Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIAR <strong>2005</strong>/1arhitekturi, ter morda blianje arhitekturne problematike drugimznanosti v Sloveniji, vendar lahko hkrati pomeni tudi oddaljevanjeod bistva arhitekture... Teišèe odgovornosti <strong>za</strong> oceno vsebinskeustreznosti glede na podroèje obravnave je tako v izborukompetentnih strokovnih komisij.Kriteriji znanstvenega raziskovanja v arhitekturi in "faktorvpliva"Razmislek o kriterijih znanstvenega raziskovanja v arhitekturitemelji na predhodnih opredelitvah raziskovanja in znanstvenegaraziskovanja. [Zupanèiè Strojan, 2004] Prispeva k razpravi okriterijih "odliènosti" v arhitekturi, in sicer z razlago "formalnih"monih dokazil vplivnosti in vitalnosti arhitekturnegaraziskovanja, ki bi lahko nadomestili kategori<strong>za</strong>cijo glede na"faktor vpliva", ki ga e omenjena podroèja vsiljujejo kot splošnikriterij znanstvene "odliènosti". Znanstvenoraziskovalna merilamorajo biti v primeru arhitekture glede ocenjevanja vplivausklajena z umetniškimi merili, vzpostavljati morajo podroènoravnoteje (s spodbujanjem razmisleka o bistvu arhitekture ter onjeni mnogoterosti), hkrati pa spodbujati medsebojno pove<strong>za</strong>nostMEDNARODNEBIBLIOGRAFSKE BAZE SSEZNAMA ARRS, VKATERIH SO NAVEDENEREVIJEBIBLIOGRAFSKEGAINDEKSA ARHITEKTUREVSE BAZE S SEZNAMA ARRSSlika 6: Dostopnost baz, v katerih najdemo doslej priznane revije z " Bibliografskega indeksa arhitekture ".Accessibility to databases where we can find magazines recognised by the " Bibliographical architectural index ".60DOSTOPznanstvenih disciplin v problemskem pristopu.Arhitektura kot v kulturni prostor <strong>za</strong>zrto podroèje se lahkousmerja v lokalno, regionalno, transregionalno in svetovno raven zisto stopnjo znanstvene odliènosti. Relevantnost znanstvenoraziskovalnih rezultatov se najbolj jasno odraa v njihovem vplivuv prostoru, kateremu so rezultati namenjeni. Vpliv (pozitiven!) seizraa:- v (pozitivnih) znanstvenih citatih,- v objavljenih (pozitivnih) recenzijah znanstvenoraziskovalnihdel,- v ocenah drubeno-prostorskih sprememb kot znanstvenihaplikacijah (t.j. v vplivu na dogajanje v konkretnem prostoru). Letehni mogoèe doka<strong>za</strong>ti s faktorjem vpliva revij, temveè z javnopozitivno znanstveno oceno posledic v stroki (še posebej, èe gre <strong>za</strong>rezultate razvojnih raziskav).Odmevnost pa se kae tudi v raznovrstnih navedbah,omembah...Odzive akademske sfere in kompetentnih recenzentov/ kritikovdopolnjujejo odzivi strokovne javnosti nasploh, in tudi laiène (vsajglede kompetenc s podroèja arhitekture vanjo sodijo tudiDOSTOPNOST / OPOMBEhttp://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/kat v splošnem dostopu so seznami revij, ki so jih pripravili slovenski Osrednji specializiranieg-znan-publ.aspinformacijski centri / niso nujno navedene vse <strong>za</strong> stroko relevantne periodiène publikacije, èepravmorda ustre<strong>za</strong>jo kriterijem <strong>za</strong> navedbo - potrebno je sprotno preverjanje in dopolnjevanjeSCI (Expanded)seznami: http://www.isinet.com/journals/(Science Citation Index (Expanded)) podrobnejši podatki: http://wos.izum.si/SSCI (Social Sciences CitationIndex)A&HCI (Arts&Humanities CitationIndex)ICONDAAVERY INDEX TO ARCHITECTURALPERIODICALSCAB AbstractsBIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICALABSTRACTS)Antropol. Index,FRANCIS-East Central EuropeCSAWPSA (=Worldw.Pol.Sci.Abstracts)CSASA (=Sociological Abstracts)BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORYOF ARTDRUGE RELEVANTNE BAZECUMINCAD (Cumulative Index ofComputer Aided ArchitecturalDesign)Cumulative Index of ComputerAided Architectural Design)gl. SCIgl. SCIhttp://www.irbdirekt.de/iconda/seznam in podatki:http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/seznam:http://www.cabipublishing.org/AbstractDatabases.asp?SubjectArea=&Subject=&Section=sc&PID=125seznami: splošni dostop; podrobnejši podatki (bibliografski, izvleèki, citiranost): iz prostorovuniverzitetnih/raziskovalnih institucij / citatna ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> naravoslovne vede in tehnologijo, vkljuèena v ISI-WEB OF SCIENCEgl. SCI / citatna ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> druboslovne vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCEseznami, bibliografski podatki: splošni dostop; podrobnejši podatki: iz prostorovuniverzitetnih/raziskovalnih institucij / specializirana ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>, gradbeništvo in urbanizem, naseznam in podatki dostopni prek strenika CTK-ja / specializirana ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>, prostorskoplaniranje, oblikovanje, spomeniško varstvo (iskalnik <strong>za</strong> veè baz: CSA)seznam: splošni dostop;podatki: dostop iz prostorov UL - Biotehniške fakultete, Veterinarske fakultete, Kmetijskega inštituta,Univerzitetne knjinice Maribor / specializirana ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> biotehnikodostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakultete in NUK / dostop zlokacij univerze v <strong>Ljubljani</strong> (gl. npr. strenik NUK-a)seznam:http://www.isinet.com/cgibin/jrnlst/jloptions.cgi?PC=BPhttp://aio.anthropology.org.uk/cgibin/uncgi/search_bib_ai/anthindseznamdostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakultete in NUK / dostop zhttp://connectsciences.inist.fr/bases/internes/ lokacij univerze v <strong>Ljubljani</strong> (gl. npr. strenik NUK-a)perana/test.phppodatkihttp://www.nuk.uni-lj.si/vstop.cgiseznamseznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA –vse baze: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/http://www.csa.com/factsheets/polsci-setc.phpseznamseznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA –vse baze: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/http://www.csa.com/factsheets/supplements/sociossl.phphttp:/www.rlg.org/en/page.php?page_ID==17 seznam: splošni dostop; podatki: omejitve3http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Homegl. SCI / citatna ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> humanistiène vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCEseznam: splošni dostop; podrobnejši podatki: plaèilo / pecializirana ba<strong>za</strong> <strong>za</strong> biologijo v sistemu Web ofSciencebibliografski podatki: splošni dostop; podrobnejši podatki: èlanarina v eni izmed transregionalnihorgani<strong>za</strong>cij (as ACADIA, CAADRIA, eCAADe, SiGraDi, CAAD futures) / specializirana ba<strong>za</strong> <strong>za</strong>raèunalniško arhitekturno projektiranje; 6900 bibliografskih vnosov
AR <strong>2005</strong>/1Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIakademski predstavniki drugih znanosti…). Presoje morebitnihsprememb ravnanja strokovne in laiène javnosti v ravnanju sprostorom, ki jih je mogoèe pripisati odmevnim raziskovalnimugotovitvam, je mogoèe ocenjevati šele iz utrezne "zgodovinskeoddaljenosti".Monosti poveèanja vplivnosti znanstvene ravni arhitekturepri nasPrepoznavanje splošnih kriterijev "znanstvene odliènosti" vširšem trans-regionalnem okolju prispeva k razumevanju razlikglede na merilo obmoèja obravnave in omogoèa vzpostavljanjemedsebojno pove<strong>za</strong>nih rešitev.Lekcije izbranih ka<strong>za</strong>lcev produktivnosti nakazujejo monostipremošèanja razlik med znanstveno ravnijo arhitekture in drugimiznanostmi, še posebej s tistimi z izrazito pozitivistiènim pristopom.Razlike v produktivnosti in v naèinih, v katerih se izraa odmevnostna razliènih podroèjih znanosti, ne izvirajo iz kakovostiznanstvenih dosekov, temveè iz narave znanosti na razliènihpodroèjih. Najvišji doseek v izbrani disciplini je torej naèelomaenakovreden najvišjemu doseku v drugi disciplini, ne glede nauveljavljene naèine predstavitev, ali naèine, po katerih je mogoèepresojati vplivnost raziskovalnih rezultatov.Glede na uveljavljenost baze COBISS v Sloveniji veljaposebno pozornost posvetiti tistim naèinom predstavitevznanstvenih rezultatov, ki jim tudi druge znanosti priznavajopotencialni pomen, hkrati pa ustre<strong>za</strong>jo vsaj še kakovostni ravniuveljavljenih naèinom znanstvenih predstavitev. Poleg èlankov jeto nedvomno znanstvena knjiga. Obenem pa bi lahko tudi arhitektiprilagodili uporabo COBISS-a kot celote svojim podroènimpotrebam (npr. z vnašanjem podatkov o materiali<strong>za</strong>cijah in drugihoblikah aplikacij raziskovalnega dela). Selektivni izbor, ki gaponuja sistem, si lahko skrojimo tudi po svojih potrebah. Drugimpodroèjem bi s tem predstavili bogastvo in pestrost arhitekturnegaudejstvovanja, ki se ne omejuje zgolj v produkcijo <strong>za</strong> akademskekroge, ampak si pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong> vplivnost glede na relevantnostobravnavanega problema. Kompleksna uporaba baze, ki nam je navoljo, lahko pokae kompleksnost ravni potencialne vplivnostiznanstvene ravni v arhitekturi.Doloèitev kriterijev odliènosti <strong>za</strong> znanstveno knjigo je varhitekturi bistveno pomembnejša kot iskanje pomena "faktorjavpliva" v ba<strong>za</strong>h ISI. Zato je tudi uvršèanje publikacij v kategorijo,ki je pripoznana kot "odlièen" naèin predstavitve znanstvenihrezultatov na nacionalni ravni, vèasih vprašljiva. Informatorji se obkategori<strong>za</strong>ciji sklicujejo zgolj na formalne kriterije, avtorji nakakovost vsebine, ne glede na raven samokritiènosti. Zahteve po"znanstveni, sistematièni, izèrpni in vseobsegajoèi obravnaviproblema, vprašanja ali predmeta, osebe ali dogodka" (ne glede naštevilo zvezkov) so <strong>za</strong>to interpretirane na razliènih nivojih, medtemko <strong>za</strong>htev po elementih <strong>za</strong> pridobitev CIP in ISBN ni teko doseèi.Recenzije potrjujejo osnovno raven kvalitete, v kolikor so sevedaizbrani kompetentni recenzenti. Tudi v našem kulturnem prostoruse poèasi uveljavlja elektronsko publiciranje. Zato monostimultimedijskih kombinacij, ki bi sledile logiki knjinih izdaj, šedaleè niso izèrpane (znanstveni film pa se sploh ne upošteva kot"odlièna" predstavitev znanstvenoraziskovalnih rezultatov).COBISS uvršèa med znanstvene monografije še "znanstvenokritiène objave izvirnikov, znanstvene prevode s komentarjem,znanstvene slovarje in znanstvene zemljevide". To pomeni, da jearhitekturnim grafiènim prikazom pot odprta ne glede na razmerjemed besedilom in ilustracijo. Bolj je pomembno kaj znanstvena"srenja" prepozna kot "znanstveno knjigo". Zborniki s konferencter raziskovalna poroèila "ne sodijo v to kategorijo". Kaj je torejtisto, kar znanstveno knjigo v arhitekturi "dela odlièno"? Ne gledena tematiko, pristop oz. metodologijo je nujna primerjalnautemeljitev inovativnih vidikov predstavitve. "Znanstvena"sistematiènost ne izkljuèuje ustvarjalnega "naboja"! Vsebinskacelovitost oz. poglobljenost sta nujni znaèilnosti. Izrazno jezikovnobogastvo (besedno in slikovno)... naj bi arhitekturne znanstvenemonografije odlikovale v bolj izrazito tehniški sosešèini. Grafika,ne glede na stopnjo "multimedijskosti" mora biti samoumevnovredna arhitekta. V arhitekturi se kae monost hkratnegapriblievanja vsebinske ravni, ki je sicer morda primarnonamenjena akademski sferi, tudi splošno-strokovni, s pomoèjoilustracij pa morda tudi splošni javnosti. Meja med znanstveno instrokovno knjigo je v arhitekturi delno <strong>za</strong>brisana, èe elimo doseèièim širši spekter ciljne publike. Zaradi utemeljevanja prispevka kdelom predhodnikom pa se znanstvena monografija kljub širjenjuciljne publike ne sme odreèi izhodišèem znanosti, znanstvenemupristopu in metodam, ciljem in namenu znanosti. Znanstveni"aparat" jo s stališèa splošne publike morda po nepotrebnemobremenjuje. Kako torej ohraniti raven "odliènosti", prepoznavno<strong>za</strong> znanstveno kritiko, obenem pa prestopiti prag akademske sfere,s tem doseèi veèjo in bolj "otipljivo" vplivnost, vplivnost naprostorske posege v arhitekturi? "Slovenska znanstvena <strong>za</strong>loba"se mora po kriterijih ARRS vsako leto potrditi z najmanj tremiznanstvenimi knjigami, ne le svojih avtorjev, v urejenem intransparentnem recenzentskem postopku poznanih recenzentov, inna podlagi natanèno opredeljenih vsebinskih naèel izdajateljskepolitike znanstveno kvalificiranega uredništva.Ob vseh formali<strong>za</strong>cijah ostaja torej bistveno vprašanje: kaj jeprav<strong>za</strong>prav vsebina tistega, kar naj bi arhitekti raziskovali in skušalis tem vplivati na svoje drubeno-prostorsko okolje? Vsaj <strong>za</strong>pripadnike akademske ustanove, ki eli vzgajati arhitektageneralista,je odgovor o odzivnosti na lokalne in regionalneprilike, vendar na skupnem kakovostnem nivoju, skritem medenajstimi toèkami direktive 85/384/EEC o medsebojnempriznavanju kvalifikacij na podroèju arhitekture ["EU directives..."1985-1990-]. V duhu te direktive kot skupnega konsen<strong>za</strong> evropskihdrav, se lahko vprašamo: katero je torej podroèje delovanja, kjerkljub interdisciplinarnim pristopom, PREVLADUJE arhitektura?Kaj potrebujemo kot znanstveno raziskovalni temelj <strong>za</strong> vzgojoarhitekta-generalista?Viri in literaturaOpen, self organising repository for scientific information exchange SciX. 2004.http://www.scix.net/ (<strong>2005</strong>)Cumulative Index of Computer Aided Architectural Design; CUMINDAD.http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Home (<strong>2005</strong>)EU directives in the field of regulated professions. II. Sectoral directives.Architect. Directive 85/384/EEC... 1985-1990-. Http://www.aic.lv/ace/tools/dir_en/sektoru.htm (<strong>2005</strong>)ISI Web of Knowledge. http://www.isinet.com (<strong>2005</strong>)ISI Web of Science. 2000 / ISI Science Indicators. <strong>2005</strong>. Http://home.izum.si/izumft_baze/wos.htm (<strong>2005</strong>)Merila <strong>za</strong> volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev insodelavcev. 2001 http://intranet.uni-lj.si/Pravilniki/Habilitacijskamerila/MerilaZaVolitve.asp (<strong>2005</strong>)Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega inaplikativnega raziskovanja. Ur.l. RS, št. 21/2001, 38/2002.Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnihprogramov. Ur. l. RS, št. 12/<strong>2005</strong>Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnihprojektov. Ur. l RS, št. 12/<strong>2005</strong>Standard Evaluation Protocol 2003-2009 for Public Research OrganisationsUtrecht, Den Haag, Amsterdam, VSNU, NWO and KNAW, 2003. The samegeneral criteria can be traced in numerous systems, the diversity can be foundin their interpretation.Zupanèiè Strojan, T., 2004: Arhitektura kot znanost v sistemu vrednotenjaraziskovalnih dosekov. AR, Arhit. razisk. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], Št 1,str. 78-83.doc dr Tadeja Zupanèiè Strojan<strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>tadeja.zupancic@arh.uni-lj.si61