Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICONiemeyer izdal priroènik Lehmbau, kjer je s sliko in besedoprikazal praktièno uporabo ilovice za gradnjo. Kljub tenjamposameznikov, da bi obdrali ilovico kot gradivo, pa je ilovnatagradnja v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povsej Evropi popolnoma zamrla.Ponovno rojstvo ilovice kot gradiva je omogoèilo ekološkogibanje v zaèetku osemdesetih let 20. stol., ki je v njej spoznalonaravno gradivo brez negativnih potencialov, s katerimi sozaznamovana novodobna gradiva. Sodobne raziskave so priilovici dokazale številne ugodne lastnosti [Volhard 1995, Minke2004]:- Ilovica je zdravstveno neoporeèno gradivo: ne vsebujestrupenih ali škodljivih substanc, ki bi ogroale èlovekovozdravje, ne drai koe, je brez vonja. Prav tako soneproblematièni dodatki, ki jih ilovnata gradiva vsebujejo(slama, resje, leseni ostruki, pesek…). Strjuje se zizhlapevanjem vode, zato ne povzroèa emisij.- Ilovica je trpeno in trajno gradivo: ob predpostavki, da jevedno v suhem okolju.- Ilovica regulira vlago v prostoru: sorazmerno hitro veevlago, ko je relativna zraèna vlaga v prostoru visoka in jozopet oddaja, ko je zrak v prostoru suh. Raziskave vlaboratoriju za eksperimentalno gradnjo na Univerzi Kassel[Minke 2004] so pokazale, da negani ilovnati zidaki v dvehdneh sprejmejo 30-krat veè vlage kot zidaki iz gane opeke,èe relativna zraèna vlaga naraste s 50% na 80%, kar omogoèavse leto skoraj konstanto vlago (v prostoru povpreèno 50%+/- 5%). To zmanjšuje izsuševanje sluznic, reducira tvorboprahu in deluje preventivno proti prehladnim obolenjem.- Ilovica shranjuje toploto in s tem izboljšuje bivalno klimo,pri pasivni izrabi sonène energije pa doprinaša k prihrankuenergije. Stanovanja iz masivnih ilovnatih gradiv so pozimitopla in poleti hladna.- Ilovica je dobro zvoènoizolativna: ne le zaradi relativnovisoke lastne tee, temveè tudi zaradi elastiènosti inmehkobnosti, ki dušita visoke frekvence in zmanjšujetaresonanèno nihanje.3- Ilovica ne gori: ilovica z gostoto nad 1790 kg/m jenegorljiva, organski dodatki v njej pa se teko vnamejo, ker soobdani z ilovico.- Ilovica je nizkoenergijsko gradivo: pri predelavi in obdelaviv nasprotju z drugimi gradivi potrebuje zelo malo energije in stem ne onesnauje okolja (strojna obdelava in transport3zahtevata cca 2-5 kWh/m primarne vgradne energije, kar je le1% vgradne energije za proizvodnjo betona).- Ilovica je lokalno, povsod prisotno gradivo: je poceni, saj jeveèinoma prisotna e kar v gradbeni jami, zato odpadejo tuditransportni stroški.- Ilovico je vedno mogoèe ponovno uporabiti: posušenoilovico se zdrobi in navlai z vodo, nato se jo lahko ponovnovgradi. V nasprotju z drugimi gradivi nikoli ne obremenjujeokolja kot odpadni gradbeni material.- Ilovica konzervira les: vlanost v ilovici je vedno manjša,kot jo za razvoj potrebujejo ivalski in rastlinski škodljivcilesa ali drugih organskih gradiv, ki so vgrajeni v ilovico.- Ilovica vee škodljive snovi iz zraka: analize historiènihometov [Minke 2004] kaejo, da se v zgornjih plasteh ilovicena stenah veejo snovi iz zraka.- Ilovica varuje pred visokofrekvenènim sevanjem mobilnihmre, breziènih telefonov, UMTS in GPS bistveno bolje kotdruga masivna gradiva.V primerjavi z drugimi industrijsko izdelanimi gradivi imailovica tri slabe lastnosti, ki jih je potrebno poznati in pri gradnjitudi skrbno upoštevati:- Ilovica ni normirano gradivo: glede na nahajališèe imarazliène lastnosti, kar je potrebno upoštevati pri izbiri tehnikeobdelave. Potrebno je poznati njeno sestavo, da se ocenilastnosti in jih v danih primerih spremeni z dodatki.- Ilovica se pri sušenju krèi: z izhlapevanjem vode, ki je bilaprimešana v ilovico, da jo je bilo mono obdelovati inaktivirati njene vezivne sposobnosti, se volumen zmanjša,nastanejo razpoke. Skrèki so npr. pri butani ilovici 0,4-2%.Krèenje se z zmanjševanjem delea vode in gline in zoptimiranjem sestave bistveno zmanjša.- Ilovica ni odporna na vodo: strjuje se z reverzibilnimprocesom. Po ponovnem stiku z vodo se posušena in strjenailovica zopet zmehèa. Zaradi tega pojava mora biti v vlanemokolju zašèitena pred padavinami in zmrzovanju. Dolgotrajnazašèita ilovnatih sten pred delovanjem vlage so konstruktivniukrepi (strešni napušè, podstavek, horizontalna hidroizolacijaproti kapilarni vlagi) in ustrezna površinska obdelava(opleski, hidrofobiranje, ometi).Ilovica velja v zadnjih desetletjih kot "poceni gradivo za revneèase", saj se je njena uporaba dejansko vedno razmahnila v èasihpomanjkanja. Z višanjem ivljenjskega standarda v drugipolovici 20. stol. je zato popolnoma izginila s seznama gradiv.Zgodovina se tudi tokrat ponavlja: številnim kriznim obdobjem vèloveški zgodovini se pridruuje še ekološka kriza, ki nakazuje vprihodnosti katastrofo velikih razsenosti, èe ne bo kmalu prišlodo resnega zmanjševanja obremenjevanja okolja. Velik deleonesnaenja okolja gre tudi na raèun graditeljske sfere. Podatkikaejo, da je kar 50% virov surovin namenjenih zgradbam, veèkot 50% odpadkov nastane v zgradbah in zaradi njih, okrog 40%porabe energije v Evropi pa je vezano na zgradbe [Anink, D. etal., 1996: Handbook of Sustainable Building, James and James].Vse to narekuje bolj kritièen pristop k izbiri gradiv intehnologij gradnje. Ilovica je staro gradivo, ki se je s svojouporabnostjo dokazalo skozi zgodovino, v zadnjih letih papozitivna izkustva starih ljudstev dokazujejo tudi številneraziskave relevantnih laboratorijev. Te kaejo zanimiva dejstva:ilovica in ilovnata gradiva dajejo zgradbam prijetnejšo in velikobolj zdravo bivalno ugodje kot sodobna gradiva in hkratizadošèajo vsem gradbeno-fizikalnim in ekološkim zahtevam.Predsodki so sicer še vedno veliki, pa vendar je èedalje veèprojektov po vsem svetu in tudi v Evropi, ki pionirsko uvajajotehnologije ilovnate gradnje, poznane e mnogo stoletij.Viri in literaturaBerge, B., 2000: Ecology of Building Materials,Architectural Press, Oxford.Minke, G., 2004: Das neue Lehm-Handbuch, Ökobuch, Staufen bei Freiburg.Moškon, D., Vesel, S., 1975: Gradbeno tehnološka raziskava ilovnatega naboja innjena aplikativna vrednost v regionalni arhitekturi severovzhodne Slovenije,raziskovalna naloga, FAGG, Ljubljana.Niemeyer, R., 1982 (nespremenjen ponatis originalne izdaje iz leta 1946): DerLehmbau, Ökobuch, Staufen bei Freiburg.Sveto pismo stare in nove zaveze: slovenski standardni prevod, Svetopisemskadruba Slovenije, Ljubljana, 2000.Volhard, F., Röhlen, U., 2002: Lehmbauregeln, Vieweg, Breunschweig,Wiesbaden.Volhard, F., 1995: Leichtlehmbau, C.F.Müller, Heidelberg.http://www.moderner-lehmbau.de, 17.XII.04 (Rüger, B.: Kurze Geschichte desLehmbaues in Deutschland; Delabie, Ch.: Wellerbauten in Frankreich;Nielsen, F., R.: Lehmbau in Dänemark; Narici, B. et al.: Lehmbau in Italien;Watson, L.: Lehmbau in England, Wellerbauten in Devon/England)doc dr Martina Zbašnik-SenegaènikFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanimartina.zbasnik@arh.uni-lj.si45