Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIakademski predstavniki drugih znanosti…). Presoje morebitnihsprememb ravnanja strokovne in laiène javnosti v ravnanju sprostorom, ki jih je mogoèe pripisati odmevnim raziskovalnimugotovitvam, je mogoèe ocenjevati šele iz utrezne "zgodovinskeoddaljenosti".Monosti poveèanja vplivnosti znanstvene ravni arhitekturepri nasPrepoznavanje splošnih kriterijev "znanstvene odliènosti" vširšem trans-regionalnem okolju prispeva k razumevanju razlikglede na merilo obmoèja obravnave in omogoèa vzpostavljanjemedsebojno povezanih rešitev.Lekcije izbranih kazalcev produktivnosti nakazujejo monostipremošèanja razlik med znanstveno ravnijo arhitekture in drugimiznanostmi, še posebej s tistimi z izrazito pozitivistiènim pristopom.Razlike v produktivnosti in v naèinih, v katerih se izraa odmevnostna razliènih podroèjih znanosti, ne izvirajo iz kakovostiznanstvenih dosekov, temveè iz narave znanosti na razliènihpodroèjih. Najvišji doseek v izbrani disciplini je torej naèelomaenakovreden najvišjemu doseku v drugi disciplini, ne glede nauveljavljene naèine predstavitev, ali naèine, po katerih je mogoèepresojati vplivnost raziskovalnih rezultatov.Glede na uveljavljenost baze COBISS v Sloveniji veljaposebno pozornost posvetiti tistim naèinom predstavitevznanstvenih rezultatov, ki jim tudi druge znanosti priznavajopotencialni pomen, hkrati pa ustrezajo vsaj še kakovostni ravniuveljavljenih naèinom znanstvenih predstavitev. Poleg èlankov jeto nedvomno znanstvena knjiga. Obenem pa bi lahko tudi arhitektiprilagodili uporabo COBISS-a kot celote svojim podroènimpotrebam (npr. z vnašanjem podatkov o materializacijah in drugihoblikah aplikacij raziskovalnega dela). Selektivni izbor, ki gaponuja sistem, si lahko skrojimo tudi po svojih potrebah. Drugimpodroèjem bi s tem predstavili bogastvo in pestrost arhitekturnegaudejstvovanja, ki se ne omejuje zgolj v produkcijo za akademskekroge, ampak si prizadeva za vplivnost glede na relevantnostobravnavanega problema. Kompleksna uporaba baze, ki nam je navoljo, lahko pokae kompleksnost ravni potencialne vplivnostiznanstvene ravni v arhitekturi.Doloèitev kriterijev odliènosti za znanstveno knjigo je varhitekturi bistveno pomembnejša kot iskanje pomena "faktorjavpliva" v bazah ISI. Zato je tudi uvršèanje publikacij v kategorijo,ki je pripoznana kot "odlièen" naèin predstavitve znanstvenihrezultatov na nacionalni ravni, vèasih vprašljiva. Informatorji se obkategorizaciji sklicujejo zgolj na formalne kriterije, avtorji nakakovost vsebine, ne glede na raven samokritiènosti. Zahteve po"znanstveni, sistematièni, izèrpni in vseobsegajoèi obravnaviproblema, vprašanja ali predmeta, osebe ali dogodka" (ne glede naštevilo zvezkov) so zato interpretirane na razliènih nivojih, medtemko zahtev po elementih za pridobitev CIP in ISBN ni teko doseèi.Recenzije potrjujejo osnovno raven kvalitete, v kolikor so sevedaizbrani kompetentni recenzenti. Tudi v našem kulturnem prostoruse poèasi uveljavlja elektronsko publiciranje. Zato monostimultimedijskih kombinacij, ki bi sledile logiki knjinih izdaj, šedaleè niso izèrpane (znanstveni film pa se sploh ne upošteva kot"odlièna" predstavitev znanstvenoraziskovalnih rezultatov).COBISS uvršèa med znanstvene monografije še "znanstvenokritiène objave izvirnikov, znanstvene prevode s komentarjem,znanstvene slovarje in znanstvene zemljevide". To pomeni, da jearhitekturnim grafiènim prikazom pot odprta ne glede na razmerjemed besedilom in ilustracijo. Bolj je pomembno kaj znanstvena"srenja" prepozna kot "znanstveno knjigo". Zborniki s konferencter raziskovalna poroèila "ne sodijo v to kategorijo". Kaj je torejtisto, kar znanstveno knjigo v arhitekturi "dela odlièno"? Ne gledena tematiko, pristop oz. metodologijo je nujna primerjalnautemeljitev inovativnih vidikov predstavitve. "Znanstvena"sistematiènost ne izkljuèuje ustvarjalnega "naboja"! Vsebinskacelovitost oz. poglobljenost sta nujni znaèilnosti. Izrazno jezikovnobogastvo (besedno in slikovno)... naj bi arhitekturne znanstvenemonografije odlikovale v bolj izrazito tehniški sosešèini. Grafika,ne glede na stopnjo "multimedijskosti" mora biti samoumevnovredna arhitekta. V arhitekturi se kae monost hkratnegapriblievanja vsebinske ravni, ki je sicer morda primarnonamenjena akademski sferi, tudi splošno-strokovni, s pomoèjoilustracij pa morda tudi splošni javnosti. Meja med znanstveno instrokovno knjigo je v arhitekturi delno zabrisana, èe elimo doseèièim širši spekter ciljne publike. Zaradi utemeljevanja prispevka kdelom predhodnikom pa se znanstvena monografija kljub širjenjuciljne publike ne sme odreèi izhodišèem znanosti, znanstvenemupristopu in metodam, ciljem in namenu znanosti. Znanstveni"aparat" jo s stališèa splošne publike morda po nepotrebnemobremenjuje. Kako torej ohraniti raven "odliènosti", prepoznavnoza znanstveno kritiko, obenem pa prestopiti prag akademske sfere,s tem doseèi veèjo in bolj "otipljivo" vplivnost, vplivnost naprostorske posege v arhitekturi? "Slovenska znanstvena zaloba"se mora po kriterijih ARRS vsako leto potrditi z najmanj tremiznanstvenimi knjigami, ne le svojih avtorjev, v urejenem intransparentnem recenzentskem postopku poznanih recenzentov, inna podlagi natanèno opredeljenih vsebinskih naèel izdajateljskepolitike znanstveno kvalificiranega uredništva.Ob vseh formalizacijah ostaja torej bistveno vprašanje: kaj jepravzaprav vsebina tistega, kar naj bi arhitekti raziskovali in skušalis tem vplivati na svoje drubeno-prostorsko okolje? Vsaj zapripadnike akademske ustanove, ki eli vzgajati arhitektageneralista,je odgovor o odzivnosti na lokalne in regionalneprilike, vendar na skupnem kakovostnem nivoju, skritem medenajstimi toèkami direktive 85/384/EEC o medsebojnempriznavanju kvalifikacij na podroèju arhitekture ["EU directives..."1985-1990-]. V duhu te direktive kot skupnega konsenza evropskihdrav, se lahko vprašamo: katero je torej podroèje delovanja, kjerkljub interdisciplinarnim pristopom, PREVLADUJE arhitektura?Kaj potrebujemo kot znanstveno raziskovalni temelj za vzgojoarhitekta-generalista?Viri in literaturaOpen, self organising repository for scientific information exchange SciX. 2004.http://www.scix.net/ (2005)Cumulative Index of Computer Aided Architectural Design; CUMINDAD.http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Home (2005)EU directives in the field of regulated professions. II. Sectoral directives.Architect. Directive 85/384/EEC... 1985-1990-. Http://www.aic.lv/ace/tools/dir_en/sektoru.htm (2005)ISI Web of Knowledge. http://www.isinet.com (2005)ISI Web of Science. 2000 / ISI Science Indicators. 2005. Http://home.izum.si/izumft_baze/wos.htm (2005)Merila za volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev insodelavcev. 2001 http://intranet.uni-lj.si/Pravilniki/Habilitacijskamerila/MerilaZaVolitve.asp (2005)Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega inaplikativnega raziskovanja. Ur.l. RS, št. 21/2001, 38/2002.Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnihprogramov. Ur. l. RS, št. 12/2005Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnihprojektov. Ur. l RS, št. 12/2005Standard Evaluation Protocol 2003-2009 for Public Research OrganisationsUtrecht, Den Haag, Amsterdam, VSNU, NWO and KNAW, 2003. The samegeneral criteria can be traced in numerous systems, the diversity can be foundin their interpretation.Zupanèiè Strojan, T., 2004: Arhitektura kot znanost v sistemu vrednotenjaraziskovalnih dosekov. AR, Arhit. razisk. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], Št 1,str. 78-83.doc dr Tadeja Zupanèiè StrojanFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanitadeja.zupancic@arh.uni-lj.si61