Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2oo5 // 1svetlobe prevladujoèa ali celo stalna. Danes je nivo osvetlitve vtakih prostorih toèno doloèena s tehniènimi predpisi. Kljub temulahko po doloèenem èasu nastopi monost èasovnedezorientacije in motnje bioritma. Predvsem v noènem èasu.Tako imenovana dinamièna umetna osvetlitev lahko topotencialno nevarnost preventivno omili. Dodatno dovajanjenaravne svetlobe s pomoèjo optiènih vodnikov posreduje vpodzemni prostor vedno spreminjajoèe se svetlobne in barvnedraljaje "zunanjega sveta".Objavljeno v: Zbornik referatov, 403, str. 317 -323Toma Slak, Vojko KilarVLOGA KONSTRUKCIJE V RAZVOJU ARHITEKTURESTAVB OD KONCA18. DO ZAÈETKA20. STOLETJASlovensko društvo gradbenih konstrukterjevBled, Slovenijaod 28. do 29. oktobra 2004V prispevku je obravnavan vpliv konstrukcije in uporabe novihkonstrukcijskih materialov na razvoj arhitekture visokih stavb vobdobju od konca 18. do zaèetka 20. stoletja. V historiènemzaporedju smo obravnavali nekatere zanimive konstrukcije instavbe ter analizirali medsebojno odvisnost konstrukcije inarhitekture v tem obdobju. Èlanek posebej izpostavlja, kako jenekaterim arhitektom in konstruktorjem v 19. stoletju zinovativnim pristopom in s principi konstrukcijske logike, ki jepo mnenju avtorjev eden od kljuènih pogojev za kvalitetnoarhitekturo, uspelo doloèiti samo arhitekturo.Namen èlanka je osvetliti vpliv konstrukcije in uporabe novihkonstrukcijskih materialov na arhitekturo in njen razvoj vokvirnem obdobju 19. stoletja, ko se zgodovinsko gledano zaèneprvo resnejše loèevanje graditeljstva na arhitekturno in gradbenostroko. Konstrukcija oz. konstrukcijski sistem pomembno doloèaarhitekturo vseh stavb in ne samo inenirskih gradenj, zato jepoznavanje konstrukcijskih monosti, materialov in rešitevvedno pomembno vplivalo na sam izgled in funkcionalnost stavb.Zaèetek 19. stoletja predstavlja v zgodovini obdobje skokovitegaznanstvenega razvoja. Še posebej je opazna èedalje veèjauporaba novih (umetnih) materialov v gradbeništvu. Novezahteve uporabnikov, razvoj gradbeništva in predvsem loèitevinenirstva in arhitekture, je privedlo do posebne obravnavekonstrukcij v gradbeništvu. Nova spoznanja, do katerih so sedokopali inenirji takratnega èasa, so odloèilno vplivali nanadaljnji razvoj arhitekture, ki je kot posebna, loèena vejaznanosti oz. umetnosti po tej plati postajala èedalje bolj odvisnaod inenirjev ekspertov, po drugi strani pa je s tem postajala tudivse bolj avtonomna.Od prvih enostavnih konstrukcij kot je preprosta preklada(arhitrav) do oboka, lanega in kasneje pravega, so preteklastoletja. Krini oboki, pravi lok in kupole, ki prevzemajo samotlaène obremenitve, so pogojevali razmeroma majhne razpone innije konstrukcije vse do pojava prvih elezobetonskih ineleznih oz. jeklenih konstrukcij v 19. stoletju. Do tega obdobjaso bili objekti grajeni zelo tektonsko (mase èim bolj spodaj,spodaj debeli zidovi, ki se proti vrhu tanjšajo, višine nisopresegale cca. 4 - 5 eta, zasnova je bila veèinoma zelo enostavnain pravilna - simetrièna). Poseben problem je predstavljalapotresna obremenitev. Konstrukcijski elementi so bili zaradivelikih mas v glavnem obremenjeni tlaèno in do prevladujoèihnategov ali upogibnega delovanja zaradi horizontalnihobremenitev v glavnem ni prihajalo. S pojavom novih materialov,ki so omogoèili drugaèno zasnovo, višje in vitkejše objekte terkonstrukcijo, ki je dopušèala boljši izkoristek prostorov, pa jesèasoma tudi potresna (beri: horizontalna) obremenitev postalavse bolj pomemben dejavnik.Zasnova konstrukcije je bolj ali manj bistven del arhitekturnegaoblikovanja vsake stavbe. Ugotavljamo, da je v splošnemkonstrukcijsko logiko precej laje obvladati, èe je objektobremenjen le vertikalno (lastna tea, koristna in stalna obteba),kjer laje delamo " po obèutku ". Èim pa se pojavijo moènejšehorizontalne obremenitve, kakršna je npr. potres, pa samo priuèenobèutek za konstrukcijo ni veè dovolj. Tudi izkušnje iz praksekaejo, da prihaja danes do najveèjih konfliktov innerazumevanja med arhitektom in gradbenikom prav v primeruupoštevanja potresnih obremenitev.Prispevek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Joe (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 143-152, ilustr.Lara Slivnik, Joe KušarSTOLPI SVETOVNIH RAZSTAV26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled,28.-29. oktober 2004V èlanku so predstavljeni utopièni in realizirani naèrti nenavadnovisokih stolpov, ki so jih hoteli zgraditi ob svetovnih razstavah vdevetnajstem in dvajsetem stoletju. Prvi nerealiziran stolp, visokpreko tisoè èevljev (320 metrov), je bil sestavljen iz sestavnihdelov Kristalne palaèe, naèrt zanj pa je naredil C. Burton e pokonèani londonski razstavi leta 1852. Naslednji projekt je bilpredlog ameriškega inenirja J. Bogardusa, ki je predlagal tristoèevljev (90 metrov) visok stolp nad osrednjo zgradbo za svetovnorazstavo leta 1853 v New Yorku. Tudi za svetovno razstavo vPhiladelphiji leta 1876 sta inenirja Clarke & Reeves predlagalatisoè èevljev (304,80 metrov) visok stolp. Zgradili so šele tristometrov visok - Eifflov stolp za svetovno razstavo v Parizu leta1889. Visoke stolpe so postavili v Bruslju leta 1958 - Atomium inv Seattlu leta 1962 - Space Needle.Èlanek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Joe (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 153-158, ilustr. [COBISS.SI-ID 1638276]Edo Wallner, Lara Slivnik, Eva Kriaj, Mladen Bratoviæ,Joe KušarKONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE NAFAKULTETI ZA ARHITEKTURO26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled,28.-29. oktober 2004Prispevek obravnava pouèevanje vaj pri predmetu Konstruiranjein dimenzioniranje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v90