Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Tadeja Zupanèiè StrojanPROSTORSKO-RAZVOJNE MONOSTINA OBMEJNEM OBMOÈJU SLOVENIJE IN ITALIJESPATIAL DEVELOPMENT OPPORTUNITIES INSLOVENIA-ITALY BORDER REGIONinterdisciplinarna raziskava, interdisciplinary research2oo5 / 1 ARTadeja Zupanèiè Strojan, Manca Plazar Mlakar, ŠpelaHudnikPredstavitev nakazuje prispevka ZRS Koper in ljubljanskeFakultete za arhitekturo k razvojnemu projektu v programuInterreg IIIA Italija/Slovenija z naslovom "Poselitveni modeli intipologije z vidika trajnostnega razvoja v èezmejnem obmoèjuSlovenija-Italija". V sooblikovanju sistema kazalcevtrajnostnega razvoja na obravnavanem obmoèju in razvojnegamodela njegove dolgoroène stabilnosti se sooèata faktografski infenomenološki naèrtovalski pristop. Naloga prispeva tudi ksooèenju izobraevalnih sistemov, posledièno pa k usposobitviakterjev za skupne planerske in oblikovalske naloge. Orisznaèilnih prostorskih presekov: Koper - Milje; Štanjel - Devin;Tolmin - Dreka, ki jih obravnavajo predstavljeni podprojekti, ternjihovo merilo obravnave prostora, utemeljujeta potrebo poprilagajanju naèrtovalskih pristopov razliènim stopnjamobèutljivosti naselbinsko-krajinskega prostora.Koper - Milje: Fizièni prostor obmoèja odseva številnanasprotja prostorsko-razvojnih politik, neravnovesij v odnosihmed drubenim, naravnim in naselbinsko-kulturnim prostorom.Izhodišèno prevrednotenje elementov in sistemov naèrtovanjanaj bi vodilo v preobrat prostorskega razvoja.Štanjel - Devin: Traški, predvsem pa Komenski Kras se vprimerjavi s preostalima primeroma odlikujeta z veliko merorazvojnih potencialov, ki izhajajo iz avtentiènosti naselbinskokrajinskezasnove in podobe, ter iz vitalnosti drubenegaprostora, ki ga soustvarja. Ohranitev in obogatitev le-tega se kaekot njegova konkurenèna prednost v širšem regionalnemprostoru.Tolmin - Dreka: Obravnavano podroèje je naselbinskokrajinskoobèutljivo, hkrati pa demografsko v primerjavi spreostalima najbolj ogoroeno. Zato posebna pozornost veljaiskanju preivetvenih monosti v njem.ZUPANÈIÈ-STROJAN, Tadeja, GABRIJELÈIÈ, Peter,FIKFAK, Alenka, HUDNIK, Špela idr. Modelli e tipologie insediativenell"ottica della sostenibilita ambientale nelle aree trasfrontaliere Italia-Slovenia = Poselitveni modeli in tipologije z vidika trajnostnega razvoja vèezmejnem obmoèju Slovenija-Italija = Sustainable settlement models andtypologies for transborder territories. Trst: Dipartimento progettazionearchitettonica e urbana, 2004. 7 zv., ilustr. [COBISS.SI-ID 1692036]Nosilec naloge je Regija "Friuli Venezia Giulia", kljuèniizvajalec Univerza v Trstu (Oddelek za arhitekturo in urbanizem), slovenskiregijski partner ZRS Koper, drugi partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakultetaza arhitekturo, "GreenLab Area Science Park" Trst, Univerza vVidmu, Tehniška univerza na Dunaju. Soavtorji: Ilaria Garofolo, (tudikoord.), Paola Di Biagi, Elena Marchigiani, Alessandra Marin, StefanoAlonzi, Vittorio Torbianelli, Sara Basso, Sebastiano Roveroni, MancaPlazar, Giancalro Vieceli, Tadeja Zupanèiè Strojan, Peter Gabrijelèiè,Alenka Fikfak, Andreas Voigt, Marco Apollonio, Boštjan Bugariè, ClaudiaFerluga, Vera Volejnikova, Mauro Bertagnin, Špela Hudnik, Sandro FabbroManca Plazar MlakarAnkaran - MiljeFizièni prostor Ankaranskega in Miljskega polotoka odsevaštevilna nasprotja prostorsko-razvojnih politik na obeh stranehmeje ter neravnovesij v odnosih med drubenim, naravnim innaselbinsko-kulturnim prostorom. Izhodišèno prevrednotenjeelementov in sistemov naèrtovanja naj bi vodilo v iskanje novegaravnoteja v prostoru. Cilj slovenske skupine, ki je sodelovala nadelavnici "Ankaran - Milje", je bil razloiti in napovedatiprostorske razvojne trende na sub-regionalni ravni s povezavofenomenološkega in faktografskega pristopa.Kompleksno analizo prostorskih struktur in prostorskihfenomenov so študentje pripravili v prvem delu prostorskedelavnice. Da bi dosegli zastavljeni rezultat - celovitorazumevanje dinamike razvoja prostora - so izdelali razlièneanalize: od geomorfološke, do pedološke, ekološke, antropogenestrukture in poselitvene strukture. Skupini z obeh strani meje stase nekajkrat sešli, uskladili metodologije, pristope in naèinpredstavitve ter razpravljali o odprtih vprašanjih.Slika 1:Razumevanje fenomenologije prostora s pomoèjo analize.Understanding of space femenology through analyses.Na podlagi razumevanja prostorske razvojne dinamike smoizbrali nabor kazalcev, s pomoèjo katerih preverjamo innadziramo prostorsko dinamiko v preteklosti. Z istim naboromkazalcev razvijamo prostorske dinamiène sestavine v štirihrazliènih prihodnostih, ki jih izraajo štirje scenariji: scenarijtrenda, scenarij "Laissez faire", ekološki scenarij, ter vzdrniscenarij.82