angleščineMaji Globočnik je so-vodila učno uro s svoje

Tanja ŠtrukeljMaja Globočnikdogovorjene vloge pri pouku: z usmerjenimivprašanji, z individualnimi pristopi k učencem,nadgrajevala je ali podkrepila je problemskonaravnan pouk. Učence je vzpodbujala kponavljanju in utrjevanju v tujem jeziku v času, ko nibilo prisotne učiteljice angleščine.Učiteljica v 1. b oddelku je pri tedenski pripraviskrbno izbirala ustrezne cilje, teme in vsebinepredmeta, kjer se je angleščina uporabljala kotorodje sporazumevanja v sodelovanju z ŢeljkoMedak. Pri učni uri je pomagala, ali soustvarjala, alidopolnjevala ali opazovala pouk in učence. Čutila jepomembno motivacijsko vlogo pri pripravi učencevna prihod 'Fride' k pouku. (Frida je lutka, ki odigraglavno vlogo poučevanja učiteljice angleščine.)Učiteljica je s tujim jezikom angleščina v tandemu sSuzano Roţanc v 1. b oddeku 1 šolsko uro nateden dosegala cilje večinoma pri predmetu SPO.Vsako učno uro integracije angleščine jestrukturirala po didaktičnih principih, pripravila jeustrezna didaktično -metodična gradiva.Kot vodja projekta je predstavljala staršem naroditeljskih sestankih pomembnost učenja tujegajezika v zgodnjem obdobju, načine pouka inrezultate, ki so ţe opazni.Ob dnevu jezikov 26.9.2011 je organizirala in vodilaučno uro TEATIME za vsak razred posebejprilagojeno od 1. do 5. r.Kot mentorica je z najmlajšimi sodelovala našolskih prireditvah v angleščini (prvi šolski dan zaPrvčke).Kolegice, članice pri IP je usmerjala in vzpodbujalak aktivnemu soustvarjanju projekta pri pouku.Vodstvo šole in Svet šole je informirala oaktualnosti in nujnosti vstopanja tujega jezika v prvotriletje devetletne OŠ.4. Cilj projekta:razvijati in spodbujati didaktično usposobljenost učiteljev za zgodnje poučevanjejezikovPričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven: razvijanje dobre prakse časovna razseţnost projekta: Glede na šolsko leto 2010/11 smo uspeli v 2011/1220 min integracijo tujega jezika na teden razširiti v 45 min na teden za 3 oddelkeprvega razreda. Pomočnik ravnatelja skuša sestaviti najbolj optimalen urnikučiteljice, ki integrira projekt v 1.razred; da je to ura, ki ni praviloma prva ura, in netakoj po športni vzgoji prvega razreda. strokovna razseţnost projekta: 2 učiteljici razrednega pouka sta se odločili inzačeli s strokovnim izpopolnjevanjem učiteljev za zgodnji pouk TJ na Pedagoškifakulteti PI-ZPA, Ljubljana.

didaktično metodična razseţnost: Enakovredno timsko poučevanje v projektu pripouku. Tandemi učiteljic (razredničarka ali druga učiteljica v 1. razredu vsodelovanju z učiteljico tujega jezika) so v drugem letu projekta zaradi izkušenj izprvega leta bolj suvereni in avtonomni; manj časa, manj besed se porabi zapriprave in različna dogovarjanja znotraj pouka, ker je ţe v navadi ustaljeni ritemoddelka, organizacija učilnice, notranja klima ţe dveh sodelujočih si učiteljic voddelku. To je del osnove za pripravo na pouk, ki jo vzpostavlja vsaka učiteljica nasvoj način in to je moţno začutiti le skozi delo, z aktivnim pristopom, z doţivetjempouka oddelka.Tandemi učiteljic različnih profesionalnosti so dodana vrednost pouka, ki je pomembna: za osebno profesionalno rast vsake posamezne učiteljice, zaradi pestrosti sporazumevanja za vsakega učenca, zaradi novosti v metodiki in didaktiki za širšo strokovno in laično javnost, zaradi inovacije šole v širšem šolskem okolišu.6. Uporabniki doseţene novosti:Izkušnje, ki jih pridobivamo tandemi učiteljic pri sodelovalnem in timskem delulahko uporabljajo vsi strokovni delavci, ki se kjerkoli srečajo z dvo-predmetnimsodelovanjem pri pouku (npr. tuji jezik + geografija) ali natečajih (npr. tuji jezik +likovna vzgoja) ali mednarodnih projektih http://organicgarden.wikispaces.com/Obliko pouka, kjer je tuji jezik orodje sporazumevanja lahko prenese v svojopredmet učitelj, ki je dovolj kompetenten v kateremkoli tujem jeziku (npr. učiteljgospodinjstva + francoščina).7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Za potrebe samovrednotenja in refleksije so članice IP Mreţenje odgovarjale na 2vprašanji: V čem bi bili učenci prikrajšani, če ne bi imeli tega projekta v 1. razredu? Kje in kako vidiš svojo vlogo v prihodnosti pri pouku v prvem triletju, ko bo tuji jezikv učnem načrtu in predmetniku v podobni sodelovalni obliki med učiteljem 1.razreda in učiteljem s tujim jezikom?1. Učenci bi bili prikrajšani. R. Fulghum: »Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu.« in z njim njegovamisel velja za zgodnje učenje tujega jezika. Učenci so izpostavljeni dvojezičnosti, ki deluje na višjem kognitivnem nivoju inrazvojno zelo zgodaj deluje na vzpostavljanje logičnih vzročno-posledičnihmiselnih povezav. Učenje jezika na prijeten, igriv in zelo ustvarjalen način. Neprecenljiva popotnica za ţivljenje pridobljena 'mimogrede' iz vedoţeljnosti inbrezmejnosti sporazumevanja v tujem jeziku; npr. iz potrebe po igri, plesu,reševanju problema, sodelovanja Nova dimenzija sporazumevanja dviga samopodobo in samozavest. S tujim jezikom se vnaša tuja kultura, umetnost in običaji. Zaradi opice Fride imajo radi angleščino. Ni strahu pred tujim in neznanim. Učenci so izpostavljeni daljše obdobje aktivnemu in strukturiranemu delovanju vtujem jeziku; kot če je začetek v 2. triletju.2. Moja vloga učiteljice v prvem razredu pri pouku tujega jezika v prihodnosti.

Kot druga učiteljica v razredu se vidim enakovredno učiteljici s tujim jezikom. Prirabi tujega jezika sem 'spremljevalka' pri komunikaciji ali prestopim v vlogoučenke.Kot razredničarka v 1. razredu čutim enakovredno sodelovalno vlogo z učiteljemtujega jezika pri pripravi in realizaciji učne ure.Kot učiteljica razrednega pouka in PI-ZPA na PeF Ljubljana se veselim, da bi biltak pouk ţe zdavnaj v učnem načrtu. Veselim se dela v tandemu in ni me strah,da se ne bi ujela z razredničarko.Kot učiteljica angleščine ţelim 'odpirati okna v svet' učencem v tujem jeziku tuditako zgodaj, ko je v ospredju komunikacija z določeno vsebino in ne jezikoslovjetujega jezika. To je dobra praksa medpredmetnih povezav.Kot učiteljica razrednega pouka in PIAOŠ na PeF Ljubljana vem, da delam prav,ko premikam najprej samo sebe v spremembo, potem kolegico učiteljico in takojzraven ravnatelja, takoj za tem starše in širše okolje. Najmlajše učence ni trebapremakniti v spremembo, oni jo enostavno ţivijo. Na osnovi sprememb rastejoučenci; tako mora rasti tudi strokovni kader.V prihodnjem šolskem letu se lahko zgodi, da zaradi veljave novega Zakona ouravnoteţenju financ v javnem sektorju, nastane problem nadaljevanja našega projekta;saj z negotovo spremembo Pravilnika o standardih in normativih poseţe sprememba tudina področje financiranja našega projekta.Na šoli smo pripravili vse, da bomo nadaljevali začeto tudi v 2012/13, to je: 1. razred: tuji jezik kot orodje sporazumevanja po 1 šolsko uro vsak oddelek;tujejezični učitelj skupaj z razrednikom ali drugim učiteljem v prvem razredu. 2. in 3. razred: učenje tujega jezika po programu Happy House po 1 šolsko urovsak oddelek samo z učiteljem tujega jezika.Starši so s projektom seznanjeni na prvem roditeljskem sestanku pred vstopom v prvirazred (junij 2012). Kot vodja projekta predstavim vizijo projekta, način sodelovanja pripouku s primeri (slikovni material, fotografije, video posnetki, izdelki). Svoje pomisleke,vprašanja, mnenja lahko izrazijo na anketnem vprašalniku z izjavo, s katero potrdijo aliovrţejo svoje strinjanje s projektom. Prvi šolski dan staršem in učencem pripravimodobrodošlico z lanskimi 'prvčki' tudi v tujem jeziku. Starši so navdušeni, ker začutijouporabno vrednost znanja tujega jezika. Starši se čudijo in izraţajo nezadovoljstvo nadlastno prvo izkušnjo učenja tujega jezika, ki je bila praviloma neprijetna in zelo drugačnaod danes.Kot vodja projekta sem navdušena nad rezultati: veseli, navdušeni in motivirani učenci si ţelijo doţivetij v tujem jeziku; učiteljice sprejemajo spremembe v svoj ustaljeni ritem pouka, ker se zavedajo, daso le te gonilo razvoja druţbe; starši doţivljajo uporabno vrednost znanja tujega jezika svojih otrok; vodstvo šole podpira inovacijski projekt, ga promovira na Svetu zavoda, na Svetustaršev in na občini. Omogoča in zagotavlja ustrezne organizacijske razmere,hospitira, išče poti financiranja projekta.Prepričana sem, da inovacijski projekt odpira nove razseţnosti pouka modernega časa vSloveniji. Zagotovo ga je mogoče izvajati le z učitelji, ki sprejemajo izzive in namenjajosvoj prosti čas za razvijanje inovacije in imajo entuziazem.Mislim, da s projektom ne moremo končati dokler nam ministrstvo ne omogoči veljavnegapredmetnika in učnega načrta za poučevanje tujega jezika v prvem triletju na osnovisprejetega zakona.Razmišljanje ravnatelja OŠ Preska

Slovensko šolstvo se ţe nekaj let sooča s tendencami vpeljave tujega jezika vse niţe naizobraţevalni lestvici, s končnim ciljem poučevanja tujega jezika ţe v prvem razreduosnovne šole. Zanimivo pri tem je dvoje: da je pravzaprav malo drţav EU, ki prakticirajotakšno rešitev (Malta, Italija, Luksenburg, Avstrija, Norveška…vir: Bela Knjiga, str. 127).Po drugi strani pa je v Sloveniji, vsaj glede na rezultate empiričnih raziskav, v katerih sosodelovali pedagoški delavci in starši, večina še vedno mnenja, da naj bi se prvi jezikzačel poučevati šele v 4. razredu (prav tam). Sam se močno nagibam v smer poučevanjetujega jezika ţe ob vstopu otroka v osnovno šolo, saj menim, da spremenjene druţbenerazmere, globalizacija in multikulturalnost zahtevajo posameznika s širokim pogledom nasvet. V katerem bo aktiven, ne le pasiven spremljevalec. In del tega je zagotovo tudisredstvo komuniciranja s tem svetom - tuj jezik. Seveda poučevan s primernimipedagoškimi koraki in z ustrezno didaktiko. Didaktika poučevanja tujega jezika v prvi triadije zagotovo drugačna kot tista pri poučevanju starejših učencev, zagotovo pa nič manjpomembna. Če je učenje starejših povezano predvsem s strukturo jezika in pravili, obširjenju besedišča, je delo z mlajšimi povezano z odkrivanjem, intuicijo, iskrenostjo iniskrivostjo. Je bolj naravno. In zato čestokrat teţje. Prav zaradi tega so inovativnididaktični pristopi k zgodnjemu poučevanju tujega jezika še kako pomembni, saj utirajo šeneuhojene poti slovenskim pedagoškim delavcem in tlakujejo pot vsem tistim, ki bodo vnaslednjih letih hodili po njej.Odgovorni nosilec projektaPrimoţ Jurman, univ. dipl. soc.Vodja projektaMaja GlobočnikMedvode, 6. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUČIM SE IN ZNAM, SAJ SEM UČITELJ!Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Učim se in znam, saj sem učitelj!Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Jana ZadravecPrijavitelj projekta: Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja PolskavaStrokovni konzulent: Nada NedeljkoPodročje projekta: Profesionalni razvoj (ključne kompetence) strokovnih delavcev v vzgojiin izobraţevanju3. Člani projektne skupine:Natalija KozarSuzana Kristovič SattlerTinka VravnikMira BalaţicMartina BrmeţSodelovanje pri pripravi in izvedbi programa.Sodelovala je pri pripravi in izvedbi programa.Sodelovala je pri pripravi in izvedbi programa.Sodelovala je pri pripravi in izvedbi programa.Sodelovala je pri pripravi in izvedbi programa.4. Cilj projekta:V šolskem letu 2011/2012 v povezavi s stalnim internim izobraţevanjem inizpopolnjevanjem za strokovne delavce pripraviti in izpeljati kvalitetni rekreativni odmorza učence in strokovne delavce.Cilji so doseţeni in verjamemo, preseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:4. raven novostiPotem ko smo v šolskem letu 2011/2012 vpeljali stalno izobraţevanje za strokovnedelavce, smo ga v letošnjem šolskem le-to nadgradili in pridobljeno znanje izkoristili vpraksi. Pripravili in vpeljali smo rekreativni odmor, kar seveda ni novost v slovenskemšolskem okolju, saj ga z nekaterimi presledki izvajamo vsaj ţe od 80ih let 20. Stoletja.Novost pa je vsekakor priprava in izvedba le-tega za učence. Še bolj kot to, pa smoponosni ne pripravo in izvedbo rekreativnega odmora za učitelje med konferencami. Vokolje osnovne šole je bilo prvič vpeljano aktivno in sistematično urejeno internoizobraţevanje. K sodelovanju smo torej aktivni vključili vse učence in strokovne delavcešole. V prihajajočem šolskem letu bomo pripravili predstavitev v digitalni in tiskani obliki,izvedli natečaj za maskoto rekreativnega odmora in tako projekt tudi zaključili. Verjamemona 5. stopnji.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo praktično vse osnovne šole v Sloveniji. Vsekakor velja tako zaučence, kot strokovne delavce.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Tudi v letošnjem šolskem letu smo projekt peljali v treh krogih. In v zadnjem vpeljali obarekreativna odmora. Spet dokaz za upravičenost vpeljave inovacijskega projekta in s teminternega izobraţevanja. Dokazali smo, da novosti lahko vpeljemo brez teţav, če jihkolektivu predstavimo kot novost, ki daje pozitivne rezultate, kaţe prednosti tako pri delu zučenci, kot razumevanje le-teh… Ob tem moramo strokovne delavce seveda opremiti zznanjem, spretnostmi, jih ob tem spodbujati, jim poskušati pribliţati občutke, ki jihposamezne novosti vzbujajo pri učencih. V rekreativnem odmoru so se zabavali insproščali vsi učenci. Prav tako pa je bilo obilo smeha in zadovoljnih obrazov najti narekreativnih odmorih strokovnih delavcev, pa tudi pri sami izvedbi med poukom ni bilonobenega negodovanja.Tokrat ne morem mimo inovacijskega tima, ki je rekreativni odmor postavil na noge.Izobraţevanja, program, dogovarjanja (naša šola namreč deluje na treh lokacijah) odeţurstvih… so terjala od vseh članov tima popolno zavzetost in predanost delu skozi vsešolsko leto. Čaka nas torej še zaključna evalvacija, predstavitev rezultatov kolektivu instaršem ter elektronska in tiskana predstavitev inovacije, ki jo bodo lahko uporabljali tudi vdrugi osnovnih in srednjih šolah.Odgovorni nosilec projektaDanica Veber, spec.Spodnja Polskava, 4. 7. 2012Vodja projektaJana Zadravec, prof. zgodovinein sociologije

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAVEČJEZIČNOST IN VEČKULTURNOST PRI INTEGRATIVNEMMODELU ZGODNJEGA POUČEVANJA V TUJIH JEZIKIH1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Večjezičnost in večkulturnost pri integrativnem modelu zgodnjegapoučevanja v tujih jezikihLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Andrej Kavčič, prof.Prijavitelj projekta: Andrej Kavčič, prof.Strokovni konzulent: Mag. Katica Pevec Semec, ZRSŠPrispevek strokovnega konzulenta: Strokovna srečanja, refleksije in analize primerovdobre praksePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Andrej Kavčič, prof. angl. Vodja projekta in izvajalec integrativnegapouka/pristopa ter medkulturnega in večjezičnegauzaveščanja na zgodnji stopnji (1. VIO) na matičnienoti šole – 1. in 2. r.Andreja Lakner, prof. angl. in bibl. Izvajalka integrativnega pouka/pristopa termedkulturnega in večjezičnega uzaveščanja nazgodnji stopnji (1. VIO) na podruţnični enoti šole –1. in 2. r.Ana Maček, prof. RPUčiteljica razrednega pouka v 2. r. na matični enotišole, ki je sodelovala pri timskem načrtovanjuizvajanja projekta in učnih ur.Mojca Brezovec, univ. dipl. vzg. Vzgojiteljica v 1. r. na matični enoti šole ki jesodelovala pri timskem načrtovanju izvajanjaTanja Miklavčič-Lukančič, prof.RPprojekta in učnih ur.Učiteljica razrednega pouka v 1. r. na matični enotišole, ki je sodelovala pri timskem načrtovanjuizvajanja projekta.Jana Penca Ponikvar, prof. RP Učiteljica razrednega pouka v 1. in 2. r.(kombinirani pouk) na podruţnični enoti šole, spomočjo katere je A. Lakner skupaj z vzgojiteljicoAndrejo Modrijančič načrtovala izvajanje projekta .Andreja Modrijančič, univ. dipl.vzg.Katarina Nečimer Jensterle, prof.šp. vzg.4. Cilj projekta:Vzgojiteljica na podruţnični enoti šole, s pomočjokatere je A. Lakner skupaj v timu načrtovalaizvajanje projekta.Izvajalka projekta v obliki interesne dejavnosti napodruţnični šoli.s timskim sodelovanjem razvijati in spodbujati inovativne didaktične pristope(predmetnih in razrednih) učiteljev za zgodnje poučevanje jezikov,

spodbujati zanimanje, odprtost za jezike in kulture pri učencih,razvijanje medkulturnosti, ozaveščanje otrok na tem področju,razvijanje in spodbujanje medpredmetnega povezovanja v 1. VIO,vključevanje IKT pri integrativnem modelu poučevanja.Pričakovani cilji so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:V projektu nadgrajujemo prakso, ki jo razvijamo ţe tri leta, zato menimo, da je v našemprimeru 3. nivo inovacije nadgraditev dobre prakse.Učenci v tretjem letu izvedbe integrativnega pristopa poučevanja na naši šoli prepoznajonekatere prvine angleškega in slovenskega jezik na intuitiven način ob izvajanjudejavnosti projekta, tuj jezik znajo prepoznati in poimenovati. Spoznavajo, da obstajajorazlične kulture in narodi, ki imajo tudi svoj jezik in običaje ter drugačen način ţivljenja odtistega, ki je njim blizu in so ga navajeni. Učenci uspešno povezujejo znanje različnihpodročij (matematika, spoznavanje okolja, glasba itd.) ne glede na uporabljen jezik kotsredstvo sporazumevanja.V šolskem letu 2011/12 smo tako bili še bolj uspešni pri načrtovanju in samem izvajanjupraktičnih ur, pri čemer se je sodelovanje pri izvedbi pouka z učiteljicami RP v letošnjemletu še mnogo bolj spontano prepletalo. Učitelja predmetnega pouka angleščine sva učniprogram obogatila z nekaterimi sodobnejšimi vsebinami in pristopi (pogosto s pomočjoIKT in lastno izdelanimi aktivnostmi za interaktivno tablo), učenci pa so se ob tem naučilipovezovati usvojeno znanje in v ţivljenju ţe pridobljene izkušnje. Konsistentna rabaizrazov pri pouku (t.i. angl. classroom language) je postala stalnica v ţivljenju učencev, sajučitelja odlično razumejo in se znajo ustrezno odzivati, kar je glede na prvo polovicošolskega leta in tudi na preteklo šolsko leto 2010/11 pri. 2. r., velik napredek.Izkazalo se je, da je dobro, če učitelja angleščine (izvajalca integracije) zastopata čimvečvlog, npr. konzultenta pri likovnih izdelkih, animatorja pri igrah.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo priporočamo vsem osnovnim šolam, ki jih zanima spodbujanje in razvijanjevečkulturnosti in večjezičnosti na zgodnji stopnji. Pri tem izpostavljamo, da morajo bitiizvajalci strokovno podkovani s področja jezika ter imeti dobro metodično-didaktičnoznanje in veščine za delo z mlajšimi učenci.Na naši šoli si učiteljice RP še naprej ţelijo takega sodelovanja, saj opaţajo hitrejši inboljši napredek ter veliko zadovoljstva in boljšo samopodobo pri učencih. Tako nisomotivirani zgolj učenci, temveč tudi učitelji.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V šolskem letu je bilo tako na podruţnični kot matični šoli izvedenih po 35 pedagoških urintegrativnega pouka. V sklopu ur smo učitelji praktiki načrtovali in izvedli tujejezikovnipouk v povezovanju z nejezikovnim poukom, tj. v sklopu rednih ur matematike, glasbe terspoznavanja okolja. Večina ur je bila izvedena pri pouku matematike.V timu še naprej ugotavljamo, da inovativni pristop učencem predstavlja prijetno doţivetje,jih motivira za delo, obenem pa tudi pripomore k njihovemu doseţku pri pouku invseţivljenjskemu učenju v smislu odprtosti za tuje jezike.Staršem vsako leto predstavimo projekt in analizo preteklega obdobja na 1. roditeljskemsestanku, kar smo storili tudi v tem šolskem letu.

V pričetku novega šolskega leta 2012/13 bomo ponovno izvedli sestanke s starši, kjerbomo predstavili potek projekta, analizirali doseţke in aktivnosti preteklega leta terpripravili okvirni idejni načrt za izvedbo v novem šolskem letu. Starše bomo po vsejverjetnosti povabili tudi na odprte urice, kjer si bodo ogledali potek projekta, saj so nadprogramom navdušeni in pogosto poročajo o pripovedih otrok o dogajanju pri urahintegrativnega pouka.S projektom, zaradi uspešnosti in napredka učencev ter zadovoljstva in motivacijeučiteljev, v šolskem letu 2012/13 nadaljujemo.Odgovorni nosilec projektaAlenka Cuder, prof.ravnateljicaVodja projektaAndrej Kavčič, prof.Lipnica, 24. 8. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTEGRACIJA TUJEGA JEZIKA V PRVEM TRILETJU OŠ1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnosti in večkulturnosti (Integracija tujega jezika v prvemtriletju OŠ)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Simona KronovšekPrijavitelj projekta: Osnovna šola Braslovče, Rakovlje 15b, 3314 BraslovčeStrokovni konzulent: dr. Karmen PiţornPrispevek strokovnega konzulenta: usmerjanje procesa izvajanja; sodelovanje na izobraţevanju in srečanju mreţne skupine; interaktivno sodelovanje na portalu.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Vlasta SvatinaAnita RojnikAna ReharSimona ZbičajnikSonja JezernikMarija GrofelnikDamjana Lukman4. Cilj projekta:Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Timsko načrtovanje dela (določanje učnih ciljev in vsebin), pomočpri izvajanju pouka, reflektiranje in evalvacija pedagoškega dela.Razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrok.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja raven – razvijanje odlične prakse.Pozitivne izkušnje, ki smo jih pridobili v lanskem šolskem letu, so nas spodbudile, da vdrugem akcijskem krogu povečamo število oddelkov, v katerih poteka projekt. Nadgradiliin intenzivneje smo razvijali veščine timskega dela ter vsebine in metode dela. Pritimskem delu smo razvili učinkovit sistem izbiranja vsebin, primernih za poučevanje vtujem jeziku. Tudi skupno izvajanje pri pouku se je v tem šolskem letu izboljšalo – zrazrednimi učiteljicami smo pri pouku delovale zelo usklajeno. Metode dela sem

poskušala čim bolj prilagoditi razrednim učiteljicam. Manj učinkovite oblike dela smouspešno odpravljali s sprotno evalvacijo (predvsem pri didaktičnih metodah).6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki so lahko učitelji razrednega pouka in učitelji, ki so usposobljeni za poučevanjetujih jezikov v prvem vzgojno-izobraţevalnem obdobju osnovne šole. Predvsem pa jeizvajanje dejavnosti v tujem jeziku namenjeno vsem, ki jih zanima spodbujanje inrazvijanje večkulturnosti in večjezičnosti na tej stopnji.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V letošnjem letu smo več časa namenili načrtovanju pouka, saj je dobro načrtovanjeizrednega pomena. Strokovno sodelovanje zajema dobro presojo obeh (katere vsebine,na kakšen način, s kakšnimi metodami). Pri tem nam je bila v pomoč sprotna evalvacija inizmenjava mnenj.V letošnjem šolskem letu smo upoštevali ugotovitve iz prvega akcijskega kroga (nekaterevsebine so za poučevanje v tujem jeziku bolj primerne, pri nekaterih predmetih so ciljiprojekta laţje izvedljivi), zato so učiteljice ţe pri načrtovanju tedenskih priprav predvidelevsebine, pri katerih smo uspešno dosegli cilje rednega pouka ter hkrati razvijali jezikovnekompetence.Učiteljice ugotavljajo, da bo imel cilj projekta dolgoročne posledice. Menijo, da je tak načinpoučevanja tujega jezika veliko bolj naraven kot klasična metoda, saj na podoben načinpoteka tudi učenje maternega jezika.Ker je izvajanje pouka v tujem jeziku podprto z nebesednimi izraznimi sredstvi, učencemrazumevanje jezikovnih sporočil ni delalo teţav. Pri izvajanju dejavnosti smo zatoposebno pozornost namenili neverbalnim in verbalnim odzivom učencev. Ugotovili smo,da velika večina učencev, kjer projekt poteka ţe drugo leto, nima teţav z neverbalnimodzivom pri napotkih, spodbudah in vprašanjih. Pokazal pa se je tudi napredek prijezikovnem iznosu pri teh učencih. Več kot polovica učencev se je namreč v zadnjihmesecih občasno odzivala v tujem jeziku in se aktivno vključevala v pogovor. Pri učencih,ki so se letos prvič srečali s takšnim načinom poučevanja pa se je napredek pokazal prineverbalnem odzivu.Glede na to, da je bilo v letošnjem letu v projekt vključenih sedem oddelkov, je bilonačrtovanje in sodelovanje z učiteljicami včasih teţko uskladiti. Vendar pa je podporaprojektu na šoli zelo velika, zato smo čas za pogovor vedno našli.V prihodnjem letu pričakujem, da se bo kot izvajalka pridruţila še ena učiteljica in prevzelatudi vodenje projekta.Odgovorni nosilec projektaAndreja ZupanVodja projektaSimona KronovšekBraslovče, 17. 8. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA – ODRAZ VZGAJANJAPREDŠOLSKIH OTROK V DUHU KULTURNEGA RELATIVIZMA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Zgodnje učenje tujega jezika – odraz vzgajanja predšolskih otrok v duhukulturnega relativizmaLeto začetka projekta: 1. september 2008Vodja projekta: Zora KetišPrijavitelj projekta: Vrtec Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 25, ŠentjurStrokovni konzulent: Fanika Fras Berro, dr. Mihaela BrumenPrispevek strokovnega konzulenta: svetovalne usluge, predavanje za staršePodročje projekta: poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Katarina KetišMonika KolaričUrška Palčnik KrajcarAlijana KrofličMaja Belejptt predstavitev dela IP za starše in sodelujočevrtce v IP za zgodnje učenje TJ v SlovenijiPtt predstavitev dela IP za staršePtt predstavitev dela IP za staršeIzdelava modela za načrtovanje dejavnosti TJPredstavitev dejavnosti učenja TJ z otroki za starše4. Cilj projekta:spoznavanje, doţivljanje in učenje tujega jezika ( angleškega ) predšolskih otrok vdnevnih situacijah izvedbenega kurikula kot del spontane in usmerjene igralneaktivnosti, zaposlitev ter rutine.Pričakovani cilj inovacije je doseţen. S projektom bomo nadaljevali tudi v tem šolskemletu: 2012/2013.5. Doseţena raven novosti rezultata:Menim, da smo dosegli 4. raven: odkrivanje novosti – invencija. Projektna skupina jeiskala, preverjala in evalvirala novi pristop v zgodnjem učenju tujega jezika v kombinaciji zznanimi metodami učenja in poučevanja TJ na predšolski stopnji v sodelovanju s prof.Faniko Fras Berro in dr. Mihaelo Brumen.6. Uporabniki doseţene novosti:Vzgojitelji oziroma učitelji tujega jezika za predšolske otroke.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Vrednost projekta je v tem letu predvsem v celovitem timskem načrtovanju dejavnosti zaučenje TJ, kakor v tesnem sodelovanju s starši vključenih otrok: ptt predstavitev delastaršem v januarju in spomladanska predstavitev dejavnosti za zgodnje učenje TJ z otroki.Odgovorni nosilec projektaZora KetišVodja projektaZora KetišŠentjur, 31. 8. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAIGRAJE V ANGLEŠČINOPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Igraje v angleščinoLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Andreja GolouhPrijavitelj projekta: Osnovna šola Lava, Pucova 7, 3000 CeljeStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec-SemecPrispevek strokovnega konzulenta: e- portal, letna refleksija za inovacijski projekt,srečanje v mreţnem inovacijskem projektu na poti k večjezičnosti in večkulturnostiPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Marijana KolenkoIrena KönigNatalija KoširNevenka OzebekAndreja Golouhodgovorna oseba, podpora pri projektuskupno načrtovanje in pomoč pri izvajanjuinovacijskega projektaskupno načrtovanje in pomoč pri izvajanjuinovacijskega projektaskupno načrtovanje in pomoč pri izvajanjuinovacijskega projektavodja in izvajalka inovacijskega projekta4. Cilj projekta:Otrokom ţelimo pri različnih učnih predmetih pribliţati znanje tujega jezika na sproščen inneobremenjen način, in sicer z didaktičnimi in socialnimi igrami, usmerjenim gibanjem,dramatizacijo z lutko in brez nje ter ustvarjalnimi in problemskimi učnimi situaciji.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:2. raven razvoja novosti: uvajanje dobre prakse.Namen aktivnosti pri tej stopnji v projektu je: seznaniti se s primerom dobre prakse vnovem interesnem okolju, ga uporabiti in vrednotitiOtrokom je bil pri različnih učnih predmetih pribliţan tuj jezik na sproščen inneobremenjen način, saj so otroci tuj jezik spoznavali skozi didaktične in socialne igre, zusmerjenim gibanjem, dramatizacijo z lutko in brez nje ter ustvarjalnimi in problemskimiučnimi situaciji. Z nadaljevanjem učenja tujega jezika sedaj v drugem razredu so učencipri spoznavanju, usvajanju in rabi tujega jezika bili čedalje bolj govorno spretni in strahpred tujim jezikom je povsem izginil. Učenci namreč pri izgovorjavi novih besed ob konculeta niso imeli zadrţkov, tudi srameţljivost je pri večini izginila.

6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo uporabljajo tisti učitelji, ki poučujejo v prvi triadi in so odprti za učenje vsebin vdrugem jeziku. Učenci so na zelo zabaven način spoznavali tuj jezik. Inovacijo priporočamtudi učiteljem na višji stopnji, ki bi ţeleli pouk izvesti malo drugače, predvsem z namenompresenetiti učence Vsekakor pa te inovacije priporočam vsem učiteljem, ki poučujejointeresne dejavnosti na niţji stopnji, saj vsi vemo, kako so otroci ob koncu pouka utrujeniin so zato prav veseli drugačnega pristopa k pouku. Učenci v tem šolskem letu spoznalitudi z zapisom in branjem besed.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ob koncu šolskega leta sem zaradi laţjega vrednotenja in bolj kritičnega pogleda naprojekt za mnenje o zadovoljstvu z angleščino povprašala starše in učence. Vprašala semjih, kako so zadovoljni z uvajanjem, s poukom in načinom dela pri angleščini v prvi triadi.Odgovori so bili zelo pozitivni. Glede na odgovore staršev in učencev je bila otrokomangleščina zelo všeč, radi so prepevali in govorili v angleščini, kar so potrdili tudi njihovistarši in obe učiteljici razredničarki. Tako starši kot tudi učenci si v prihodnjem letu šeţelijo angleščine, pohvalili so tudi načine in oblike dela. Otroci so s starši tudi domautrjevali angleščino. Predvsem starši menijo, da bi angleščina lahko bila več kot enkrattedensko prisotna pri pouku, kar pa zaradi ostalih obveznosti in ciljev, ki jih je potrebno všolskem letu realizirati, ni mogoče.Učenci so pisali tudi pisni preizkus znanja, da sem ovrednotila njihovo delo, na prvemroditeljskem sestanku, pa bom z rezultati seznanila tudi starše. Preizkus sem sestavila napodlagi nalog, ki so jih učenci reševali skozi šolsko leto (povezovanje, barvanje, obkroţitipravilen odgovor), in sicer iz teh, ki so jih učenci integrativno in inovativno z ostalimipredmeti spoznavali.Tuj jezik sem rada poučevala, saj so otroci zelo odprti za nove domiselne pristope, ki jih taprojekt omogočal, čeprav sem kot vodja imela veliko teţav z usklajevanjem pestrih, novihmetod s snovjo.Odgovorni nosilec projektaMarijana KolenkoVodja projektaAndreja GolouhCelje, 2. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTEGRACIJA ŠOLSKEGA IN DOMAČEGA UČNEGA OKOLJA1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Integracija šolskega in domačega učnega okoljaLeto začetka projekta: 2009/2010Vodja projekta: Emilija Klopčič, prof. raz. poukaPrijavitelj projekta: OŠ MetlikaStrokovni konzulent: Marta NovakPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Emilija KlopčičŢeljka JanjacTanja ZvonkovičJanja JakljičAlenka PrevalšekVodja projektaStrokovna podporaKoordinatorka delavnicMentor tutorjemMentor tutorjem4. Cilj projekta:Ad1) Izboljšati razumevanje slovenskega jezika.Ad2) Izboljšati napredek učenja s pomočjo medvrstniškega učenja.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. razvijanje t. i. »dobre oz. odlične prakse«Menimo, da smo dosegli 3. raven v prvi vrsti zaradi uspešnosti pri izvajanju pravljičnih uricza romske otroke. Skozi projekt so učenci spoznavali slovenske pravljice, urili izraţanje vslovenščini, hkrati razvijali ročne spretnosti in na ta način sprejemali šolsko okolje kotdomače okolje.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacijo lahko uporabijo učitelji prve triade, lahko pa tudi vzgojiteljice v vrtcih, ki imajoposebej organizirano varstvo romskih ali ostalih otrok, katerih slovenščina ni materni jezik.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Otroci se z veseljem udeleţujejo pravljičnih ur z delavnicami.Sproščeno sodelujejo, so aktivni in ustvarjalni v delavnicah.Romski učenci 1. in 2. razreda razumejo slovenski jezik, vendar se skopo izraţajo vslovenščini. Pri teh uricah smo razvijali bralno tehniko in širili besedni zaklad ob pomočiučiteljice in romske pomočnice.

Aktivna vloga romske pomočnice, ki pomaga pri povezovanju romščine in slovenščine.Izoblikovali smo pozitivno samopodobo učencev tujcev in romskih učencev 1. in 2.razreda, ki so sodelovali pri delavnicah. Ti učenci so uspešno opravili bralno značko in seuspešno vključevali v šolske prireditve.Odgovorni nosilec projektaJoţe Mozetič, ravnateljVodja projektaEmilija KlopčičMetlika, 4. 9. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTADIDAKTIKA OCENJEVANJAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Didaktika ocenjevanjaLeto začetka projekta: 2008/2009Vodja projekta: Darinka ČobecPrijavitelj projekta: OŠ Frana Kranjca Celje, Hrašovčeva 1, CeljeStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljanecPrispevek strokovnega konzulenta: /Področje projekta: proces ocenjevanja znanja3. Člani projektne skupine:Vlasta PrevolšekAnja KunejNataša HartmanSergeja LončarNevenka BreţnikMarjana DrakslerKristina Radoš JaneţičKlavdija KrbavacAdrijana MlinaričIvica PlešnikMarina Hojnik TankoMentorica sodelavkam in učencem ter izvajalkaciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Mentorica sodelavkam in učencem ter izvajalkaciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Izvajalka ciljev projekta pri pouku.Pomoč in svetovanje.4. Cilj projekta:nadaljevanje razvijanja in dopolnjevanja diagnosticiranja predznanja učencev,vključevanje učencev v načrtovalni del pouka (poudarek na razvoju oz. oblikovanjuosebnih ciljev),izvajanje hospitacij,širjenje ideje po kolektivu,povezovanje z drugimi udeleţenci projekta zunaj šole.5. Doseţena raven novosti rezultata:Cilji so bili v celoti realizirani. Največji pokazatelj vnašanja segmentov projekta sozadovoljni učenci in učitelji, doseţeni višji rezultati znanja pri učencih ter doseganje le tehna spontan, sproščen način. Prav tako je pomemben interes in zadovoljstvo staršev.6. Uporabniki doseţene novosti:Projekt je postal vsakdanje orodje prenosa znanja ţe pri večini učiteljev, ki so se odločiliza takšne oblike dela. Vsekakor so v delo vpleteni vsi učitelji, učenci in tudi starši,poskušamo pa vključevati tudi zunanje sodelavce.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Ugotavljam, da so deli projekta postali rutina pri izvajanju različnih oblik dela, da se idejavsekakor širi in gradi naprej, da pa so vsekakor še številne moţnosti za nadgradnjo ternapredovanje vseh vpletenih.Odgovorni nosilec projektaRavnateljica: Danica ŠalejVodja projektaDarinka ČobecCelje, 7. 9. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANAJPREJ NALOGA – POTEM PA ŢOGAPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Najprej naloga – potem pa ţogaLeto začetka projekta: 2011Vodja projekta: Zlatka GazvodaPrijavitelj projekta: OŠ CenterStrokovni konzulent: Marta NovakPrispevek strokovnega konzulenta: posvetovanjem, usmerjanjePodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okoljih3. Člani projektne skupine:Zlatka GazvodaNataša Deţan AvsecAnka ŠenicaManca Pezelj BergerIzvaja dejavnosti, sklicuje timska srečanja, zdejavnostmi seznani učiteljski zbor in vodstvo šole,zbira podatke vseh udeležencev, evalvira učinkeprojekta, sodeluje z zunanjimi sodelavciIzvaja dejavnosti, aktivno sodeluje v timu (načrtuje,usklajuje, nadgrajuje delo, zbira informacije , dajepobude in predloge).Na porodniškem dopustuIzvaja dejavnosti, aktivno sodeluje v timu (načrtuje,usklajuje, nadgrajuje delo, zbira informacije , dajepobude in predloge).4. Cilj projekta:Preveriti odnos učencev do izdelovanja domačih nalog (pomen domačih nalog,povezanost z ocenami, vloga staršev, porabljen čas ipd) – anketni vprašalnik.Vpeljati aktivnosti (proaktivne dejavnosti) s katerimi bi dvignili motivacijo otrok zaizdelovanje domačih nalog- urnik, rokovnik, načrtovanje, učne delavnice.Izboljšati odgovornost učencev do izdelovanja domačih nalog – sprotnospremljanje beleţenje opravljenih obveznosti .V projekt vključiti starše in jih osveščati o pomenu domačih nalog na vzgojnem inučnem področju- roditeljski sestanekIzobraţevanje učiteljev o diferenciaciji domačih nalog in aplikacija novih znanj vprakso.Pričakovani cilj inovacije: izboljšanje opravljanje domačih obveznosti pri učencih ter boljsamostojno učenje – opravljen.5. Doseţena raven novosti rezultata:3. raven – razvijanje odlične prakseOb uvedbi učnih delavnic ter ob izvajanju delavnic o učnih stilih smo ugotovili, da bidejavnosti lahko razširili na celotno šolo. Letos smo se osredotočili na spremljanje obiska

delavnic in povratnega učinka s strani učencev, staršev in učiteljev. Ugotavljamo, danekateri učenci učnih delavnic niso doţivljali zgolj kot sankcijo, temveč tudi kot pomoč, karje bil tudi naš cilj.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija je uporabna za učence, starše, učitelje, oziroma jo lahko vpeljejo tako osnovnekot tudi srednje šole.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z delavnicami o učnih stilih smo učence seznanili z novimi strategijami učenja in omogočilipogoje za razvijanje posamezniku prilagojene pristope k učenju. Učenci so bili zugotovitvami zelo zadovoljni in potrdili uporabnost delavnic.Učne delavnice za učence, ki so neredno izpolnjevali domače naloge, smo umestili kotproaktivno dejavnost v vzgojnem načrtu šole, namenjeno večanju motivacije inodgovornosti otrok do svojih obveznosti. Povratne informacije staršev in učiteljev so bilepozitivne, saj je bila ta oblika ukrepa bolj učinkovita, kot pisanje vzgojnih opominov.Namen smo imeli tudi uvesti enoten rokovnik za učence cele šole, s pomočjo katerega biotroci redno načrtovali svoje popoldanske obveznosti in bi bil tudi v pomoč staršem, da bilahko spremljali aktivnosti otroka Ker smo ob začetku šolskega leta ugotovili, da je večinaotrok ţe kupila beleţke, smo si ta cilj zadali za šolsko leto 2012/2013. Starše smo obkoncu leta seznanili z namenom in jih obvestili, da za naslednje šolske leto ne kupujejobeleţk. S pomočjo podjetja ARTpro smo oblikovali rokovnik, ki ga bomo dali v tisk zašolsko leto 2012/13.Odgovorni nosilec projektaMarija VranešičVodja projektaZlatka GazvodaNovo mesto, 21. 8. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAINTEGRACIJA MEDKULTURNE IN JEZIKOVNE KOMPETENCE PRIPOUKU V PRVEM TRILETJU OŠ1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Pot do kreativnih in učinkovitih učnih okolij; Na poti k večjezičnosti invečkulturnosti: Integracija medkulturne in jezikovne kompetence pri pouku v prvem triletjuOŠLeto začetka projekta: September 2010Vodja projekta: mag. Vesna KucherPrijavitelj projekta: mag. Vesna KucherStrokovni konzulent: dr. Mateja Dagarin FojkarPrispevek strokovnega konzulenta:Področje projekta: Pot do kreativnih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Mateja Jakopin MaliHelena DejakTimsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju vrazredu, pomoč pri pripravi učnih gradiv inpripomočkov.Timsko načrtovanje dela, pomoč pri izvajanju vrazredu, pomoč pri pripravi učnih gradiv inpripomočkov4. Cilj projekta:Razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrokRazvijati in spodbujati interkulturno vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnihzmoţnostiRazvijati in spodbujati svojo didaktično usposobljenost za zgodnje poučevanjejezikovRazvijanje veščine timskega delaPričakovani cilji inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:3.raven: Razvijanje »dobre prakse« V letu 2010 smo se pridruţili inovacijskem projektu, ki je za nas predstavljalnadaljevanje dela projekta, v katerem smo se dodobra spoznali z didaktičnimkonceptom Clila. Koncept sem razširila tudi med sodelavce prve triade. Intenzivnosmo delale na razvoju veščin timskega dela. V času projekta smo razvijale in spodbujale zanimanje za večjezičnost indvojezičnost otrok. To se je pokazalo predvsem tako, da so otroci ţe cel tedenspraševali, kdaj bodo imeli zopet angleščino. Dva dni v letu sta bila prisotna tudidva učenca, katerih stari starši ţivijo v neposredni bliţini šole, otroka pa sta všolanju v ZDA. Po tem srečanju so bili učenci še bolj navdušeni nad učenjem tujih

jezikov, tako angleškega kot nemškega. V tretjem razredu se srečujejo s sovrstnikiiz Avstrije.V času projekta smo razvijali in spodbujali interkulturno vzgojo z izgrajevanjemjezikovnih/medkulturnih zmoţnosti. Z učenci smo prebrali kar nekaj tradicionalnihangleških zgodb, ki so dopolnjevale vsebinsko različne predmete. Pri tem součenci občasno slišali tudi slovensko verzijo zgodbe.V času projekta sem razvijala osebno didaktično usposobljenost za zgodnjepoučevanje jezika. Moj mozaik didaktičnega znanja se lepo sestavlja, saj od vsakerazredne učiteljice odnesem še nekaj didaktičnega znanja. Glede na to, da svojeotroke doma vzgajava z moţem dvo- in trojezično, mi poučevanje ni povzročalovečjih teţav.V času izvajanja projekta se je na naši šoli odlično razvilo timsko delo. Načrtovanjeje potekalo tedensko in včasih tudi dnevno, po potrebi pač.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki novosti so lahko učitelji razrednega pouka tako kot tudi učitelji tujih jezikov.Ravno tako izkušnja medpredmetnega povezovanja in timskega dela obogati in razširjaobzorja učiteljev v kolektivu.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z učiteljicami razrednega pouka smo ugotovile, da ogromno časa posvečamo načrtovanjupouka, kar se odraţa na izvedbi ure. Po večini smo tako jezikovne kot vsebinske cilje brezteţav dosegale. Pri tem so ključno vlogo odigrale ideje, ki smo si jih izmenjale na vsehsestankih.Ugotovile smo, da je odprt didaktični koncept zelo primeren za učenje v prvi triadi.Ugotovile smo, da so nekateri predmeti oz. določene vsebine oz predmeti bolj primerni kotdrugi npr. matematika, glasba, spoznavanje okolja v 1 VIO.Največji napredek je predvsem ozaveščenost na področju timskega dela, kot novejša innaprednejša oblika poučevanja in na področju ozaveščanja večkulturnosti tako medučenci kot med učitelji.Odgovorni nosilec projektaErna Meglič, prof.Vodja projektamag. Vesna KucherKriţe, 29. 8. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUVAJANJE V ŠOLSKO DELOPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Uvajanje v šolsko deloLeto začetka projekta: 2009Vodja projekta: Katarina ZagoršakPrijavitelj projekta: Zavod za gluhe in naglušne LjubljanaStrokovni konzulent: dr. Franci M. KolenecPrispevek strokovnega konzulenta: svetovanjePodročje projekta: Pot do učinkovitih in kreativnih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Katarina ZagoršakKatja KrajncŢiva PeljhanVanja DolencDušan KuharVodenje in organizacija ter aktivno sodelovanjePregled dela in aktivno sodelovanje z idejamiAktivno sodelovanje z idejami in priraziskovanjuAktivno sodelovanje z idejami in priraziskovanju (učiteljica, ki dela z otroki)Pokriva področja psihologije (strokovni del)4. Cilj projekta:Oblikovati t.i. uvajalni razred. S tem bi otrokom s posebnimi potrebami olajšali prehod izvrtca v šolo, omogočili bi jim boljše izhodišče za nadaljnje šolanje, utrdili in razvijali bitemeljna znanja, spretnosti in veščine, ki jih potrebujejo za kvalitetno izobraţevalno delo.Prav tako bi se izognili odloţenemu šolanju.Pričakovani cilj inovacije še ni doseţen.Projekt, še ni končan. Prav tako je zaradi veliko sprememb v šolstvu, projekt nekaj časamiroval.5. Doseţena raven novosti rezultata:Za večino otrok, ki prihajajo v prvi razred naše izobraţevalne ustanove, je nujno potrebnooblikovati t.i. uvajalni razred.Področja, ki smo jih določili, bi morala spremeniti vrstni red. Glede na populacijo, ki prihajav naš zavod, bi morala na prvem mestu biti socializacija, na drugem komunikacija, natretjem samostojnost in na koncu motorika.6. Uporabniki doseţene novosti:Program oziroma razred, bi bil še posebej potreben za otroke z avtističnimi motnjami, torejbi program bil v prvi vrsti narejen za njih in bi se prilagajal glede na druge situacije.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Novosti so zelo potrebne dodatnega časa za razmislek, saj se je populacija otrok, ki sevpisujejo v prvi razred zelo spremenila. Gluhih in naglušnih otrok je vsako leto manj, večpa je otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, avtističnimi motnjami,…Zato se samaorganizacija in način dela spreminjata. Potrebne so druge metode dela in upoštevati jepotrebno druge primanjkljaje.Odgovorni nosilec projektaKatja KranjcVodja projektaKatarina ZagoršakLjubljana, 12. 9. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAGOZDNI PONEDELJEKPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Gozdni ponedeljekLeto začetka projekta: 2011/12Vodja projekta: Mateja Pučnik BelavičPrijavitelj projekta: OŠ Toma Brejca, Šutna 39, 1241 KamnikStrokovni konzulent: g. Jaka Šubic, dr. Natalija KomljancPrispevek strokovnega konzulenta: /3. Člani projektne skupine:Mojca ŢeleznikUrška BrvarNelka HrovatSpremstvo otrok v gozd in pomoč pri izvedbigozdnega ponedeljka.Poučevanje otrok v učilnici na prostem enkrattedensko.Spremstvo otrok v gozd in pomoč pri izvedbigozdnega ponedeljka.4. Cilj projekta:Razumevanje in aktivno spoznavanje gozda.Spodbujanje otrok k preţivljanju prostega časa v gozdu in ob njem.Pričakovani cilj inovacije je doseţen.5. Doseţena raven novosti rezultata:InvencijaZačeli smo z uvajanjem nove prakse – en dan v tednu smo se učili v gozdu. Učne ciljerazličnih predmetov (glasba, likovna vzgoja, matematika, slovenščina, spoznavanje okolja,športna vzgoja) smo dosegali v naravnem učnem okolju – v gozdu. Ves čas smorazmišljali o tem, katere cilje smo dosegli, kaj novega in uporabnega so se otroci naučiliza ţivljenje, kaj je bilo otrokom všeč in zakaj in kaj bi spremenili. Sproti smo načrtovali,katere cilje bi lahko dosegli v naravnem učnem okolju. Mnogokrat so otroci sami skozirazlične situacije prihajali do novih rešitev in spoznanj. Doseţene cilje posameznihpredmetov smo si skrbno beleţile.Pouk smo prestavili v gozd. Cilje, ki so predpisani v učnem načrtu smo dosegali zvsebinami, vezanimi na naravno okolje – gozd.6. Uporabniki doseţene novosti:Učitelji prve triade lahko uporabijo novost. Otroci se v odprtem učnem okolju bistveno večnaučijo, spoznavajo konkretne stvari, ki so njim blizu, razmišljajo, sklepajo, sodelujejomed seboj in iščejo inovativne rešitve.Mnogo ciljev iz različnih predmetov se lahko uresniči v naravnem učnem okolju.

7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Z uvajanjem nove prakse in z raziskovanjem naravnega okolja smo ugotovili, da se vprvem triletju lahko ogromno ciljev različnih predmetov doseţe z vsebinami indejavnostmi, ki jih lahko izvajamo v naravnem učnem okolju, s konkretnim materialom.Otroci na tak način laţje izraţajo svoje ideje, iščejo rešitve in si mnogo več stvari pravzaradi konkretnosti tudi zapomnijo.Odgovorni nosilec projektaMojca Rode ŠkrjancVodja projektaMateja Pučnik BelavičKamnik, 6. 7. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTI – TUJI JEZIKNAJ POSTANE MOJ DRUGI JEZIK1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnosti in večkulturnosti – Tuji jezik naj postane moj drugijezikLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Edita DrozgPrijavitelj projekta: OŠ Pod goro Slov. KonjiceStrokovni konzulent: dr. Karmen PiţornPrispevek strokovnega konzulenta: Svetovanje in sodelovanje pri sestavi poročilaPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Edita DrozgNa matični šoli sem izvajala pouk angleščine vtretjem razredu.Katja TemnikIzvajala je pouk angleščine v kombiniranih oddelkih1. in 2. razreda ter v 3. razredu na podruţnični šoli.Tina Gal ČrešnarNa matični šoli je izvajala pouk angleščine v prvemin drugem razredu.Aleksandra HusinecRazredničarka 1. b razreda – sodelovala je prinačrtovanju in evalvacijah ur angleščine ter priizvajanju v razredu.Maja GošnjakRazredničarka 1. a razreda – sodelovala insvetovala je pri načrtovanju in evalvacijah urangleščine ter pri izvajanju v razredu.Kristina Pristovnik Razredničarka 1. in 2. razreda na podruţnični šoli –svetovala in sodelovala je pri načrtovanju inevalvacijah ur angleščine ter občasno sodelovalapri izvajanju v razredu.Mateja RavnakRazredničarka 2. a razreda – sodelovala je prinačrtovanju in izbiri tem za izvajanje pouka vdrugem razredu ter sodelovala pri izvajanju vrazredu in evalvaciji ur.Silva RibičRazredničarka v 2.b razredu – sodelovala je priizbiri tem za izvajanje pouka, občasno sodelovalapri načrtovanju in opazovala delo v razredu.Sodelovala je pri evalvaciji ur.Sonja MotalnRazredničarka v 3. a razredu – sodelovala je prinačrtovanju in izbiri tem za izvajanje pouka vrazredu, pri evalvaciji ur ter občasno pri izvajanju vrazredu.Darinka KrušičRazredničarka v 3. b razredu – sodelovala je prinačrtovanju in izbiri tem za izvajanje pouka vrazredu, pri evalvaciji ur ter občasno pri izvajanju vrazredu.

Valentina Kroflič Razredničarka v 3. razredu na podruţnični šoli -sodelovala je pri načrtovanju in izbiri tem zaizvajanje pouka v razredu ter pri evalvaciji ur. Priurah angleščine ni bila prisotna, ker je sočasnoimela pouk v 4. razredu (kombinirana oddelka).Natalija RošerVzgojiteljica v 1. b razredu – občasno je sodelovalapri izvajanju ur v razredu.Dragica TomšeVzgojiteljica v 1. a razredu – občasno je sodelovalapri izvajanju v razredu.4. Cilj projekta:Spodbujati in razvijati interkulturno vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnihzmoţnosti.Pričakovani cilj inovacije: Učenci se odzivajo nebesedno ali besedno v maternem ali tujemjeziku ter prepoznajo razlike in podobnosti med Slovenijo in tujimi deţelami (geografskalega, drţavni simboli, običaji in navade,…) ter slovenščino in drugimi jeziki (zvok jezika,prepoznavanje govorjenih besed, abeceda…)5. Doseţena raven novosti rezultata:Na prehodu iz 2. v 3. raven razvoja novosti.Razvijali smo odprt didaktični koncept spodbujanja večjezičnosti in večkulturnosti.Vrednotenje: timsko delo je dobro potekalo, sodelovale smo učiteljice angleščine med sabo in zučiteljicami RU, učiteljice RU so imele pomembno svetovalno vlogo in vlogo asistentkpri izvedbi dejavnosti, pri učencih je bila zlasti na dnevih dejavnosti in v vsakdanjem okolju prisotna notranjamotivacija, odzivali so se zelo spontano, preko raznovrstnih učnih vsebin so učenci intuitivno usvajali druge jezike in kulture.Primer: Na podruţnični šoli smo med drugim izvedli aktivnosti pri pouku športne vzgoje spomočjo doţivljanja zgodbice o kači. Aktivnost smo izvajali na travniku za šolo. In sicer jeučiteljica angleščine učence v telesno aktivnost uvedla z zgodbico v angleščini o dečku, kihodi po gozdu in sreča kačo (vrv). Zato, da ga kača ne piči, se ji deček mora na raznenačine izogibati (skoki čez vrv, pod njo …), pri čemer se kača zelo različno premika -odvisno od tega, kaj počne (npr. The snake is waking up; the snake is eating breakfast…). Če so se otroci kače dotaknili, je to pomenilo, da jih je pičila, in so morali - kot deček vangleški zgodbi - k zdravniku (en krog niso sodelovali pri igri). Na ta način smo uvod vangleški slovnični čas present continuous in druge elemente tujega jezika (besedišče,izgovorjava, skladnja itd.) povezali s telesno aktivnostjo ter emocionalnim vţivljanjemučencev v samo dogajanje (bili so del zgodbice). Pri izvedbi je sodelovala tudirazredničarka in na koncu aktivnost označila dejavnost kot zelo uspešno, saj so tudiučenci, ki so običajno negodovali nad izvajanjem raznih poskokov, pri aktivnosti zeloprizadevno sodelovali in se na vse kriplje trudili izogniti »kači«.Za primerjavo naj povemo, da smo isto aktivnost izvedli tudi v 3. razredu, s tem da smo jotu nadgradili tako, da so morali učenci pred začetkom izvedbe skoka čez vrv za učiteljico vangleščini ponoviti, kaj je počela kača (npr.: The snake is going to school).V tem letu smo večkrat razširili naše delovno okolje zunaj učilnice ( šolska zgradba,okolica šole, športna dvorana, dvorana za prireditve, ţelezniška postaja in vlak)...Skrajšali smo čas načrtovanja. Večkrat smo učence delili na skupine, da je bilo številomanjše. Z eno skupino je delala učiteljica RU, z drugo pa učiteljica angleščine.

Otroci v prvem in drugem razredu na podruţnični šoli komunicirajo z učiteljico, ki govoriangleško, se odzivajo nebesedno, besedno pa preteţno v maternem jeziku, izjemoma tudiv angleščini, kar kaţe na normalno usvajanje jezika, saj produkcija vedno sledi recepciji. Vtretjem razredu je odzivnost učencev večja. Učenci sledijo tudi daljšim navodilom in senanje odzivajo.Na matični šoli se večina učencev nebesedno odziva, nekateri pa tudi besedno vmaternem in tujem jeziku na ravni besed. Večkrat gre za mešanico slovenščine inangleščine, kar kaţe na pojav medjezika, ki je v strokovni literaturi ţe dolgo raziskan inkaţe na to, da je prišlo do usvajanja, kjer se jezika še medsebojno mešata in se nato vnadaljnjih letih ločita.V tretjem razredu so se vsi učenci sposobni nebesedno odzivati tudi na daljša navodila.Precej jih komunicira z učiteljico ali z lutko v tujem jeziku na ravni besed in krajših povedi.Sposobnejši učenci so prešli iz mehanskega in reproduktivnega učenja tudi ţe naproduktivno učenje.Skozi različne aktivnosti so otroci od 1. do 3. razreda spoznavali medkulturne razlike inpodobnosti med Slovenijo in tujimi deţelami ( Velika Britanija, ZDA, Avstralija, Kanada,Brazilija, Rusija,…), npr.: Ogledali so si glasbeno pravljico Peter in volk v angleščini, prepoznali ruski zapisbesed, poiskali Rusijo na zemljevidu, spoznali kazačok,… Ob pesmici In the Jungles of Brazil so na zemljevidu poiskali Brazilijo, pripadajočozastavo, opisali podnebje, deţevni gozd, povezovali zastave, imena drţav in jezik(interaktivna tabla in delovni list). V diaprojekciji so si učenci ogledali predstavitev Velike Britanije, njenega grba inzastave. Ogledali so si slike posameznih znamenitosti glavnega mesta, poslušaliso himno. V sklopu za to ustrezno zastavljenih nalog so učenci ugotovili, da obstajajo razlikemed narodnimi simboli, pokrajinskimi značilnostmi, običaji in prazniki, pravljicami,vedenju do sogovornika, abecedami, artikulacijo posameznih glasov. Opazili pa sotudi določene podobnosti. To so bili tudi cilji pri predmetu SPO in na ta način smopodkrepili medpredmetno povezavo.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija se uporablja v osnovni šoli v prvem triletju. Dejavnosti projekta potekajo vrazličnih oblikah pouka, npr. na dnevih dejavnosti, pri interesnih dejavnosti. Polegučencev in učiteljev tujega jezika so uporabniki lahko tudi drugi učitelji, ki lahko na tanačin obogatijo pouk in učencem omogočijo usvajanje učne snovi z različnimi pristopi kiimajo skupno to, da gre za razvijanje strategij učenja.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Cilje smo dosegali z različnimi metodami in oblikami dela. Učiteljice angleščine inrazrednega pouka smo redno izvajale sprotno evalvacijo v obliki razgovora.Za poglobljeno sodelovanje smo imele mnogo premalo časa zaradi ostalih učnih in drugihobveznosti.Učiteljice angleščine smo ugotovile, da smo imeli največ teţav pri oblikovanju korektnihnavodil za delo (jezik razreda)V naslednjem letu bomo jeziku razreda dali več poudarka. Opazile smo, da učenci najboljzbrano rešujejo naloge s številkami. Menimo, da je eden od razlogov lahko to, da so

številke za otroke manj abstraktne, pri računanju do 100 v angleščini pa gradijo na osnovi,ki je dobro utrjena (štetje in količinske predstave do 20).Pri delu z učenci bomo poudarili spodbujanje interakcij med njimi s konkretnimi zanimivimiučnimi situacijami, ki bodo presegle sporazumevanje zgolj na nivoju pozdravljanja inmedsebojnega spoznavanja.Večina učiteljev, ki so sodelovali v projektu je bila zadovoljna z načinom izvajanja,posamezniki so mnenja, da naj dejavnosti projekta ne potekajo kombinirano, temveč zgoljizven pouka.Pri starših, kot pri učiteljih, ni enotne podpore projektu, predvsem v izbiri časovnegapoteka dejavnosti, mnenja so deljena. Enotna mnenja in podpora obstoječemu načinuizvajanja projekta pa je pri izvajalkah projekta, ki vidijo glavno prednost v naravnem innezavednem pristopu do drugačnosti jezikov in kultur.V naslednjem šolskem letu bo vodenje projekta prevzela učiteljica angleščine Tina GalČrešnar, ker sama ne bom več poučevala v prvi triadi.Odgovorni nosilec projektaDarja RavnikVodja projektaEdita DrozgSlov. Konjice, 30. 8. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOST IN VEČKULTURNOSTI - INTEGRACIJAANGLEŠKEGA JEZIKA V 1. VIO1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnost in večkulturnostiPodnaslov: Integracija angleškega jezika v 1. VIOLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Barbara FrantarPrijavitelj projekta: OŠ Davorina Jenka Cerklje, Krvavška cesta 4, 4207 Cerklje naGorenjskemStrokovni konzulent: dr. Mateja Dagarin Fojkar (Pef Ljubljana)Prispevek strokovnega konzulenta: svetovanje pri pisanju poročilaPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Damijana Boţič - MočnikBarbara FrantarBranka PoklukarSteve ZuluTatjana Škrab GrašičRavnateljica, odgovorni nosilec projektaVodja projekta, izvajalka integracijeIzvajalka integracijeTuji učitelj, timsko poučevanje v 1. razredihOrganizacijska in strokovna podporaNeposredno je pri projektu sodelovalo tudi 12 razredničark in dve vzgojiteljici, ki so bileprisotne pri urah integracije.4. Cilj projekta:Temeljni cilji: razvijati in spodbujati interkulturno vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnihzmoţnosti, razvijati in spodbujati inovativni in raziskovalni pristop k učenju in poučevanjujezikov z osredinjenostjo na učenca.Pričakovani cilji inovacije so doseţeni.5. Doseţena raven novosti rezultata:3.raven: razvoj dobre prakseV tem letu smo organizacijsko postavili sistem pouka integracije. Uvedli smo tedensketermine za načrtovanje in evalvacijo integracije. Tudi vsebinsko in metodično smoizboljšali pouk. Sodelujoči v projektu smo sposobni samostojno postavljati cilje inopredeliti smisel svojega dela. Za ta namen zmoremo izbrati ustrezne aktivnosti in spomočjo inovativne metode zastavljene cilje učenci tudi dosegajo.

Učenci so pri integraciji začeli komunicirati v tujem jeziku. Pri tem niso imeli nikakršnihzavor. Brez teţav so sledili navodilom in deleţ učiteljice razredničarke, ki je po potrebiprevajala v slovenščino, je bil vse manjši.Pred udeleţbo v projektu je pouk angleščine potekal večinoma frontalno, z integracijo pasmo se res osredotočili na učenca in se posluţevali predvsem dela po kotičkih,skupinskega dela, dvojice… Aktivnosti so se prepletale in vanje smo spretno zavili cilje, kibi jih dosegali učenci pri pouku z razredničarko v slovenščini. Kljub pripravljenimvsebinam se nismo slepo drţali samo predvidenih aktivnosti, ampak smo dodali anglešketradicionalne zgodbe / rime /rajalne igre…. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da sva enotretjino ur integracije timsko poučevala s tujim učiteljem.Metoda dela se je izkazala za odlično prakso, hkrati pa iščemo in raziskujemo moţnosti,da integracijo še izboljšali, nadgradili.6. Uporabniki doseţene novosti:Inovacija se lahko uporablja na vseh osnovnih šolah v prvem triletju, sama idejaintegracije pa lahko tudi v drugem in tretjem triletju pri različnih učnih predmetih(matematika, športna vzgoja, glasba, naravoslovje) in različnih jezikih, vendar pa je vseskupaj organizacijsko laţje v prvem triletju.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Pri integraciji angleščine v prvo triletje je nujen timski pristop razredne učiteljice inizvajalke integracije (učiteljice angleščine). Nujno je skupno načrtovanje in dogovarjanje ovsebinah, oblikah in metodah dela. Tudi pri sami izvedbi je nujno, da razredna učiteljicaaktivno sodeluje pri pouku. Pri sami izvedbi je zelo pomembna avdio-vizualna podpora(slikovni material, zvočni posnetki, pravi predmeti) in neverbalna komunikacija učiteljice(kretnje, obrazna mimika).Pri izvedbi dejavnosti je potrebno dobro in tesno sodelovanje obeh učiteljic in v 1. razredihtudi vzgojiteljic. Kljub vsemu pa integracija najbolje poteka v 1. razredih, saj ni šolskegazvonca, urnika, ker pa so v učilnici tri učiteljice, je pouk lahko individualiziran.Učitelji so poučevali timsko in timsko tudi načrtovali pouk. Učenci niso bili dodatnoobremenjeni, saj je učenje tujega jezika potekalo med poukom. Pridobili so ogromnonovega besedišča, brez teţav sledijo navodilom in spoznali angleške tradicionalnezgodbe, rime…Hkrati pa smo z organizacijo integriranih ur poskrbeli za to, da imajo vsi učenci enakemoţnosti in starši niso finančno obremenjeni.Vodja projekta je koordiniral organizacijo in izvedbo integracije, potrebno je bilo velikodogovarjanja, timskega dela in tudi prilagajanja. Vendar pa vse to ni bilo teţko, ker jekolektiv razrednih učiteljic izredno odprt in pripravljen za sodelovanje.Vodja projektaFrantar BarbaraOdgovorni nosilec projektaDamijana Boţič - MočnikCerklje na Gorenjskem, 26. 8. 2012

LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOST IN VEČKULTURNOSTI - SPOZNAVANJETUJIH JEZIKOV IN KULTUR V 1. VIO1. Status projekta:Poročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnost in večkulturnosti (Spoznavanje tujih jezikovin kultur v 1. vzgojno-izobraţevalnem obdobju)Leto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Mojca Hojski TkavcPrijavitelj projekta: OŠ Blanca, Blanca 13, 8283 BlancaStrokovni konzulent: mag. Katica Pevec-SemecPrispevek strokovnega konzulenta: sodelovanje na skupnem izobraţevanju ter srečanjihrazširjene mreţne skupine.Področje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Mojca Hojski TkavcAna MešičekIna ZalokarDiana BelcaIzvajalka jezikovne kopeliRavnateljica – odgovorna oseba za organizacijo poukaUčiteljica RP v 3. razredu (usklajevalka na področjurazrednega pouka in soavtorica gradiv za pouk v 3. razredu)Vzgojiteljica (izvajalka pouka angleščine v vrtcu inusklajevalka na področju poučevanja tujega jezika)4. Cilj projekta:Temeljni cilji: razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost in dvojezičnost otrok razvijati in spodbujati interkulturno vzgojo z izgrajevanjem jezikovnih/medkulturnihzmoţnosti razvijati in spodbujati inovativni in raziskovalni pristop k učenju in poučevanjujezikov z osredinjenostjo na učenca razvijati in spodbujati didaktične usposobljenosti učiteljev za zgodnje poučevanjejezikov razvijati in spodbujati zmoţnosti za refleksijo, samorefleksijo in evalvacijo razvijati veščine timskega delaPričakovani cilj inovacije SO doseţeni.

5. Doseţena raven novosti rezultata:Doseţena 2. raven inovacije: Uvajanje dobre prakseUčenci radi odkrivajo nove kulture (angleško, ameriško, avstralsko) in njihove običaje,navade. Z igro, petjem, branje zgodbic so učenci prisluhnili tujim besedam in marsikateroponotranjili. Uvajala sem novost metode CLIL, za katero je nujno sodelovanje medučiteljem razrednega pouka in tistega, ki poučuje dano snov v tujem jeziku. Za to delosem se morala poglobiti v izobraţevanje in cilje timskega dela, se spoznati z novoučiteljico, saj je bila nova na naši šoli in se dogovoriti za nadaljnje delo – umestitev ure vurnik, področja sodelovanja, letne priprave na predmete… Z učiteljico sva se dogovorili,da uro vneseva v urnik razred. Učiteljica mi je dala letne priprave za 3.razred in po analiziteh ter pregledu učbenikov sem si naredila okvirni načrt, kje bi najlaţe sodelovala oz.umestila besedišče tujega jezika v snov. Ko sem imela seznam narejen, sva se z učiteljicoponovno dobili in se o njem pogovorili ter izbrali okvirno 35 tem – največ iz sklopaspoznavanja okolja in matematike. Nato sva se dobili še enkrat tedensko in učiteljici sempokazala namen dela, kakšen učni list sem pripravila, saj sem ga vedno, ona mi jepokazala dnevno pripravo in sva se uskladili za cilje oz. spremembe in učna ura je natobila izvedena čez 2 dni ali 1 teden. Po učni uri sem učiteljici povedala, kaj smo delali, kajmenim, da so učenci osvojili, čemur naj da še več poudarka in pa kaj na učnem listu smorešili, kaj pa morda še ne. Če je ostala kakšna naloga npr. poštevanke, so učenci tonaredili za domačo nalogo, učiteljica pa je nato to pregledala z njimi naslednji dan. Dela indogovarjanja je bilo veliko, a rezultati so bili vidni v iskricah otroških oči. Ţal pa na šolivsako leto menjamo učitelje, tako da bom naslednje šolsko leto sodelovala ţe s tretjoučiteljico in kar nekaj časa izgubim, preden na novo razloţim potek dela. Učenci so taknačin dela dobro sprejeli in v njem radi sodelovali tako verbalno v tujem jeziku z besedamikot tudi neverbalno, upoštevali navodila za delo ter se bogatili na področju večkulturnosti.6. Uporabniki doseţene novosti:To obliko poučevanja lahko uporabi vsak učitelj, ki: poučuje razredni pouk in je opravil dokvalifikacijo PIAOŠ poučuje tuj jezik in je opravil dokvalifikacijo za učenje z mlajšimi učenciNajbolj idealna povezava pa je timsko poučevanje dveh učiteljev vsakega na svojempodročju – tako učitelj razrednega pouka kot učitelj tujega pouka.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Uporabnost pa se je najbolje poznala v 3. razredu, kjer smo nadaljevali zastavljeno pot inkjer je celoten pouk potekal izključno vezan na predpisano učno snovjo 3. razreda, zakarsva sodelovali z njihovo razredničarko, kot je bilo opisano pod točko 5Učencem je bil tak način poučevanja všeč, saj imajo občutek, da predpisano snov ţepoznajo, tako da se jim ni potrebno posebej posvečati novemu učnemu jeziku, saj delujejov znani učni situaciji, s katere ţe imajo določeno predznanje. Tudi učiteljica razrednegapouka je povedala, da so učenci radi sodelovali in naslednjo uro tudi njej povedali, kakoso se učili in kaj se jim je zdelo zanimivo. Nekateri starši so bili najprej malce skeptični doprojekta, vendar mu niso nasprotovali in bili veseli, da s pripravo mojih učnih listov nebodo imeli dodatnega finančnega bremena. Kasneje so nekateri tudi prišli do mene in mipovedali, da imajo učenci angleščino radi, da oni kot starši obţalujejo, da niso imeli samikot učenci te moţnosti ter da se pozna odgovornost ţe otrok, saj jih je velika večina imelaob četrtkih, kadar smo imeli angleščino, te učne/delovne liste vedno s seboj v posebnimapi. Starši kot ostali učitelji so povedali, da so jim otroci v večini radi povedali, kaj sopočeli oz. se naučili v šoli, jim zapeli pesmi tudi doma oz. na šolski novoletni predstavipred vsemi, kjer so učenci 3.razreda odpeli in ponazorili pesem Santa Clause is coming totown. Delavcem šole je bilo zanimivo, da me učenci vedno pozdravijo po angleško sHello, teacher Mojca, ko me vidijo na hodniku ali pri malici in da jih ni strah uporabiti

tujega jezika, saj se nekateri učenci do 3.razreda z menoj pogovarjajo sicer prevladujočev slovenščini na hodniku, vendar poskušajo uporabiti tudi angleške besede.Odgovorni nosilec projektaAna MešičekVodja projektaMojca Hojski TkavcBlanca, 4. 7. 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTANA POTI K VEČJEZIČNOSTI IN VEČKULTURNOSTIPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: Na poti k večjezičnosti in večkulturnostiLeto začetka projekta: 2010Vodja projekta: Marija OgorevcPrijavitelj projekta: OŠ Valentina VodnikaStrokovni konzulent: Mag. Katica Pevec SemecPrispevek strokovnega konzulenta: moţnost izobraţevanja, interaktivno sodelovanje,skupni polletna in letna refleksijaPodročje projekta: poti do učinkovitih in kreativnih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Marija Ogorevc,učiteljica angleščine v 1. triletjuVesna Ţagar Gabrovšek,ravnateljicaSuzana Kos,Danica Makuc,Nena Radmelič,Irena Martinc,Suzana Slabe,Doris Kogej,Ines Šmarčan,Lidija Rajačič,Jadranka Kneţevič,Marija Jakomin,Načrtujem, izvajam in vrednotim razvoj projekta vvseh fazah.Podpira projekt, omogoča pogoje za delo, jeodgovorni nosilec.Vsebinsko, didaktično in organizacijskousklajevanje glede integracije, refleksija inevalvacija.vse razredničarke v 1. triletju4. Cilj projekta:razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost otrokrazvijati in spodbujati didaktično usposobljenost učiteljev za zgodnje poučevanjejezikovrazvijati veščine timskega delanačrtovati integracijo medkulturne in jezikovne kompetence v 1. triletju osnovnešolerazvijati in spodbujati zmoţnosti za refleksijo, samorefleksijo in evalvacijoPričakovani cilj inovacije razvijati in spodbujati zanimanje za večjezičnost otrok je doseţen razvijati in spodbujati didaktično usposobljenost učiteljev za zgodnje poučevanjejezikov je doseţen razvijati veščine timskega dela je deloma doseţenSodelovanje je ostalo na najbolj osnovnem nivoju; t.j. v fazi priprave (organizacija, tema,didaktični pristop) v obliki kratkih izmenjav mnenj in v fazi izvedbe v obliki spremljanja

učencev. Nadgradnja v smislu korelacije med samo izvedbo (več skupin, diferenciacija,dopolnjevanje materialov…) je bila zgolj občasna. načrtovati integracijo medkulturne in jezikovne kompetence v 1. triletju osnovnešole je doseţen razvijati in spodbujati zmoţnosti za refleksijo, samorefleksijo in evalvacijo jedoseţen5. Doseţena raven novosti rezultata:Tretja raven.Teoretična znanja: projekt UTJ-JIMU, skupni portal, monografija, spremljanje novihspoznanj na konferencah.Praktične izkušnje za reflektiranje: moja ustvarjalnost, izmenjava dobre prakse vmreţni projektni skupini, projekt Comenius -Neverending Stories.Novost: uresničujem lastne materiale in ideje, širim svojo prakso še na šolo Dob inpodruţnico Krtina, osebni razvoj.6. Uporabniki doseţene novosti:Vsi učenci prvega triletja na šoli Valentina Vodnika, Dob in podruţnične šole Krtina sonajpomembnejša ciljna skupina.Sodelavke v timu ali izven: razredničarke (skupno načrtovanje), vzgojiteljice (spremljanje),svetovalna sluţba (opazovanje didaktike in metodike), anglistke (kontinuiteta), vodstvo(promocija šole).Kolegi v projektni mreţni skupini za izmenjavo idej in materialov.Pogled v prihodnost: mentorstvo novim šolam, ki bodo uvajale to novost, pripravadokumentacije in didaktičnega materiala.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:V šol.l. 2010/2011 in šol.l. 2011/2012 sem dopolnjevala del svoje delovne obveznosti naOŠ Dob pri Domţalah, kjer sem uvajala novost jezikovne kopeli v prvi triadi (na OŠValentina Vodnika v Ljubljani pa ţe štiri leta). Ta situacija je bila idealna priloţnost zakomparativno opazovanje poteka mojega projekta. Opazovala sem raznovrstne reakcijenosilcev novosti. Opaţanja mi bodo olajšala komunikacijo (v primeru mentorstva) z noviminosilci novosti v naslednjem šolskem letu, ko naj bi se le-ta uvedla v predmetnik prvegarazreda.Odgovorni nosilec projektaVesna Ţagar GabrovšekVodja projektaMarija OgorevcLjubljana, septembra 2012

1. Status projekta:LETNO POROČILO INOVACIJSKEGA PROJEKTAUČENJE + X = TRAJNOSTNO ZNANJEPoročilo je vmesno, ker projekt v prihodnjem šolskem letu nadaljujemo.2. Osnovni podatki o projektu:Naslov projekta: UČENJE + X = TRAJNOSTNO ZNANJELeto začetka projekta: 2010/2011Vodja projekta: Gyöngyike KranjecPrijavitelj projekta: DOŠ Prosenjakovci – KÁI, Pártosfalva, Prosenjakovci 97c,9207 ProsenjakovciStrokovni konzulent: dr. Natalija KomljancPodročje projekta: Poti do kreativnih in učinkovitih učnih okolij3. Člani projektne skupine:Joţefa HermanGyöngyike KranjecVesna Morovič ŢuničKsenija Vratar PocakBlanka FujsLiljana GalKornelija TorhačElizabeta GaálSandra KontrecMiha HorvatRavnateljica, odgovorna nosilka projekta,svetovanje, strokovna podpora.Vodja projekta, koordinacija dela,sodelovanje prisestavi načrta, izmenjava izkušenj, izvajanje,refleksija.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Članica tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.Član tima, sodelovanje pri sestavi načrta dela,izvajanje, refleksija opravljenega dela.4. Cilj projekta:Trajnostno znanje in vseţivljenjsko učenje – »Učenje=uţitek!«Pričakovani cilj inovacije je doseţen.Da je pridobljeno znanje trajno, lahko z gotovostjo trdimo, saj smo znanje, ki je bilopridobljeno v lanskem šolskem letu pri spremenjenih oblikah pouka, v letošnjem šolskemletu preverili. Ugotovili smo, da je uporabnost znanja bistveno boljša v primerjavi spreteklimi leti. Da je bil učencem učenje uţitek, se je pa pokazalo pri sami izvedbi.5. Doseţena raven novosti rezultata:Smo pri 2. oz. 3. ravni razvoja.

Glede na osnovni cilj našega projekta smo pri 3. ravni razvoja, to je pri razvijanju dobreprakse. Ker smo pa tekom našega dela ugotovili, da ne moremo biti dovolj uspešni, če sene izboljša bralno razumevanje učencev, smo se odločili, da si bomo za cilj postavilitudi naučiti učence ustreznih bralnih učnih strategij. Na tem področju smo pa na 2. ravnirazvoja, saj to šele uvajamo.6. Uporabniki doseţene novosti:Uporabniki so lahko vsi osnovnošolski in srednješolski učitelji.7. Samovrednotenje novosti na osnovi ugotovitev refleksije zadnjega akcijskegakroga:Naše ugotovitve so, da se kakovost znanja (trajnost, uporabnost) bistveno izboljša, če jeto znanje pridobljeno pri pouku, kjer je poudarek na ustvarjalnosti, kjer sodelujejo tudistarši ter učenci različnih starosti, pri pouku, ki poteka v drugačnem okolju. Da vse topoveţemo, načrtujemo medpredmetne povezave tudi po vertikali. Dogovorili smo se, davsak učitelj izvede eno medpredmetno povezavo več kot v preteklem šolskem letu.Trudimo se, da so naše učilnice »učilnice brez katedra«.Nekaj primerov medpredmetnih povezav: Humanizem in renesansa 8. r. (LV, SLO, MJ, ZGO) Kaj dogaja na igrišču in v glavi 6. r. (ŠV, SLO, MAT, GOSP) Obtočila, dihala, mišice 8. r. (BIO, ŠVZ) Biološki rap 9. r. (BIO, GVZ) Osončje 6. in 8. r. (GEO6, FI8, MJ) Merjenje in obdelava podatkov 5. in 8. r. (MAT, ŠVZ) Električni krog 4. in 9. r. (FI9, NIT4)Ugotavljamo, da je bralno razumevanje učencev zelo slabo, zato smo si v tem šolskemletu zadali cilj, da učence naučimo različne načine učenja. Sistematično smo se lotiliuporabe Paukove strategije. Na koncu zadnjega akcijskega kroga smo ugotovili, darezultati niso taki, kot smo pričakovali. Po temeljiti analizi smo prišli do spoznanja, da vtako kratkem času ne moremo pričakovati čudeţev. Za to je potreben čas. Opazne sospremembe pri nekaterih učencih, ki ţe delno izluščijo bistvo iz danega besedila, nemoremo pa tega trditi na splošno, torej za vse učence. Hkrati se pa zavedamo, da morajoučenci spoznati različne učne strategije, da znajo potem najti strategijo, ki jim ustreza.Tako lahko potem tudi prevzamejo odgovornost za svoje učenje. Na področju tega semoramo tudi učitelji samoizobraţevati. Veliko brskamo po strokovni literaturi, iščemoprimere dobre prakse in različne ideje preizkušamo v našem okolju.Napredek učencev tudi formativno spremljamo.Odgovorni nosilec projektaJoţefa HermanVodja projektaGyöngyike KranjecProsenjakovci, 2. 7. 2012