Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NASTOPNJO URBANOSTIManagement of small settlements in view of their level of urbanity2oo5 / 1 ARUDK 711.2COBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekNajizrazitejša znaèilnost slovenske poselitve je nesorazmerno veliko številonaselij in zaselkov v razmerju do števila prebivalcev in do površine drave: 44%od priblino 2 miljona prebivalcev ivi v 88 naseljih z veè kot 2000 prebivalci,kar predstavlja samo 1,46% vseh naselij, vsi ostali prebivajo v preostalih 5797manjših naseljih in zaselkih.S preobrazbo socialne in ekonomske strukture podeelja se preoblikujejo tudiustaljene prostorske oblike krajin in naselij. Spremembe so pozitivne innegativne, zato je potrebno oblikovati podrobnejša merila za urejanje prostora spoudarkom na urejanju manjših naselij, s katerimi bo mogoèe kvalitetnousmerjati aktualne prostorske trende.S tipološko karto slovenskih krajin glede na primarne razvojne potencialeprostora ter s tipologijo naselij glede na njihov agrarni oziroma urbani znaèaj,stopnjo ohranjenosti stavbne dedišèini in glede na njihovo vlogo v urbanemsistemu, je mogoèe doloèiti za vsako obmoèje oziroma za vsako manjše naselje vSloveniji konkretno tipološko opredelitev ter izoblikovati splošna inpodrobnejša pravila za njihovo prostorsko urejanje.Priroènik s podrobnejšimi pravili za urejanje manjših naselij, s katerim sedopolnjuje splošna pravila PRS, predvsem v smislu razloèevanja medurejevalskimi pravili glede na agrarni ali neagrarni znaèaj naselij, omogoèamednivojsko usklajevanje oziroma realizacijo temeljnih usmeritev SPRS inPRS pri izdelavi SPRO in PRO.kljuène besede:tipologija krajin, agrarni potencial, podrobnejša pravila, urejanje manjšihnaselijabstractThe most pronounced characteristic of Slovene settlement is the disproportionatequantity of small settlements and hamlets in relation to the population size andnational territory. Out of the 2 million inhabitants, 44 % live in 88 settlements withmore than 2000 inhabitants, meaning only 1,46 % of all settlements. All the rest livein the remaining 5797 small settlements and hamlets.Transformation of the countryside's social and economic structure is also coupledwith transformation of established spatial forms of landscape and settlements.Changes are positive and negative. It is therefore necessary to devise more detailedcriteria for spatial management, with emphasis on management of smallersettlements, whereby quality in direction will be given to ongoing spatial trends.By applying the typological map of Slovene landscapes, in view of primary spatialdevelopment potentials, and in conjunction with type of settlement, in view of itsagrarian or urban character, level of preservation of built heritage and role in theurban system, it is possible to determine a concrete typological definition for eacharea or any smaller settlement in Slovenia, as well as formulate general and detailedrules for their spatial management.Above all by distinguishing between management rules concerning agrarian andnon-agrarian character of settlements, the manual, with detailed rules formanagement of smaller settlements, which complements the general rules stipulatedin the Slovene planning order, enables harmonisation between levels and theachievement of basic directions stipulated in the Strategy of spatial development ofSlovenia and Slovene planning order during production of Municipal strategies ofspatial development and Municipal planning orders.key words:landscape typology, agrarian potential, detailed rules, management of smallsettlementsKaj razumemo pod pojmom manjša naselja? Ob pregledutemeljnih pravil za urejanje prostora, zapisanih v osnutkuprostorskega reda Slovenije, se sproa dilema: ali je prav, da vdokumentu ni loèitve med dvema osnovnima oblikama prostora:urbanim prostorom in podeeljem? Na eni strani je takšno loèitevsmotrno ohraniti, saj je prisotna tudi v vseh dokumentih EU in jetorej predmet splošne terminologije in teoretiène prakse.Nasprotno je za slovenske razmere morda bolj koristnanaèelnejša delitev na urbani prostor in krajino, saj ima izrazpodeelje v našem kulturnem kontekstu pogosto pejorativenpomen. Delitev na "mešèane" in "podeelane" je izrazitoneproduktivna, saj sproa nepotrebne negativne konotacije in stem socialne in kulturne konflikte. Prav tako so tradicionalnavaška naselja v Sloveniji oblika, ki zaradi sodobnih ivljenjskihpogojev nezadrno izginja in jo smiselneje nadomešèaterminološka oznaka podeelska naselja, ki so dostikompleksnejši poselitveni pojav, ki vkljuèuje tudi dele nekdajèistih vaških naselij.Tudi v še povsem ruralnih naseljih v Sloveniji bodotransformacijski procesi e v blinji bodoènosti privedli donjihove veènamenske preobrazbe in izbrisali ostro mejo medurbanimi in vaškimi sestavinami, zato je smotrneje govoriti ofenomenu manjših naselij na splošno. Govorimo torej o kulturnihkrajinah in o naseljih, ki jih urejamo po splošnih pravilih, kiveljajo na splošno za vsa naselja, in po podrobnejših merilih, ki senanašajo na specifiko naselij, glede na to ali leijo v urbanih ali v"podeelskih" krajinah.Tipologija slovenskih krajin in naselij glede na stopnjourbanostiKer je veèina manjših naselij v Sloveniji še vedno vezana naagrarni izvor, smo za namen in potrebe prostorskega naèrtovanjaizdelali karto s prikazom tipologije slovenskih krajin in naselijglede na potencial prostora za agrarno proizvodnjo oziroma gledena stopnjo njegove urbanosti. S pomoèjo tipološke karte lahkodoloèimo specifiko posameznih obmoèij oziroma posameznihnaselij v Sloveniji. Karta je opremljena s komentarji in razvojnimismernicami, ki so koristne za pripravo dravne prostorskedokumentacije in obèinskih strategij. V sinteznem prikazu soopredeljeni štirje tipi krajin in sicer: A - naravna krajina, B -gozdna krajina (lesnoproizvodni gozd), C - kmetijsko manjintenzivno krajina in D - kmetijsko intezivna krajina. Ob teh štirihprimarnih kategorijah doloèamo še dve podkategoriji in sicer: C1- kmetijsko manj intezivno krajino v urbanem vplivnem obmoèjuin D1 - kmetijsko intezivno krajino v urbanem vplivnemobmoèju. V tem okviru so merila in ukrepi za urejanje naselijodvisni od razliènih prostorskih kriterijev (tipologije naselij,arhitekturne prepoznavnosti, zasnove omrene poselitve), kiizhajajo iz naèelnih usmeritev Strategije prostorskega razvojaSlovenije (SPRS). Ugotavljamo, da doloèa kljuène ukrepe zaurejanje naselij in njihovih vplivnih obmoèij razvojna strategijadrave, v kateri moramo jasno opredeliti primarne razvojneusmeritve za posamezen tip krajine.Iz tipološke karte krajin in razpredelnice (Slika 1), v kateri jeopredeljena tipologija krajin je mogoèe doloèiti za vsako obmoèjeoziroma naselje v Sloveniji konkretno tipološko opredelitev.Tako pomeni sestavljena tipološka oznaka "CGJO" = naselje,ki lei v kmetijsko manj intenzivni krajini, ima ruralni znaèaj inohranjeno arhitekturno dedišèino ter ima vlogo središèaregionalnega pomena v urbanem sistemu poselitve. Na osnoviomenjene tipološke opredelitve je mogoèe za potrebe prostorskestrategije za vsako naselje ali podeelsko obmoèje posebejdoloèiti splošne in podrobne usmeritve za njihov trajnostnirazvoj.8