Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH AR 2005/1notranjih sil zaradi potresa v vsaki glavni smeri uporabimodrugaèen q-faktor.Slika 3:Slika tesarske zveze z oznaèeno povezavo proti razpadu v primerunateznih sil kot posledice potresa. Brez povezave se tesarske zveze napotresnih tleh ne smejo uporabljati.Image of a carpenter's joint with shown braces for preventing collapseunder tension forces caused by earthquakes. Carpenter's joints withoutbraces shouldn't be used in earthquake prone areas.Konstrukcijska pravila - spojiElemente v tlaku in njihove prikljuèke (npr. tesarske zveze),ki se lahko porušijo zaradi deformacij pri obtebispreminjajoèega se predznaka, moramo projektirati tako, daprepreèimo njihovo loèevanje in zagotovimo, da ostanejo vsvojem prvotnem poloaju (Slika 3). Vijake (sornike) in moznikemoramo trdno pritegniti in zagotoviti tesno prileganje vodprtinah. Na splošno naj ne bi uporabljali gladkih ebljev inspon brez dodatnih ukrepov za prepreèitev izvleka. Vendar pa jenjihova uporaba dopustna pri panelih za spoje obloge in lesenegaokvira ter pri sekundarnih elementih. V primerih natega, ki delujepravokotno na vlakna, moramo z dodatnimi ukrepi prepreèiticepitev, npr. na naèine, ki so prikazani na sliki 4.Medetane (stropne) konstrukcije iz panelov (vodoravnetoge plošèe)Brez dodatnih dokazov lahko upoštevamo, da so stropnekonstrukcije toge v svoji ravnini, èe upoštevamokonstrukcijska pravila za medetane konstrukcije navedene vnadaljevanju in èe odprtine v njih nimajo pomembnega vplivana togost v ravnini stropov. Vse robove plošè, ki se nenaslanjajo na elemente okvira, moramo podpreti in povezati spodlonimi elementi oz. z diagonalnimi ojaèitvami. Takšneelemente moramo zagotoviti tudi v vodoravnih panelih nadnavpiènimi elementi, ki nosijo vodoravno obtebo (npr.stenami). Na mestih motenj v panelih moramo zagotovitizveznost gred in še posebej obrob odprtin.GredeRazmerje širina/višina gred mora biti omejena s h/b < 4(npr.: 30 cm visoka greda mora biti široka najmanj 7,5 cm).Dodatna nosilnost in posebna kontrolaDa v primeru potresa zagotovimo zadostno sipanjeenergije po konstrukciji, moramo vse druge elemente in spojeprojektirati moènejše (z dodatno nosilnostjo). Ta zahtevavelja predvsem za:- sidrne vezi in katerikoli prikljuèek z masivnimipodelementi,- stike med paneli medetanih konstrukcij in navpiènimielementi za prenos horizontalne obtebe.Posebna pravila za jeklene stavbePotresno odporne jeklene stavbe projektiramo na enegaod naštetih naèinov:a) konstrukcije s sposobnostjo sipanja energije (duktilnekonstrukcije),b) konstrukcije z nizko ali brez sposobnosti sipanja energije(neduktilne konstrukcije).Slika 4:Primeri sprejemljivih ukrepov v primeru nateznih napetosti pravokotnona vlakna.Examples of acceptable measures for tension forces perpendicular tothe grain.Èe projektiramo po naèinu a) upoštevamo, da so doloèenideli konstrukcije sposobni prevzeti potresne obremenitvezunaj elastiènega obmoèja. Pri potresnem spektruupoštevamo faktor q veèji od 1,5 in je odvisen od tipakonstrukcije. Te konstrukcije morajo biti glede detajlov inizvedbe primerne za srednjo ali visoko stopnjo duktilnosti(DC-M ali DC-H). Po naèinu b) raèunamo notranje sile zelastièno analizo in upoštevamo, da je faktor obnašanja q = od1,5 do 2. Zahtevam za duktilnost, ki so podane v nadaljevanju,pri tem naèinu projektiranja ni treba zadostiti. Takšnekonstrukcije so, vkolikor nimajo potresne izolacije, primernele za obmoèja z nizko potresno ogroenostjo.StebriZa praktièno priblino oceno dimenzij lesenih stebrovpriporoèamo uporabo izraza:NApotr 0.25lesles = porušna napetost lesa (les=2.5 kN/cm2, smrekov les, tlakvzporedno z vlakni)N = osna sila samo zaradi vertikalne obtebe (kN), doloèimo jo izvplivnih površinA = prerez stebra (cm 2)ApotrN0.25lesTipi jeklenih konstrukcij in faktorji obnašanja qFaktorji obnašanja q, ki upoštevajo sposobnost sipanjaenergije, so za vse tipe konstrukcij podani v tabeli. Veljajo leob pogoju, da smo upoštevali zahteve za regularnost inkonstrukcijska pravila podana v nadaljevanju. Èekonstrukcija ni regularna po višini, moramo vse vrednostifaktorja q zmanjšati za 20% (pri èemer je najnija vrednostfaktorja q = 1.0). Med prikazanimi konstrukcijskimi sistemiso uèinkovitejši tisti, ki imajo višji faktor q.48