Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIAR 2005/1knowledge"], zanemarja podatke o medsebojnih razmerjih, ki jihponuja sam sistem.V SCI ("Expanded"), SSCI in A&HCI v svetovnem meriluarhitektura ni primerljiva z drugimi znanostmi. Rezultati analize popodatkih "Science Indicators" ["ISI Web of Science" / "ISI ScienceIndicators"], kaejo, da ni vprašljiva le njena primerljivost z (vnavedenih bazah) najbolj produktivno klinièno medicino, ampakcelo z drugimi v kulturno okolje usmerjenimi znanostmi.Field Citations Papers Impact1 Clinical Medicine 4420055,00 891334,00 4,962 Literature 2365,00 19501,00 0,123 History 5681,00 15791,00 0,364 Philosophy 507,00 10968,00 0,465 General 2003,00 918,00 0,226 Language & Linguistics 2897,00 7285,00 0,407 Religion & Theology 205,00 7076,00 0,298 Performing Arts 1643,00 5858,00 0,289 Art & Architecture 480,00 5088,00 0,0910 Archaeology 4251,00 3897,00 1,0911 Classical Studies 467,00 2098,00 0,22Slika 2: Primerjava števila objav in " vpliva" po podatkih " ScienceIndicators"za obdobje 2000-2004 v arhitekturi in drugih podroèjih, kise ukvarjajo s kulturnim okoljem, z objavami " najbolj produktivnih ".Comparison of number of published works on architecture and otherfields that deal with the cultural environment and " influence"according to " Science Indicators"data for the period 2000-2004 withpublished works of the " most productive"fields.Field% CitedArt & Architecture 6,78Computer Science 38,75Engineering 37,95Environment/Ecology 49,35Multidisciplinary 40,57Social Sciences, general 36,62Slika 3: Primerjava števila objav po podatkih " Science indicators"za obdobje2000-2004 v arhitekturi s povpreèji na problemsko povezanihpodroèjih.Comparison of number of published works on architecture accordingto "Science Indicators" data for the period 2000-2004 with averagesin relevant related fields.Rezultati poizvedbe ne pomenijo, da znanstvena raven varhitekturi nima vpliva, ampak zgolj dejstvo, da je pomen merjenjanjenega vpliva s kolièinskimi kazalci v omenjeni bazi zanemarljiv,celo v primerjavi s celoto druboslovnih znanosti ali okoljskousmerjenih ved. Predstavljeni kolièinski kazalci nakazujejo, dasledenje politiki prioritetnih objav v navedenih bazah pomenioddaljevanje od bistva in poslanstva arhitekture, katere kvalitetneaplikacije zahtevajo trdne znanstveno raziskovalne temelje.Primerjanje števila objav in citatov med znanstvenimi podroèjibrez hkratnega upoštevanja primerjav izbranega podroèja pogeografskih obmoèjih zanemarja pogoje referenènegageografskega okvira, celo v izbranem sistemu/bazi. Ti pogoji sovsaj deloma razvidni iz primerjave razmerij med arhitekturno incelotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotnoprodukcijo drugih evropskih drav, oz. drugih transregionalnihokvirov. T.i. ute podroèja ponuja edino vrsto za vrednotenjeodliènosti v arhitekturi morda relevantnih podatkov, vsaj zapublikacije z baz ISI-ja.Èe upoštevamo kriterij razmerja med objavami na podroèjuarhitekture in celotno produkcijo drave (tj. vseh ved) v izbranihbazah (upoštevane so samo evropske drave s pozitivnimrazmerjem, ter povpreèja transregionalnih geografskih celot), sepokae primerljivost arhitekturne produkcije v bazah ISI vSloveniji z razmerjem v Avstriji, na Èeškem, Poljskem,Norveškem, Finskem, v Belgiji. Višja vrednost razmerja je lahkoposledica nizke splošne produktivnosti v izbranih bazah (Francija),ali pa jezikovne povezanosti z angleškim govornim podroèjem, kiizboljšuje razmerje kulturno usmerjenih ved do celote (UK).Bistveno nija vrednost npr. na Danskem ne more pomeniti, da jevpliv znanstvene ravni arhitekture na Danskem zanemarljiv, èevelja danska arhitektura v znanstveni in strokovni literaturi zazgledno z najrazliènejših vidikov. Èemu torej v Sloveniji usmerjatipredstavitve znanstvenih rezultatov v te baze? Kam potemtakemusmerjati? Izhodišèe za usmeritve je nedvomno dedišèinauniverzitetnih kriterijev za arhitekturo oz. njene znanstvene ravni.Slika 4: Razmerja " utei podroèja" arhitekture po podatkih " Scienceindicators"za obdobje 2000-2004: razmerja med arhitekturno incelotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotno produkcijodrugih evropskih drav, oz. drugih transregionalnih okvirov.Ratios between the architecture's " field weighting"according to" Science indicators"data for the period 2000-2004: ratios betweenarchitecture and the entire production in Slovenia, as well asarchitecture and the entire production in other European countries orother trans-regional frameworks.Dedišèina univerzitetnih kriterijev za podroèje arhitekture vSlovenijiKaj so doslej slovenski arhitekti prepoznali kot "znanstvenoodlièno"? Kako se le-to povezuje z novo-uveljavljenim sistemompodatkovnih bazARRS-ja in posledièno tudi Univerze?Upoštevanje baz podatkov, ki ob vkljuèevanju serijskihpublikacij preverjajo recenzentski sistem, pomeni siceravtomatizem priznavanja "pomembnosti" znanstvenimpredstavitvam glede na doseeno soglasje o minimalnih zahtevah(=recenzije). Nakazujejo pomen s stališèa dostopnosti podatkov ins tem potencialni vpliv. Dejanski vpliv v doloèenem kulturnemokolju pa je odvisen tudi od uveljavljenosti nekaterih bibliografskihbaz. Na podroèju arhitekture je v širšem prostorskem kontekstudosti bolj kot baze SCI ("Expanded"), SSCI inA&HCI v uporabi nanacionalnih centrih osnovana specializirana baza ICONDA, ki vveliki meri pokriva arhitekturne in urbanistiène revije. To jerazvidno tudi iz rezultatov ankete, ki jo je v letu 2004 izvedlaKomisija za znanstvenoraziskovalna merila FA. Za bolj anglosaškousmerjene je morda uporabna (ne pa tudi uporabljana) baza AveryIndex ofArchitectural Periodicals, saj v njej najdemo vrsto v širšemkulturnem okolju pomembnih arhitekturnih revij. Pojavljajo se tudinove baze, ki uèinkovito sluijo svojemu namenu kot zbirke"sveega" referenènega gradiva z vsega sveta, še posebej napodroèjih, ki se jim pomen poveèuje v zadnjih desetletjih in letih(podroèje raèunalniškega arhitekturnega projektiranjaCUMINCAD = Cumulative Index of Computer AidedArchitectural Design ["Cumulative Index…", 2005].) in sezavestno oddaljujejo neposrednim komercialnim ciljem. Dostop do58