Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHVsak element (okvir: jeklo, polnila: zid, beton,...)obravnavamo po doloèilih, ki veljajo za ta material, iz katerega jeelement. Èe je polnilo polno vpeto v okvir, ga obravnavamo kotsovpreno konstrukcijo, sestavljeno iz jekla in betona. Èe jepolnilo loèeno od konstrukcije, sistem obravnavamo kot jeklenokonstrukcijo. Èe je polnilo nepovezano, vendar v stiku zokvirjem, morajo biti polnila po višini enakomerno porazdeljenapo konstrukciji. Èe temu ni tako, je treba konstrukcjo obravnavatikot neregularno po višini. Upoštevati je treba tudi vpliv polnila nakonstrukcijo (Slika 15).Slika 15:Pomièni okviri z dodanimi koncentriènimi diagonalami(Slika 16) potresno obtebo prevzemajo s pomiènimi okviri in šedodatno s koncentriènimi diagonalami.Jeklene konstrukcije z nosilnimi masivnimi polnili (Slika 17)so sestavljene iz jeklenih pomiènih okvirov in iz betonskih alizidanih polnil s sposobnostjo prevzema vodoravne obtebe.Slika 16:Negativni vpliv nepovezanega polnila v stiku z okvirjem na glavnokonstrukcijo pri parapetnem polnilu in pri prestrigu polnilne stene.Negative effect of masonry infills disconnected from the frame at thejoint on the main structure in parapet infills and shear failure of amasonry infill.Pomièni okvir + koncentriène diagonale (majhna podajnost).Moment resisting frame + concentric bracing (small elasticity).presegati meje elastiènosti, uporabljene v raèunu za veè kot 10%!Med gradnjo je treba prepreèiti kakršnokoli spremembokonstrukcije, ki bi povzroèila poveèanje ali zmanjšanje togosti alinosilnosti za veè kot 10%.Èlanek povzema pravila potresno odporne gradnje za lesenein jeklene konstrukcije iz zakonodaje (EC 8), ter jih skušaaplikativno razloiti za potrebe arhitekturne projektantskeprakse. Delo je omejeno samo na bistvene principe in priporoèila,ki se nanašajo na potresno odporno gradnjo. Eno od pomembnihsporoèil standarda EC 8 je, da izrazito slabe konstrukcijskezasnove ni mogoèe preoblikovati v varno zasnovo s pomoèjodobrega statiènega raèuna in ustreznega konstruiranja oz.projektiranja. Tovrstna raèunska varnost je le namišljena in jolahko razgali e prvi resnejši potresni sunek. Zelo pomembno seje zavedati, da so raèunske potresne sile v predpisih reducirane, tj.zmanjšane in prilagojene stavbam s "povpreèno" dobro zasnovo,predpisani ukrepi pa zagotavljajo le minimalno potresnoodpornost.Viri in literaturaEuropean Standard prEN 1998-1, Revised Final PT Draft (preStage 49), DraftMay 2002 prEN 1998-1:200X, Doc CEN/TC250/SC8/N317. Eurocode 8:Design of structures for earthquake resistance Part 1: General rules, seismicactions and rules for buildings, CEN, European Committee forStandardization.Fajfar, Peter, 1999: Gradivo za Seminar o uporabi evropskih predpisov zakonstrukcije: Eurocode 8 - Splošno in analiza, IKPIR - FGG, Ljubljana.Fischinger, M., 2002: EC 8 projektiranje potresno odpornih konstrukcij. V:Zbornik seminarja: Novosti v potresnem inenirstvu, ur: P. Fajfar, M.Fischinger, Ljubljana. UL- FGG, IKPIR in Slovensko društvo za potresnoinenirstvoKilar, V., Slak, T., 2003: Zasnova armiranobetonskih in zidanih konstrukcij napotresnih obmoèjih,. V: Juvanec, B., ur.: Arhitektura, raziskave 2003/1, str.30-35 in 86-87. UL- Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Kilar, V., Slak, T., 2002: Vpliv zasnove konstrukcije na potresno odpornost. V:Ujma, št. 16, str. 264-273, Ljubljana.Slak, T., Kilar, V.; 2005: Arhitekt in zasnova potresno odpornih stavb po predpisuEurocode 8: Osnove, pristopi k problemu in izvleèki predpisa skomentarjem : poroèilo o raziskovalnem delu na Fakulteti za arhitekturo vletu 2004. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.Slika 17:Pomièni okvir + nosilna masivna polnila - polnilo loèeno odkonstrukcije (majhna podajnost).Moment resisting frame + load-bearing concrete or masonry infills -infills separated from the structure (small elasticity).Kontrola projektiranja in gradnjeZagotoviti je treba, da bo izvedena konstrukcija ustrezalaprojektirani. Delavniški naèrti in naèrti montae morajovsebovati detajle spojev, dimenzije in kakovost vijakov in zvarovter kakovost jekla za elemente. Posebej mora biti navedenamaksimalna meja elastiènosti v obmoèjih s sposobnostjo sipanjaenergije. Dejanska meja elastiènosti uporabljenega jekla ne smeasist mag Toma Slakdoc dr Vojko KilarFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanitomaz.slak@arh.uni-lj.sivojko.kilar@arh.uni-lj.si51