Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI" The impact factor"of the scientific level in architecture2oo5 / 1 ARUDK 72:001.8COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekÈlanek nadaljuje prizadevanja za oblikovanje kriterijev in meril znanstveneravni v arhitekturi, ko se le-ta sooèa s pospešenim uveljavljanjem kolièinskihkazalcev odliènosti znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. V podatkovnihbazah " ISI ", katerih površinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšimznanostim uspešno slui za utemeljevanje njihove znanstvene odliènosti vSloveniji, išèe podatkovne plasti, ki nakazujejo posebnosti arhitekturne strokepo svetu. Poseben poudarek posveèa razmerju med arhitekturno in celotnoznanstveno produkcijo v izbranih kulturnih obmoèjih znotraj referenènegapodatkovnega sistema. Prispeva k utemeljitvi potrebe po kakovostni opredelitvivplivnosti znanstvene ravni v arhitekturi kot dopolnitve favoriziranega " faktorjavplivnosti ", morda ustreznega za vede, ki se v izbranih podatkovnih sistemihodlikujejo z najvišjo produktivnostjo. V zakljuèku nakazuje monosti takšnihopredelitev znanstvene vplivnosti v arhitekturi.abstractThe article is a continuation of efforts for the formulation of criteria andmeasures for scientific work in architecture, which is in Slovenia confronted withaccelerated enforcement of quantitative indicators of excellence of scientificresearch work. It searches for those data layers in the "ISI" databases, whichpoint out specifics of the architectural profession worldwide and whosesuperficial acknowledgment is used by the productively most successful sciencesin Slovenia to argument their scientific excellence. Special emphasis is given tothe relation between architecture and the entire scientific production in selectedcultural fields within the referential data system. It contributes to argumentationof the need for quality definitions of influence of architecture's scientific levelthat should complement the favoured "impact factor", which is better suited fordisciplines that figure in the selected data systems with highest productivity. Inconclusion possibilities for such definition of scientific influence of architectureare pointed out.kljuène besede:znanstvenoraziskovalno delo, arhitekturakey words:scientific research work, architectureStopnjevanje diskriminacije znanstvenih podroèij v SlovenijiOb razmišljanjih o znanstveni ravni arhitekture v Sloveniji[Zupanèiè Strojan, 2004] se v zadnjem èasu sooèamo sstopnjevanjem diskriminacije znanstvenih ved in podroèij. Tenjaje razvidna iz primerjave veljavnih pravilnikov na podroèjuraziskovalne dejavnosti v Sloveniji ["Pravilnik o ocenjevanju...",2005: 18. èlen] ["Pravilnik o (so)financiranju...", 2005: 30 èlen] spredhodnimi merili ["Pravilnik o pogojih in metodologiji...",2002]. Trditev naj ilustrira doloèilo o kazalcih znanstveneuspešnosti, ki poprej enotno kategorijo èlankov v revijah zuveljavljenih citatnih baz (tj. tistih, ki ponujajo informacije o citatihznotraj istega sistema), podrobno razèlenjuje glede na "faktorvpliva" revije (tj. glede na pogostost citiranja povpreènega èlankaizbrane revije v izbrani bazi in izbranem letu), s èimer naj bi kazalomoni vpliv èlanka. Še veè: citatne baze, ki pripadajo istemupodatkovnemu sistemu (ISI / Web of Science), in so doloèene poprevladujoèi vsebini (SCI in SCI Expanded, za narovoslovje intehnologijo, SSCI, za druboslovje in A@HCI, za humanistiko,kamor je v tem primeru uvršèena tudi arhitektura) ne "dosegajo"istega "najvišjega" nivoja "odliènosti". Èe je res uvrstitev èlanka vbaze SCI oz. SCI Expanded, SSCI in A@HCI znak njegoveodliènosti, kako je mogoèe trditi, da je èlanek v reviji z SCI / SCIExpanded samo zaradi faktorja vpliva (v svoji vsebinskikategoriji!) lahko štirikrat veè vreden kot èlanek revije z A@HCI,oz. dvakrat veè kot tisti, ki ga je mogoèe najti v bazi SSCI? Kje se jeizgubila "vsebinska kategorija" ob "prestopu" v drugo bazo istegasistema? Kako je mogoèe, da je èlanek v "spodnji polovici" SSCI-jaše vedno dvakrat pomembnejši kot tisti z A@HCI-ja, medtem ko je"zadnja èetrtina SCI-ja A@HCI-ju enakovredna? Ali je èlanek vreviji, ki jo je mogoèe najti v specializirani bazi za posameznapodroèja, samo zato dvakrat "manj vreden" kot najskromnejši v eniizmed baz, ker specializirani sistemi bibliografskih baz ne ponujajomonosti enostavnega preverjanja citatov? Razširitev pomembnihSlika 1: Ponazoritev veljavnih meril Agencije za raziskovalno dejavnostSlovenije. [" Pravilnik o ocenjevanju... ", 2005] ["Pravilnik o(so)financiranju...", 2005]Cureent criteria of ARDS.kategorij v humanistiki je le "kaplja v morje", èe mora humanistpripraviti šestnajst èlankov v slovenski reviji s seznama ARRS, dadosee vrednost najvišje vrednotenega v SCI-ju. Trditev, da lahkonpr. humanisti doseejo enakovreden nivo "odliènosti" s pisanjemknjig, razvodeni v priznavanju dvakratne odliènosti knjigi vmednarodni zalobi v primerjavi z nacionalno. Knjiga naznanstvenem podroèju, ki zadeva kulturna vprašanja regionalnegaoz. nacionalnega pomena, je v navedenem sistemu ne glede na56