Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKAIN ARHITEKTURE PRIHODNOSTIIntegration of computer and architecture of the future2oo5 / 1 ARUDK 72:519.68COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekDelo z raèunalnikom je postalo globalna stvarnost. Raèunalnik je sestavni delnašega bivalnega okolja in v prihodnosti se bo njegov vpliv še poveèeval. Zintegracijo informacijske tehnologije (IT) v vsakdanje okolje lahko izposameznih gradnikov hiše dobimo nove komponente, iz katerih zraste novo,inteligentno okolje. Niè veè ne obstaja en sam centralni raèunalnik, ki nadziradogajanje vsega objekta, temveè so v samem objektu raèunalniški èipi,razpredeni v vseh, tudi v najmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omreje, preko katerega komunicirajo vsak z vsakim v stotinkisekunde ter tako posredujejo in sprejemajo informacije o bivalnem okolju: hišadejansko postane raèunalnik. Pri tem je potrebno opredeliti, kateri so tistielementi bivalnega okolja, ki jih lahko nadgradimo z raèunalnikom, hkrati pa jepomembno definirati tudi tiste elemente, na katere naj bi se raèunalnik odzivaloziroma sprejemal njih draljaje. Ti elementi so: èlovek, prostor, predmeti,mrea, ovoj in vsebina.V prihodnjih letih bo raèunalnik postal vseprisoten (omniprezenten), ob tem pabo zaradi konstantne miniaturizacije postal praktièno neviden. Pasivni, fiziènisvet, ki ga definirajo gole funkcionalne strukture, znotraj katerih ljudje išèejozavetje, konzumirajo produkte ter komunicirajo s svetom preko ekranov, se bopopolnoma umaknil inteligentnemu okolju. Arhitektura kot oblikovanjeprostora ima potencial, da v tej novi, hibridni situaciji prevzame odloèilno vlogoter postane vmesnik za interakcijo med uporabnikom in inteligentnim okoljem.kljuène besede:raèunalnik, gradnik, inteligentno okolje, elementi, vmesnik, arhitekturaabstractWorking with computers has become a global reality. The computer is an integralpart of our living environment and its influence will increase even more in thefuture. From particular components of houses we can obtain new components,from which a new, intelligent environment can grow with the integration ofinformation technology (IT) into day-to-day environment. There is no centralcomputer controlling the entire building, instead there are computer chipsdispersed throughout the building, even in the smallest components. All thesesmall computers join together into a network, within which they communicatewith each other in a fraction of a second and thus forward or receive informationabout the living environment: the house actually becomes a computer. Wenevertheless have to define particular elements of the living environment that canbe upgraded with computers and simultaneously define elements, to which thecomputer should respond or accept their stimuli. These elements are: man, space,objects, network, envelope and content.In the coming years the computer will become omni-present, but because ofconstant miniaturisation become practically invisible. The passive, physicalworld, which is defined by bare functional structures that are used by people tofind shelter, consume products and communicate by screens with the world, willcompletely retire before the intelligent environment. Architecture, which is spatialdesign, has the potential to take over the leading role in this new, hybrid conditionand become the interface for interaction between the user and the intelligentenvironment.key words:computer, component, intelligent environment, elements, interface,architectureRaèunalnik kot sestavni del bivalnega okoljaVsaka tehnološka pridobitev je v doloèeni zgodovinski dobiprispevala svojevrsten doprinos k razvoju bivalnega okolja, skozikaterega se poleg takratnih tehnoloških zmonosti odraajo tudisoèasne ekonomske, socialne in kulturne razmere. V 19. stoletjuje napeljava vodovoda na dom privedla do razvoja kuhinje inkopalnice. V 20. stoletju smo s pojavom umetne razsvetljave inelektrike dobili povsem nove oblike organizacije gospodinjstva;gospodinjski aparati so omogoèili ljudem hrambo ivil za daljšeèasovno obdobje, hkrati pa so jim omogoèili veè prostega èasa,saj so lahko postorili veè dnevnih opravil v krajšem èasu. Spojavom televizije pa smo sredi tradicionalne dnevne sobe dobiliokno v svet, v katerem vladajo masovni mediji.Èas, v katerem ivimo, prinaša razvoj vedno novih, vednobolj izdelanih, sofisticiranih in mobilnih pridobitevinformacijske in komunikacijske tehnologije, ki spreminjajodom v mikro mesto [Guallart, 2004:30]. Tako se zaradi pojavaraèunalnika po stoletjih razvoja zopet vraèamo k znamenitemuAlbertijevemu reklu kot ga navaja Košir [Košir, 1993:164]: "...Quod si civitas philosophorum sententia maxima quaedam estdomus et contra domus ipsa minima quadem est civitas, quidniharum ipsarum membra minima quaedam esse domiciliadicentur?" "Kajti zakaj ne bi oznaèili, èe imajo modrijani mesto(samo) za nekakšno zelo veliko hišo in obratno, hišo le za mesto vmalem, tudi elemente te iste hiše ... kot nekakšne hišice vmalem?" Z integracijo raèunalnikov v domaèe okolje, predvsempa z njihovim povezovanjem v lokalno in globalno omreje(internet), dom dejansko postaja pravo veèopravilno okolje,vkljuèno z delom, nakupovanjem, poèitkom in prostim èasom, izkaterega naseljujemo globalno vas.Nove tehnologije prispevajo dodano kvaliteto v vsakdanjemarhitekturnem prostoru. S pospešeno integracijo raèunalnika vnajrazliènejše segmente bivalnega okolja je bil v zadnjih letihdoseen velik napredek pri vzpostavitvi izboljšane kvaliteteivljenja ljudi ki bivajo v njem. Kot primer vzemimo moderneenodruinske hiše: le-te se v nasprotju s hišami predhodnegeneracije, ki so bile namenjene predvsem osnovnemu bivanju,veliko bolj prilagajajo potrebam uporabnika. Razlièni sistemirazsvetljave, senèenja, ogrevanja, ohlajanja, protivlomne zašite,zašèite proti poaru, itd., se povezujejo preko inteligentnihinstalacij. Na ta naèin hiše postajajo kompleksnejše, ponujajo veèugodja in so opremljene tako, da je poskrbljeno za udobje, varnostin varèevanje z energijo. S tem pa razvoj še zdaleè ni konèan.Stremljenja v prihodnosti so usmerjena k še bolj kompleksnejšiprepletenosti informacijskega omreja s fizièno arhitekturo, katereosnovni namen je še vedno v tem, da slui èloveku za potrebebivanja.Nadaljnji napredek je lahko zgolj rezultat interakcije medrazliènimi disciplinami in vejami znanosti. Projekcije zaprihodnost so si enotne glede napovedi, da se bodo arhitektom priprojektiranju objektov v vse veèji meri pridruevali raèunalniškiprogramerji, strojni in elektro inenirji, fiziki, antropologi,ergonomi, oblikovalci ter poznavalci spletnih tehnologij. Takšnoskupno sodelovanje bo nujno za raziskovanje vseh monihpovezav med fizièno in informacijsko strukturo, kot je recimotelekomunikacijsko omreje v bivalnem okolju ali pa integracijamultimedijev v arhitekturni prostor.Eno od monih razlièic arhitekture prihodnosti prouèujeprojekt Media House Project, ki je nastal kot plod sodelovanjaskupine Metapolis iz Barcelone, inštituta MIT Media Lab terFundacio Politecnica de Catalunya v povezavi s konzorcijemi2CAT in Elisava Design School. Skupaj so zgradili prototipinformacijske hiše, kjer so lahko raziskali uporabnost naprednihtehnologij, ne da bi se pri tem neposredno navezovali na raèunalnikv klasiènem smislu.52