Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

ISSN 1408-40902oo5 / 1ARZadnja desetletja pomenijo revolucijo v svetu vizualnih medijevzlasti, v tistih, ki jih uèenci redno spremljajo oz. uporabljajo.Revolucija, ki je na zaèetku govorila o raèunalniku kot zgolj orodju,je dobila neslutene razsenosti in je ivljenje moèno obogatila, patudi silno spremenila. V tem kontekstu se sprašujemo s katerimielementi bo èlovek razvijal tisto roèno spretnost, ki jo zahtevajopisanje, risanje in likovno izraanje na splošno, ter kako se bodospremenile oblike uèenja in kako bo bodoèi uèenec razvijalkapaciteto imaginacije prostora in prostorskih odnosov takrat, kone bo veè potrebna imaginacija in razvita prostorska predstavljivostpri postopku, ki ga predstavlja risba. Ali je usoda oblikovanja vsebolj v "raèunalniški monosti" poskusa in zmote?V kontekstu ravnokar predstavljenih misli je povezovanje strok,ki se ukvarjajo z razliènimi vidiki likovnosti ne samo zaeleno,ampak nujno. Revija LIKOVNA VZGOJA je prostor, ki ponujamonosti za izmenjave izkušenj, zlasti danes, ko se v prenovljenihprogramih devetletke prostorsko (arhitekturno) oblikovanjeobravnava e od prvega razreda. To potrjuje, da je tak prostorpomemben tudi za vse, ki se tako ali drugaèe ukvarjamo zarhitekturo.Številka 29/30 revije LIKOVNA VZGOJA ponuja bralcuraznoliko in vsekakor zanimivo branje z gradivom namenjenimvsem stopnjam vzgoje in izobraevanja. Vstop Slovenije vEvropsko unijo je odprl nove monosti za mednarodnosodelovanje, izmenjave in predstavitev dela slovenskih uèiteljev vtujini. V tokratni LIKOVNI VZGOJI predstavljamo dva èlanka:"Ustvarjalnost pri likovni vzgoji ne pozna meja - domišljijsko kosiloza japonske vrstnike" avtorice Marjane Prevodnik in mednarodniprojekt "Svojo kulturo delimo z drugimi" avtorice Petre NovakTrobentar, ki opisujeta zanimiva projekta, v katerih so se našiuèenci sreèali s vrstniki iz Finske, Islandije in celo oddaljeneJaponske ter izmenjali izkušenje in spoznanja. Risba je obièajnozaèetna faza pri mnogih ustvarjalnih dejavnostih. O risbi, ki je temeljslikarstva, nam govori èlanek prof. Tomaa Gorjupa "Risba vslikarstvu"; risbo, ki je postala svetovna medijska zvezda zzanesljivo popularnostjo - strip, nam duhovito predstavlja èlanekJake Bevk "Stripi - moje v pajkicah, ki kvarijo mojega otroka!".Prostorsko (arhitekturno) oblikovanje je podroèje, na katerem je ševedno veliko odprtih vprašanj s stališèa likovne didaktike. V tokratništevilki LIKOVNE VZGOJE ponujamo èlanek avtorice BeatrizTomšiè Èerkez z naslovom "Red, vrste gradenj in oblike prostora",ki skuša pojasniti razlike med t.i. vrstami gradnje s poudarkom naobliki prostorov, ki nastajajo, in mone aplikacije pri likovni vzgoji.Likovno umetniški predmeti na razliènih programih srednje šolein v gimnazijah so zadnje "sistematièno" sreèanje za likovnoumetnost za vse tiste mladostnike, ki ne bodo izbrali ivljenjskihpoklicev v tem podroèju. Zato je pomembno kako se ti predmetiizvajajo in kakšne izkušnje porajajo pri dijakih. Kustosinji naumetniških galerijah v Mariboru in Ljubljani ponujata izrednozanimive refleksije o poloaju srednješolskega izobraevanja,pedagoški vlogi muzejev in galerij ter dilem, ki jih je odprla prenovagimnazijskih programov pri predmetu likovna umetnost:"Neotipljivo, nematerialno - delavnica performansa za dijake vUmetnostni galeriji Maribor in Obrat od umetnine k sebi … v galeriji"avtorice Brigite Strnad in "Interdisciplinarni pristopi k likovnemu -refleksija na okroglo mizo s temo srednješolsko likovnoizobraevanje avtorice Monike Ivanèiè. Èlanek "Likovni izdelkiuèencev in njihovo priznanje v ojem in širšem okolju" avtoriceTonke Tacol predstavlja posebne uspehe, ki so jih uèenci in njihovimentorji dosegli na e tradicionalnih likovnih nateèajih "Likovni svetotrok" in "Otroci odraslim".95