Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2oo5 / 1ISSN 0353-6483URBANI IZZIVISSN 0351-2908Urbanistièni inštitut Republike SlovenijeTrnovski pristan 21127 Ljubljana, SlovenijaUrbani Izziv je znanstveno - strokovna trans-disciplinarnaperiodièna publikacija z mednarodnim uredniškim odborom, ki jenamenjena predstavitvi dejavnosti izdajatelja, Urbanistiènegainštituta Republike Slovenije, in obravnavi aktualnih problemovurejanja prostora v Sloveniji in v tujini. Pisci so domaèi in tujistrokovnjaki druboslovnih, humanistiènih in tehniènih ved.Osrednji deli posameznih številk revije so zasnovani tematsko, tiprispevki so objavljeni v dveh jezikih. Tematskim prispevkomsledijo redne rubrike: odzivi (na tekste iz prejšnjih številk),razmišljanja (poljudne teme), poroèila (s konferenc, sreèanj,delavnic), predstavitve (lastnih in tujih projektov), prostorskainformatika idr. Pomemben del revije so poroèila iz knjiniceUrbanistiènega inštituta, obèasno tudi recenzije novih knjig, ki sona razpolago.Revija izhaja od leta 1989. Vpisana je v razvid medijev, ki gavodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 595.Izdajanje revije v letu 2005 sofinancira Javna agencija zaraziskovalno dejavnost RS.letnik 16, št. 1junij 2005Problematièni projektiProblematièen projekt je praviloma oznaka tistega, s katerim sejavnost navadno sooèa na zelo neposreden in vèasih karbrezobziren naèin. Problem sicer pomeni znanstveno nalogo in galahko enaèimo z vprašanjem. Prvotno pa problem pomeni, da senanaša na tisto, kar je postavljeno ali vreno pred koga, tako davnese nemir. Podoben prvotni pomen ima tudi beseda projekt.Neprizanesljivost naèina je pri problematiènem projektu dvojnopoudarjena, ne samo etimološko, ampak veèinoma tudi dejansko.Dodani pridevnik problematièno je tudi lahko politièna platformanasprotnikov ali prizadetih. Tematski èlanki so:- Metka Sitar: Strategije razvoja mest med evropeizacijo, dravoin regijo- Luèka Aman Momirski: Novi Kolizej v Ljubljani: vprašanjaprograma- Kaliopa Dimitrovska Andrews, Matej Nikšiè: Vlogaurbanistiènega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij- Bla Krinik: Ideološki uèinki mestne prenove- Alja Plevnik: Hitre elezniške povezave - naslednji slovenskiinfrastrukturni projekt stoletja?- Mojca Golobiè: So vetrne elektrarne problematièen projekt?- Alenka Cof, Ivan Marušiè, Krešimir Bakiæ, Franc Jakl:Naèrtovanje infrastrukturnih vodov z doloèanjem njihovihokoljsko sprejemljivih koridorjevMed èlanki, ki sledijo v rednih rubrikah je še posebno zanimivodrugo nadaljevanje o razvoju prostorskega planiranja v Sloveniji,tokrat o obdobju uveljavljanja regionalno-prostorskega planiranjamed leti 19671972, o katerem pripoveduje Milan Naprudnik.GLASNIK SED(Glasnik Slovenskega etnološkega društva)Slovenski etnografski muzejMetelkova 21000 LjubljanaGlasnik Slovenskega etnološkega društva, ki ga izdaja Slovenskoetnološko društvo je strokovno-znanstvena publikacija, v kateri soobjavljeni razlièni prispevki s podroèja etnologije, kulturneantropologije in sorodnih ved. Vsebina vsake številke GlasnikaSED prinaša znanstvena, strokovna in poljudna besedila razliènihavtorjev; strokovnjakov in znanstvenih sodelavcev, mlajšihkolegov, študentov, pa tudi ljubiteljev etnologije. Recenzije inocene, poroèila, intervjuji, eseji ter diskusije so ravno takovsebinska stalnica vsake številke. Naloga Glasnika SED kotdruštvenega glasila je tudi obvešèanje èlanov in javnosti odelovanju Slovenskega etnološkega društva.Slovensko etnološko društvo ravno v letošnjem letu (2005)praznuje 30-letnico obstoja. Ustanovni obèni zbor društva jepotekal 22. oktobra 1975 ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I vLjubljani. Tako je na naslovnici prve letošnje, dvojne, številkeGlasnika SED objavljeno vabilo na ta ustanovni obèni zbor.Trideset let Slovenskega etnološkega društva je osrednjatema Glasnika SED 45/1,2.Razliène avtorice so pripravile pogovore z nekdanjimipredsednicami in predsedniki SED. Trinajst etnologinj in etnologovje s svojim vodenjem društva zaznamovalo stanovsko društvo, kidanes zdruuje okoli 350 èlanov, tako profesionalnih etnologov kotstrokovnjakov iz drugih podroèij ter ljubiteljev etnologije.Enajst predsednikov SED (ena predsednica je pogovor odklonila,druga pa odloila in bo objavljen v naslednji številki), 5 predsednicin 6 predsednikov, predstavlja razlièna obdobja delovanja SED." Rekorderka"v vodenju društva je dr. Duša Krnel Umek, ki je bilaprva predsednica in je to delo opravljala kar osem let, dvakrat poštiri leta (1975-1979 in 1997-2001). Okvirna vprašanja so vse" spraševalke"priredile, dopolnile, preoblikovale in tako so nastaliraznoliki pogovori, ki so tudi zaradi razliènih naèinov pristopa knalogi zanimivi.Podobo tridesetih let SED dopolnjujeta krajši besedili prof. dr.Janeza Bogataja, ki je pripravil uvodnik in prof. dr. SlavkaKremenška, èastnega èlana SED, ki je zapisal nekaj spominov insvojih pogledov na delovanje društva.Kot zanimivost, gradivo in pomemben dokument je kot uvod vbranje pogovorov objavljen zapisnik ustanovnega obènega zbora,oba objavljena dokumenta, vabilo na naslovnici in zapisnik pa stashranjena v arhivu SED.T. I. " društvena številka ", ki je izšla maja 2005, je zanimiv vpogled vtrideset let SED v prvi vrsti za èlane društva, zbrani pogledipredsednikov pa so zagotovo pomemben prispevek k osvetlitvidelovanja enega izmed stanovskih (strokovnih) društev naSlovenskem.http://urbaniizziv.urbinstitut.sihttp://www.sed-drustvo.si94