Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTISlika 1:Z integracijo informacijske tehnologije (IT) v vsakdanje okoljelahko iz posameznih gradnikov hiše dobimo nove komponente, izkaterih raste novo informacijsko okolje, ki se razvija z njenofizièno formo. Mnogi majhni raèunalniki (na stotine, na tisoèe) somed sabo povezani, da delujejo kot ena celota. Niè veè ne obstajaen sam centralni raèunalnik, ki nadzira dogajanje celega objekta,temveè so v samem objektu raèunalniški èipi, razpredeni v vseh,tudi najmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omreje, preko katerega komunicirajo vsak z vsakimv stotinki sekunde ter tako posredujejo in sprejemajo informacije obivalnem okolju: hiša dejansko postane raèunalnik.Slika 2:Media House prototip informacijske hiše.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is thenetwork (Media house project). Iaac, Barcelona)Media House prototype of an information house.Hiša postane raèunalnik.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure isthe network (Media house project). Iaac, Barcelona)The house becomes a computer.Delitev bivalnega okolja v odvisnosti od raèunalnikaRaèunalnik je mono integrirati v praktièno katerikoli sklopbivalnega okolja. Pri tem je potrebno opredeliti kateri so tistielementi bivalnega okolja, ki jih lahko nadgradimo zraèunalnikom, hkrati pa je pomembno definirati tudi tisteelemente, na katere naj bi se raèunalnik odzival oziroma sprejemalnjih draljaje. Po Guallartu naj bi se bivalno okolje delilo na šestelementov, ki so: èlovek, prostor, predmeti, mrea, ovoj in vsebina[ Guallart, 2004:56].Slika 3: Šest elementov bivalnega okolja.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is thenetwork (Media house project). Iaac, Barcelona)Six elements of the living environment.ÈlovekÈlovek je edini pravi razlog za obstoj grajenega okolja. Podtem pojmom razumemo ljudi oziroma vsa iva bitja, kamor lahkopogojno prištevamo še ivali in rastline. Naèeloma pa gre za bitja,ki bivajo in imajo v svoji najrazvitejši obliki inteligenco. Ta bitjaimajo metabolizem oziroma svoj notranji biološki ustroj, ki jimomogoèa, da lahko funkcionirajo. Njihovo fizièno stanje se lahkoodraa na mnogo naèinov. Eden najboljših pokazateljev v primeruèloveka je njegova telesna temperatura.Gledano z vidika èloveka mora bivalni prostor odgovarjatištevilnim pogojem. Tudi zaradi prisotnosti sodobnih tehnologij sele-ti spreminjajo. Zato je potrebno znova preuèiti razlike v odnosihèloveka do prostora, ki zadevajo: velikost in fleksibilnostpotrebnega prostora, kulturne dejavnike, delovne navade, spol,starost, spalne navade, èas odsotnosti od doma, obiske, prisotnostotrok, lastništvo prostora, prisotnost drugih ivih bitij(rastline/ivali), odnos v kontekstu do blinjega okoliša, prisotnosttelekomunikacij (telefon, televizija, raèunalnik, internet), itd.Bivalni prostor je projektiran na dimenzije èloveškega telesa. Vnekem smislu gre za zadnji, vrhnji sloj uporabnikove koe. Najboljnaraven naèin uporabe prostora bi bil, èe bi le-ta doumel našepotrebe in dejanja preprosto v skladu z našim gibanjem. Znanosttei k oblikovanju prostora, ki bi lahko sprejemal telesne impulzekot so gibanje, utrip srca ali temperatura, jih prepoznal in se odzivals primerno povratno reakcijo.ProstorPrazen prostor nam omogoèa bivanje. Meri se v kubiènihmetrih in ima kemièno komponento (kisik), ki nam omogoèa, dadihamo. Èe ta faktor presahne, je èlovekov obstoj onemogoèen.Posamezne lastnosti prostora, kot so temperatura, vlaga, hitrostgibanja zraka, zvoèna intenziteta, ipd., lahko izmerimo z vmesniki,ki jih je moè vgraditi v vsakega od posameznih delov prostora,ponavadi pa so razporejeni v ovoju, ki omejuje bivalni prostor.Glede na to, da je mogoèe posamezne lastnosti prostora izmeriti, jemono z njimi tudi manipulirati, za kar gre zasluga e pretekliindustrijski dobi. Klimatizacija je le ena od mnogih monihoperacij znotraj bivalnega okolja, s katerimi spreminjamo pogojebivanja.Doloèena bivalna okolja lahko imenujemo inteligentna, kadarizpolnjujejo naslednje pogoje: da razpoznajo in se zavedajouporabnikovih potreb, da se na podlagi uporabnikovih potrebodloèijo kako se odzvati ter da se odzovejo na prepoznaven inprièakovan naèin, ki ne dopušèa dvomov, saj si s tem pridobijozaupanje uporabnika. Prvi korak na poti k izpolnitvi teh zahtev jevgradnja posebnih tipal, ki zaznajo podatke v fiziènem prostoru, jih53