Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR2oo5 / 1Borut JuvanecSlika 1:Slika 2:Entropija v raziskovanju.Entropy in the research field.(D.Zupanèiè)Metodologija ekonomike.Methodology of economics.(D.Zupanèiè)Peter Fister: Razvojne zakonitosti v prostoru in v èasuVernakularna arhitektura je v prostorsko, èasovno, kulturnodoloèljivih okvirih uporabljala in razvijala posebne oblikovalske,funkcionalne, tehnološke in semantiène sestavine, ki so postalitemelji identitete prostorskih entitet in so vedno bili hkrati tudinajosnovnejša merila za kvaliteto bivanja.Borut Juvanec: Gradivo za raziskavo o kozolcuElementi, ki dopolnjujejo globalno raziskavo o kozolcu, so vletu 2004 dopolnjeni z dokazovanjem teorije in s praktiènouporabo le te v tesarskih kompozicijah; z raziskavo naprave zasušenje "chischner" v Graubuendnu v Švici (ki je še najboljpodoben kozolcu, a to vendar ni); s promocijo vedenja o kozolcuv obliki edukativnega koledarja; z zbirom virov s komentarjem; sslovarèkom na temo kozolec.Igor Kalèiè: Kompozicija, funkcija, konstrukcija, estetika vdetajliranju z lesomNeobdelan in naravno sušen les je bil osnova za vseavtohtone in neavtorske arhitekture. Tak les je izpolnjeval ne lesamo konstruktivno in gradbeno funkcijo, ampak tudi estetsko inumetniško vrednost.Joe Kušar: Tradicija gradnje kladnih stavb v Sloveniji -Kladne stavbe nedvomno sodijo v prvobitno arhitekturo in stem tudi v kulturno dedišèino Slovenije. Raziskava obdelujeredke, še obstojeèe primerke kladnih zgradb kot osnovo zakonstrukcije, tehnologije in statiène preveritve nosilnosti prirazliènih obremenitvah.Peter Marolt: Vernakularna arhitektura - preivetje insimbolDom od nekdaj predstavlja fizièno in duhovno zatoèišèeprebivalcev. Predstavlja identiteto njegovih stanovalcev, širšegledano pa tudi prepoznavnost naroda. Ognjišèe kot simbolminulega naèina ivljenja pa predstavlja tee predstavljiv pojemdoma.Edo Wallner: Prednapete seizmiène ojaèitveMnoge izkušnje iz preteklosti kaejo na to, da najveèèloveških rtev potresa nastane v nerazvitem in predvsem vrevnejšem delu sveta. To je tam, kjer gradbena stroka ni ustreznorazvita in tam, kjer je zaradi ekonomskih ozirov ni mogoèeizboljšati ali spremeniti. Zato je potreben najprej pregled, potempa saniranje objektov. Posebej problematièna je pri temtradicionalna gradnja in ta predstavlja za statika poseben izziv.Martina Zbašnik Senegaènik: Ilovica - tradicionalno gradivoV deelah nerazvitega sveta še danes ivi skoraj polovicaljudi v ilovnatih zgradbah. V industrijskih deelah pa, kjer sezapravlja energijo s centralizirano, kapitalsko in intenzivnoproizvodnjo, predstavlja ilovica svojo renesanso. Prepoznati jetreba njene prednosti in tehniène ter tehnološke znaèilnosti termonosti za vgradnjo danes.Domen Zupanèiè: Ekonomski vidiki obnove v vernakularniarhitekturiEtimološko predstavlja pojem "obnove" popravek neèesa vzaèetno stanje. Doloèitev zaèetnega stanja pa zahteva odstrokovnjakov poznavanje zgodovine, uporabe, delovanja,tipološko razvrstitev, okolišèine in uporabnika samega.Ekonomika izraa rezultate (dobre in slabe) v primerljivihenotah, ki jih lahko apliciramo na posamiène detajle in postanejotako še bolj komparativni in uporabni. Ekonomika z merljivimirezultati je najboljši pokazatelj uspešnosti gradnje v prostoru.81