Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2oo5 / 1Na obravnavanem obmoèju smo izbrali tri naselja (Ankaran,Spodnje Škofije, Jelarji) in jih uporabili kot sonde, v katerih smopreverjali dinamiko prostora v preteklosti (1975, 1992, 2002) in vštirih razliènih prihodnostih (èez deset let), ki jih izraajo scenariji.Izbrani nabor kazalcev je povezan z vsemi tremi poglavitnimiskupinami kazalcev: naravnimi, socialnimi in kulturnimi.Poglavitni rezultati delavnice so prikazani v obliki modela,prikazujoèega izbrane kazalce, ki oznaèujejo razvoj posameznegakazalca v preteklosti in v vsaki od štirih monih prihodnosti,opredeljenih s scenariji. Rezultati predstavljajo osnovo zaseminarsko delo študentov v drugem semestru.Mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelèiè, dr. Manca Plazar Mlakar, mag. MarkoApollonio; Sodelujoèi študentje: Andreja Ravljen, Špela Marn, Janez Grom,Jaka Soklar, Jasmina Pišekdr Manca Plazar MlakarStudio Mediteraneastudio.mediterana@siol.netTadeja Zupanèiè StrojanKomenski in Traški KrasCilj slovenskega prispevka h kraški delavnici je bil podobno kotv prvem primeru usmerjen k povezovanju faktografskega pristopa sfenomenološkim. Izhodišèa študentskih analiz so izhajala izugotovitev naloge prof. mag. Petra Gabrijelèièa z naslovom Varstvoin urejanje kulturne krajine. (Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, 1985.). Faktografski pristop prevladuje vpripravi seznama monih kazalcev trajno uravnoteenega razvoja vregionalnem prostoru v okviru predhodne projektne faze. Vfenomenološki nadgradnji pa se ob oblikovanju razvojnih scenarijevosmišlja tudi izbor kazalcev. V nalogi so prikazani in preverjeni trijescenariji: kulturološki (trajno uravnoteen), svobodni (ki ga vodiekonomija, progresivni) in disperzni (nepredvidljivi, spontani).Izbor kazalcev o naravnih pogojih, o drubenem okolju in oposledicah drubenega prilagajanja fiziènega prostora dopolnjujejotudi kazalci medsebojnih razmerij med naravnimi pogoji in njihovopreobrazbo. Preverjanje kljuènih toèk (Štanjela, Komna in Devina)kae pogoje v mikroregiji izbranega prereza Komenskega intraškega Krasa.Rezultati projektne faze so predstavljeni v obliki fotografijfiziènih modelov, ki vizualizirajo stanje izbranih kazalcev v razliènihèasovnih okvirih skozi scenarije preverjanja. Sluijo kot izhodišèeza podrobne naloge v okviru predmeta Projektiranje in kompozicijana ljubljanski Fakulteti za arhitekturo v tekoèem semestru.Kraško študijo kot celoto bi lahko ocenili kot prispevek kpreverjanju komplementarnosti pristopov projektnih skupin z obehstrani meje, z dveh razliènih arhitekturnih šol. Namesto delitveobmoèja in uporabe iste metodologije prevlada soglasje o izboru"prereza" kot prve "rdeèe niti naloge"; komplementarnost pristopovpa kot druge. Vloge v okviru projektnih skupin so namreèkomplementarne: slovenski pristop je krajevno orientiran,problemski v razliènih merilih; italijanski pa je tematski, in slojicelotno regijo na prekrivajoèe se sisteme. Tako vsak prepoznavatendence in oblikuje scenarije na svoj naèin; rezultati pa sokomplementarni in izhodišèe za pogajalske procese.Razvojni potenciali Krasa, ki izhajajo iz avtentiènostinaselbinsko-krajinske zasnove in podobe, ter vitalnosti drubenegaprostora, ki ga soustvarja, ob preverjanju razvojnih scenarijev sekaejo kot konkurenèna prednost v širšem prostoru.Mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelèiè, doc. dr. Tadeja ZupancicStrojan, asist. dr.Alenka FikfakSodelujoèi študentje: Katja Arnejšek, Laura Kropušek, MajaSapundiæ, Mojca Nagliè,Andra Hojnik,Andreja Pikeljdoc dr Tadeja Zupanèiè StrojanUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturotadeja.zupancic@arh.uni-lj.siŠpela HudnikProstorska vizija èezmejnega povezovanja med obèinamaTolmin in DrekaZ vzpostavitvijo schengenskega prostora teritorialnanepropustnost ni veè mogoèa. Prostor zahteva nove definicijekontinuitete nekdaj skupnih mestnih in krajinskih potez innjihove vpetosti v sodoben evropski teritorialni in globalnikontekst. Zato je povezava obmejnih obèin Tolmin in Drekanujna posledica èasa vse veèje mednarodne soodvisnosti inhkrati praktièen primer preverjanja metodologije skupnihèezmejnih pristopov urejanja prostora. Dva dosedajavtonomna teritorija skušamo vpeti v nove urbane sisteme,mree uèinkovitega pretoka in interakcije, kjer meja postanenevidna èrta sodobnega evropskega teritorija.Fenomenologija študijskega primera Tolmin - Dreka/Drenchia predstavlja teritorij, ki ima moèno poudarjenepoteze naravnih (gore, poboèja, reke, doline) in umetnih -politiènih meja. Tolmin kot gospodarsko središèe, vnadaljevanju gruèaste vasi vzdol glavne ceste po dolini Soèein 14 razpršenih vasi po JZ poboèju Kolovrata(Dreka/Drenchia), vpetih v ustja rek Soèe, Tolminke inNadie so le osnovne informacije v kontekstu krajinske slike,njenih geomorfoloških znaèilnosti in teritorialnerazgibanosti, pedoekologije, antropogene èlenitve, ekologije,socialne strukture in naselij. Z identifikacijo prostora innjegove problematike vzpostavimo sistem monih razvojnihpotencialov.Na podlagi terenskih analiz, intervjujev z regionalnimipredstavniki, predstavniki lokalnih skupnosti in lokalnimprebivalstvom so podani problemi in posledièno noveteritorialne razvojne monosti. K problemom sodijo: ozka inzaprta dolina Soèe, preèna komunikacija, omejenadostopnost, povezava z veèjimi mestnimi centri, loèenostteritorija Tolmin - Dreka/Drenchia, razvojna stagnacija,ambientalni viri, visoka stopnja zašèitenosti, ljudskaarhitektura, zapušèen teritorij, hiše, vasi (14 razpršenih vasi -Dreka), razdrobljena lastnina, parcelacija, nizek ekonomskistandard, nizka socialna struktura, upadanje rastiprebivalstva, soèasnost dveh razliènih etniènih skupin:Slovenci in Italijani, program, ni razvojne vizije. Monosti paponujajo: nedotaknjena narava (reke - Soèe, Tolminke inNadie, gore, jame, gozd, …), dober potencial za razvojturizma, potencial pridobivanja alternativnih virov energije(les, voda).Identifikacijski karton (po metodologiji prof. mag. PetraGabrijelèièa) predstavlja celovit pogled na prostor in jeosnova za razvoj monih scenarijev.83