Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICO AR 2005/1nje izdelani zidaki, ki so bili vstavljeni med nosilne leseneelemente.Gradnja v predalèni tehniki v zgodoviniPredalèna gradnja je bila najbolj pogosta na nemškempodroèju. e Tacitus okrog leta 100 n. št. v svojem delu Germania(De origine et situ Germanorum) piše, da so stari Germani gradiliz lesom in ilovico. Zgodovina ilovnate gradnje v Nemèiji jenasploh najbolj vezana na tehniko predalèja vse do konca 19.stol., ko je ilovico kot polnilo postopoma zamenjala gana opeka[Volhard 1995:19].VAngliji je bila predalèna gradnja razširjena tam, kjer je bilona voljo zadosti lesa. Konstrukcija iz lesenega predalèja aliprepleta je bila zapolnjena z ilovico, dobro zmešano s hlevskimgnojem in narezano slamo. Ta naèin gradnje se je ponekoduporabljal do 16., v nekaterih regijah pa celo do 18. stol. [Watson2004]. V severovzhodnem delu Anglije so se gradile relativnotanke stene. To je omogoèal postopek, imenovan "mud and stud".Leseno predalèje je bilo zapolnjeno s palicami, obdanimi zilovico. Ohranjenih je še priblino 200 takih hiš iz 18. in 19. stol.,zlasti v okolici Lincolnshirea, nekatere med njimi so danesobleèene v opeko [Cousins, R.: Lincolnshire Buildings in theMud and Stud Tradition, http://www.lincsheritage.org/pubs/heritage/mud-stud.html, 20.4.05].Gradnja z ilovnatimi zidaki(nem. Lehmsteine, Grünlinge, angl. clay lump, adobe,fr. l'adobe,it. adobe, brste, ladiri)Ilovnati zidaki se izdelujejo iz ilovice z dodatki ali brez.Mehko ilovnato gradivo se nabije (napacka) v modele in potemsuši na soncu (Slika 10). Ilovnati zidaki so zidaki razliènihdimenzij. Razlikujeta se dve vrsti neganih zidakov: ilovnatizidaki in surovci.Slika 10: Postopek izdelovanja ilovnatih zidakov z lesenimi modeli.(Foto: B. Juvanec)Adobe production procedure with wooden models.Ilovnati zidaki so zidaki, ki se uporabljajo samo za ilovnatogradnjo. Imeti morajo trdno strukturo, homogeno notranjokvaliteto in izredno dobro vodno resistenco. Gostota ilovice za3zidake mora biti vsaj 1200 kg/m . Zidaki so lahko tudi luknjièavi,èe imajo dele lukenj najveè 15%. Lahki ilovnati zidaki so zidakiiz vlaknate ilovice (ilovica z dodatki slame, resja, sena...) z3gostoto pod 1200 kg/m . Ilovnati zidaki in lahki ilovnati zidaki seuporabljajo kot polnila pri nenosilni gradnji, za zgornji delstropov in za suho gradnjo zidov. Pri zadostni trdnosti se lahkouporabijo tudi za nosilne zidove.Surovci (nem. Grünlinge) so zidaki, ki so namenjeni zaproizvodnjo opeènih zidakov, vendar niso gani. Surovci se hitrozlomijo, so vodotopni, v vodi tudi hitro nabreknejo. Surovci se nesmejo uporabiti za nosilne zidove. Poleg tega niso primerni zapolnila zunanjih sten na podroèjih, ki so obremenjena zatmosferilijami ali zmrzujejo. Vgrajujejo se v nenosilne notranjestene.Ilovnati zidaki morajo biti pri zidanju popolnoma suhi, brezrazpok zaradi krèenja in z ostrimi robovi. Zida se s pomoèjoilovnate ali apnene malte (Slika 11).Gradnja z ilovnatimi zidaki v zgodoviniGradnja z ilovnatimi zidaki je sicer eden najstarejših naèinovgradnje s tem gradivom, zlasti v suhih, vroèih, subtropskihklimatskih conah. V evropskem prostoru se ta tehnika, razen vItaliji, ni masovno uporabljala. Ilovnati zidaki in bloki razliènihdimenzij so sicer v veèji meri sluili kot polnilo pri predalènigradnji in za zatrepe.Slika 11: Stene iz ilovnatih zidakov.(Foto: B. Juvanec)Walls made of clay bricks.Tehniko izdelave ilovnatih zidakov z mehanskim pritiskomnaj bi v èasu francoske revolucije 1789 iznašel e omenjenifrancoski arhitekt François Cointeraux. Skrbno izdelani zidakivelikih formatov so se imenovali "umetni kamen". S toracionalizacijo ljudske tradicije se je hotel prilagoditi potrebamnove francoske drube. S svojimi zidaki je ustvarjal mestne inpodeelske hiše, ki so odgovarjale zahtevam razliènih socialnihplasti, prav tako kmetijska gospodarska poslopja in industrijskeobrate, ki so sluili gospodarskemu razvoju podeelja.Industrijsko izdelovanje ilovnatih zidakov naj bi pripomoglo krazcvetu kmetijstva, trgovine in industrije, vendar ga niti oblastniti strokovnjaki niso podprli [Delabie 2004].Okrog leta 1790 je vzbudila pozornost javna zgradba izilovnatih zidakov, sušenih na zraku arh. D. Gillya, ki se je sicerbolj zavzemal za uvedbo masivnih butanih zgradb. Omenjenazgradba je bila porušena v I. svetovni vojni [Minke 2004:121].V Italiji se je tehnika gradnje z ilovnatimi zidaki, najboljuporabljala in sicer v provinci Emilia Romagna, v Centu, vvelikih venecijanskih hišah Padove, v Kalabriji (" brste" ), naSardiniji (" ladiri" ) in drugod [Narici et al. 2004].Zaton ilovnatih gradiv in njihovo ponovno rojstvoIlovnata gradiva je ob koncu 19. stol. zaèela poèasiizpodrinjati opeka. Porušenje velikega dela stavbnega fonda v II.svetovni vojni in nizek ivljenjski standard pa sta v povojnemobdobju doprinesla k ponovnemu (kratkotrajnemu) razcvetuilovnate gradnje. Mnogo arhitektov, med njimi Le Corbusier vFranciji, Frank Lloyd Wright v ZDA in Albert Speer v Nemèiji soz razliènimi motivi zagovarjali uporabo ilovnate gradnje [Rüger2004]. V Nemèiji sta 1944 izšli dve deli: Behelfsfibel für denLehmbau (Zasilni abecednik za ilovnato gradnjo) inLehmbauordnung (Gradbeni predpisi za ilovico). Slednji so biliosnova za norme DIN 18951 Lehmbau (Ilovnata gradnja), ki sobile 1971 brez nadomestila ukinjene. Leta 1946 je Richard44