Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIsvojo vplivnost "vredna" skoraj pol manj kot èlanek npr. napodroèju biotehnologije, ki se glede na potencialni vpliv v bazahISI uvršèa v najvišjo kategorijo.Uveljavljeni sistem ved in podroèij ARRS ne diskriminira leved, temveè tudi podroèja znotraj njih, katerih pestrost priznavasam referenèni sistem (ISI). Hkrati popolnoma destimulira v širšemtransregionalnem prostoru uveljavljeni problemski pristop, sajspodbuja povezovanje najbolj produktivnih med seboj.Primerjava veljavnih znanstvenih meril na ravni univerze["Merila...", 2001] nakazuje, da kriterij potencialnega vpliva narazliènih podroèjih ni vsesplošno izenaèen s faktorjem vpliva revijv podatkovnem sistemu ISI. Zelo enostavno lahko odèitamopodroèja, ki sama priznavajo vsesplošnost tega kriterija(klasifikacija glede na IF je navedena v merilih Biotehniškefakultete, Fakultete za farmacijo, Fakultete za matematiko infiziko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijskotehnologijo, Medicinske Fakultete, Veterinarske Fakultete inVisoke šole za zdravstvo). Oèitno je, da si humanistiène indruboslovne vede, pa tudi nekatera podroèja tehnike in celonaravoslovja, ob prepoznavanju potencialnega vpliva rezultatovraziskovalnega dela ne morejo pomagati s klasifikacijo glede na IFv izbranih citatnih bazah, saj je primerljivost mona zgolj znotrajpodobno produktivnih podroèij v izbranem referenènem sistemu.Podrobnejši vpogled v sistem ISI pove, da le-ta premore dosti veèjopodatkovno pestrost kot jo priznavajo v citatnih bazah najboljproduktivne vede. Kako daleè smo torej od deklarativnih oz.formalnih doloèil o drubeno-prostorski praviènosti in trajnerazvojne uravnoteenosti, ki zadeva tudi personalni razvoj?Izhajajoè iz opredelitve splošnih kriterijev znanstvene odliènosti,lahko s stališèa arhitekture izpostavimo nekaj "lekcij", ki jihponujajo analize znotraj sistema" ISI.Splošni kriteriji znanstvene odliènostiKriterije znanstvene odliènosti, ki lahko veljajo za vsediscipline, je moè izraziti le v abstraktnih pojmih kot so kvaliteta,ustvarjalnost, pomembnost (koristnost…). Po njih lahkoocenjujemo tako raziskovalne rezultate kot tudi programe. Obocenjevanju programov preverjamo še pogoje delovanja: vitalnostin izvedljivost. Primerov tako splošno opredeljenih kriterijev jecela vrsta, npr. v okviru evropskega raziskovalnega sistema[Zupanèiè Strojan, 2004: 80]. Tudi med nacionalnimi sistemivrednotenja lahko v Evropi najdemo zelo splošne rešitve, kiomogoèajo relativno primerljivost kakovostne ravni zupoštevanjem vse pestrosti podroèij in priznavanjem njihoveavtonomije. Tokrat izpostavimo nizozemski primer klasifikacije izpostopka ocenjevanja raziskovalnih organizacij ["StandardEvaluation Protocol...", 2003]:- odlièno: v mednarodnem ospredju, z monim pomembnimvplivom na podroèju. Znanstvenoraziskovalna institucija veljakot vodilni akter v mednarodnem merilu;- zelo dobro: delo, ki je mednarodno konkurenèno, in lahkoprièakujemo njegov pomemben vpliv; nacionalno v ospredju napodroèju. Znanstvenoraziskovalna institucija se s takšnimi deliizkazuje kot mednarodni akter, ki je vodilni v nacionalnemmerilu;- dobro: konkurenèno delo na nacionalni ravni in bo verjetnopozitivno vplivalo v mednarodnem prostoru. V tem primeru greza mednarodno prepoznavne, nacionalne akterje;- zadostno: solidno, toda ne izzivalno delo, ki lahko pripomore krazumevanju problema/podroèja. Instituciji je priznananacionalna vidnost.Kvaliteto je torej mogoèe oceniti v okviru podroèja. Recenzentskisistemi zagotavljajo njeno osnovno raven. Kvaliteta je nujni pogojznanstvene odliènosti: kvalificirani recenzenti pravilomapreverjajo aktualnost oz. utemeljenost vsebine glede na poljeznanja na relevantnih podroèjih, stopnjo inovativnosti prispevka,stopnjo doseganja zastavljenih ciljev, ustreznost metodologije,logiko utemeljevanja, naèin razlage. Kompetentnost recenzentov jetorej kljuènega pomena.Stopnjo ustvarjalnosti je mogoèe opredeljevati s pomoèjobibliometrièih in sociometriènih kazalcev ter sinteznih kakovostnihocen. V kolikor so bibliometrièni kazalci ustvarjalnosti (npr. številoèlankov, knjig…) obravnavani brez upoštevanja sociometriènegavidika, so rezultati vsakršnega vrednotenja znanstvene odliènostivprašljivi. Kako je mogoèe primerjati število èlankov po razliènihpodroèjih in glede na rezultat prisoditi višji nivo znanstveneodliènosti bolj produktivni vedi ali podroèju? Celo primerjavaproduktivnosti znotraj istega podroèja je brez upoštevanja pogojevdelovanja v izbranem okolju vprašljiva. Ne glede na to paraziskovalna praksa kae, da je na vsakem podroèju za doseganjedobrih rezultatov potreben tudi osnovni obseg prizadevanj, ki pa niabsolutno doloèljiv. S poveèevanjem kolièine predstavitevrezultatov pa se, ob pretiravanju, izgublja prav vsebina, ki naj bi sepredstavila. Ustvarjalnost zaradi ustvarjalnosti postane -neustvarjalna in v nasprotju s poslanstvom znanosti v ustvarjanjunovega znanja. Pomen pripisuje znanstvenemu delu drubenoprostorskookolje. To velja tako za dejanski kot tudi za monipomen rezultatov. Katero je to okolje? Na kakšen naèin je pomen vnjem prepoznaven? Dostopnost znanstvenih rezultatov lahko kaepotencialni pomen. Za koga? Ali je baza ISI bolj dostopna kotICONDA, èe je npr. raven dostopnosti podatkov v njih v prostorihraziskovalnih institucij enaka? Ali je elektronsko publiciranje nainternetu manj dostopno kot natisnjene objave v knjinicah? Kdo teinformacije uporablja in zakaj? Izbrano delo je lahko pomembno leza tiste, ki predstavljene rezultate razumejo. Objava v enemsvetovnih jezikov razširja krog akademske publike, ne pa nujnopublike regionalnega drubeno-prostorskega okolja.Uveljavljenost podatkovnih sistemov tudi ne odpira poti novimznanostim ali naèinom predstavitev znanstvenih rezultatov. Tako jepripisovanje najvišjega pomena najdlje uveljavljenimpodatkovnim sistemom, z najvišjim komercialnim pomenom vsmislu prodajanja tujih rezultatov s strani zalonikov ["Open…",2004]. vprašljiva prav s stališèa bistva znanosti. V kolikor pa jezadeva dejansko uporabna in tudi uporabljena v relevantnemkulturnem okolju, v katerem presojamo pomen raziskovalnihdosekov, je takšen kriterij bolj vreden upoštevanja. Tista izmedkolièinsko usmerjenih metod ocenjevanja, ki pripisuje faktorjuvpliva revije bistven pomen, torej upošteva samo pomen v okolju inv vedah, kjer je podatkovni sistem uveljavljen, oz. se uporablja.Hkrati izkljuèuje vse druge oblike vpliva, ki so prisotne v istem alimorda v drugem okolju. Avtomatizem formalistiènega priznavanjapomena znanstvenoraziskovalnim predstavitvam pomeniizogibanje potrebi in odgovornosti kakovostnega ocenjevanja inreprezentanènega izbora po pomenu, s spoštovanjem posebnostiposameznih podroèij. Presoja kakovosti vpliva zahteva metodevrednotenja, ki presegajo zanašanje na bibliometriène kazalcemonega vpliva. Pomembna je usmerjenost k relevantni ciljnipubliki, pestrost ravni vpliva, predvsem pa kakovost vpliva vkulturnem okolju, kateremu je delo namenjeno.Vitalnost in izvedljivost se nanašata na osebno ali skupinskosposobnost razvoja raziskovalnih prizadevanj. Delovnih pogojev,koordinacije vsebine, aktivnosti, realnosti raziskovalnih strategij nimogoèe vrednotiti samo ob pregledu e predstavljenihraziskovalnih rezultatov. Potrebna je ocena programov, naèinovnjihove priprave…Za razmislek o omejitvah sistema ISI z vidika ocenjevanjavpliva znanstvenih rezultatov sluijo tudi podatki sistema samega.Lekcije kazalcev produktivnostiPovršinsko prevzemanje podatkov iz sistema ISI ["ISI Web of57