Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTIomogoèajo samo dostopnost do najrazliènejših oblik informacij,temveè med njimi ustvarjajo dinamiène povezave in generirajonove metode dostopa do njih. V tem procesu postane uporabnikaktivni udeleenec, ki istoèasno sprejema in hkrati posreduje noveinformacije.Na drugi strani imamo razvoj novih generacij slikovnihzaslonov kot so LCD projektorji ali plazemski zasloni, kipresegajo standardne, dimenzijsko omejene ekrane ter omogoèajoprojekcijo na poljubno veliko ploskev. Poleg tega se lahkoizognemo tudi tradicionalnemu naèinu prikaza informacij zmonitorjem, postavljenim pravokotno na tla, saj jih lahko namestotega projiciramo na katerokoli šestih ploskev prostora in vodgovarjajoèi velikosti.Hkrati z razvojem interaktivnih sistemov in podatkovnihzaslonov se razvijajo tudi nove vhodne naprave, preko katerihuporabnik upravlja s podatki veliko enostavneje kot to dopušèatradicionalna miška. Zasloni na dotik, senzorji gibanja, glasovnivnos podatkov, površine, sposobne prepoznavanja obrisov aliumetni vid omogoèajo prepoznavanje èlovekovih dejanj, kisproijo primeren odziv multimedijskih sistemov, namešèenih vprostoru. Kakšen naj bo ta odziv, je v prvi vrsti odvisno od funkcijeposameznega prostora znotraj bivalnega okolja.Slika 5:COMET (COMmunication EnvironmenT). Primer multimedijskegadelovnega okolja.(Bauer, W., Rieck, A., Stiefel, K. 2003, OFFICE 21 - Push for theFuture. Better performance in innovative working environments.Egmont vgs verlagsgesellschaft mbH, Köln)COMET (COMmunication EnvironmenT). Example of a multimediawork environment.Arhitekturne perspektiveSkupni imenovalec vseh sprememb v prihodnosti je tehnološkinapredek, ki bo vplival na razvoj vsakega od šestih elementovbivalnega prostora kot smo ga delili po Guallartu. Novetehnologije, kot so fleksibilni transparentni zasloni, elektronskipapir, nanoraèunalniki, drobni, skoraj nevidni senzorji inbrezièna povezava s popolnoma novimi tipi opreme bodoposamezniku omogoèali stalno prikljuèenost na informacijskomreo [Bauer in sod., 2003:30]. Raèunalnik bo postal vseprisoten(omniprezenten), ob tem pa bo zaradi konstantne miniaturizacijepostal praktièno neviden. Visoko loèljivi zasloni z glasovnimiukazi in prepoznavanjem kretenj bodo vmesniki med èlovekom inraèunalnikom.V nekaj letih se bo pasivni, fizièni svet, ki ga definirajo golefunkcionalne strukture, znotraj katerih ljudje išèejo zavetje,konzumirajo produkte ter komunicirajo s svetom preko ekranov,popolnoma umaknil inteligentnemu okolju. V njem bodo ljudje inpredmeti proizvajali in sprejemali informacije ter jih spreminjali vnovo znanje. Oblikovanje fiziènega kot digitalnega prostora bomoralo potekati istoèasno, v procesu konstantnega izmenjavanjainformacij, v katerem se bosta oba svetova uèila drug od drugegater o njunih medsebojnih zmonostih in omejitvah. Materija ininformacija se bosta v tem procesu aktivno prepletali in zdruevali.Arhitektura kot oblikovanje prostora pomembno vpliva narazvoj èlovekove dejavnosti, zato ima potencial, da v tej novi,hibridni situaciji prevzame odloèilno vlogo ter ob redefiniciji samesebe postane vmesnik za interakcijo med uporabnikom ininteligentnim okoljem oziroma med realnim in navideznimprostorom.Humana dimenzijaS predpostavko o integraciji raèunalnika v vse kljuèneelemente bivalnega okolja nam znanost zagotavlja, da bo razviladom, ki bo opremljen za ustvarjanje in uvajanje novih spoznanj,katera bo posameznik, prebivalec sveta, lahko izmenjeval zostalimi ljudmi, ob tem pa mu bo omogoèeno ivljenje na višjikvalitetni ravni. Pri tem se seveda poraja vprašanje kakšna je takvalitetna raven, kaj èlovek od nje prièakuje in do kolikšne merenaj pusti raèunalniku, da kontrolira njegovo ivljenje.Eno od skrajnosti ponuja navidezna resniènost, ki naj bi vkombinaciji s primerno opremo omogoèala tudi zaznavanjerazliènih tekstur materialov, temperaturnih razlik ter vonjav, ki bibile stimulirane v naših moganih in ivènih konèièih senzorjev zavonj. Poleg tega naj bi se softver toliko posodobil, da bi kvalitetaizgleda predmetov in celotnega sveta postala še bolj realistièna inomogoèala premikanje po prostoru v realnem èasu. Vse to bi lahkovodilo v simulacijo realnega ivljenja, pri èemer obstaja nevarnost,da se razvijejo biološkemu bivanju škodljive odvisnosti, ker bièlovek lahko pozabil na realne biološke potrebe, saj bi zelektrostimulacijo pravih ivènih centrov na èloveškem telesu letodobilo napaène informacije o dejanskem stanju (lakota, eja,obèutek za èas,...). Trenutno je to problematika, s katero seukvarjajo razlièni znanstveni scenariji in ne sloni toliko na realnihdejstvih, gre paè za poigravanje z resniènostjo in virtualnostjo.Veliko bolj verjetna je druga varianta, ki predvideva tiho inneopazno integracijo raèunalnika v èlovekovo bivalno okolje.Navkljub visoki tehnologiji se bodo tako v poslovnem kot vdomaèem okolju ohranile mnoge stare navade: jutranji èasopis,vonja do pisarne, prometni zamaški, privatni pogovori s kolegi izslube, skodelica kave, kratki roki in seveda èloveške napake.Èlovek bo ohranil ves nadzor nad raèunalnikom, tako da bo brezmotiviranega posameznika z znanjem (izobraene delovne sile)tudi najnovejši softver in najbolj razvito omreje neuèinkovito[Bauer in sod., 2003:30-40]. Ker bo èlovek še vedno v središèuvsega dogajanja, bo razvoj v prihodnosti posveèen novimkonceptom bivalnih prostorov za poveèanje kreativnosti ter zaveèanje njegove psihiène in fiziène produktivnosti. Raèunalniknas torej, navkljub izrednemu napredku tehnologije še ne bonadomestil.Viri in literaturaBauer, W., Rieck, A., Stiefel, K. 2003, OFFICE 21 Push for the Future. Betterperformance in innovative working environments. Egmont vgsverlagsgesellschaft mbH, KölnGuallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is the network (Mediahouse project). Iaac, BarcelonaKošir, F., 1993: Zamisel mesta. Slovenska matica, LjubljanaMacluhan, M., 1992, The global village : transformations in world life and mediain the 21st century. Oxford University Press, NewYorkStreitz, N., 1999:Arbeitswelten im Wandel - fit für die Zukunft? Deutsche Verlags-Anstalt, StuttgartIztok Kovaèièiztok.kovacic@volja.net55