Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGA PODJETNIŠTVAbivalne funkcije. Pri dejavnostih, ki zahtevajo obsene površinein povzroèajo moteèe vplive v širšem prostoru, je problem šeoèitnejši (tipa D/1 in D/2). Alternativna rešitev je oblikovanje6zgostitvenih obmoèij v neposredni bliini naselja (mini conenpr. obmoèja z mešano rabo, ki se trenutno v manjših naseljihredko uporabljajo). Taka obmoèja bi ponujala lokacijo zaizgradnjo gospodarskih objektov, katerih dejavnosti presegajopogoje bivalnega okolja in hkrati zagotavljajo njegovo posrednobliino.Kljub normativnim lokacijskim in gradbenim pogojem jeosrednji problem obravnavanih objektov njihova oblikovnastihija, ki je posledica nedefiniranih meril urbanistiènega inarhitekturnega oblikovanja na nivoju obèinskih prostorskihdokumentov, oziroma nedefinirane vizije prostorskega razvoja(bivanje + obrt) veèine slovenskih obèin in regij. Pri izdelavi7nove prostorske dokumentacije (SPRO in PRO) je prioblikovanju ciljev in izhodišè prostorskega razvoja potrebnoopredeliti kljuène prostorske potrebe in konflikte. V tem okviru jedelo na domu tipièen primer, ki zahteva v procesu prostorskeganaèrtovanja kompleksno analitièno, planersko in oblikovalskoobravnavo.Preoblikovanje stanovanjskega objekta za potrebe dela nadomu bi moralo potekati v okviru sinteznega (arhitekturnega)naèrtovanja s funkcionalno in oblikovno kvaliteto. V tem procesuje potrebno narediti miselni korak v smeri interpretacijeprostorskih posegov in preseèi zgolj funkcionalni in ekonomskiracionalizem. Pri tem zagovarjamo stališèe, da naj se tipologijanovih gospodarskih poslopij praviloma ne prilagaja obstojeèistanovanjski arhitekturi, ampak naj sledi sodobnim oblikovnimtrendom in razvije suvereno ter prepoznavno tipologijo, kot novoprostorsko kvaliteto.Slika 4:Organizacija gospodarske dejavnosti na nivoju naselja; proizvodnjabetonskih izdelkov (Urbanistièna delavnica Medvode 2003).Organisation of an economic activity on the level of a settlement;production of concrete products (Urban design workshop Medvode2003).Opombe1 Zakon v principu loèuje gospodarske drube in samostojnepodjetnike - posameznike.2 Do statusno pravne spremembe iz samostojnega podjetnika (s. p.) vgospodarsko drubo (npr. d.o.o., d.n.o., d.d. itd.) prihaja tudi zaradi ostalihrazlogov (upravni, ekonomski itd.).3 Evidentiranje je bilo izvedeno na obmoèju Ljubljanske urbane regije. Vpoglavju navajamo le tipiène primere, s katerimi utemeljujemo prikazanoklasifikacijo.4 Kronološko lahko opredelimo naslednje osnovne tipologijeobjektov, v katerih se je odvijala doloèena gospodarska dejavnost:1. Tradicionalno agrarno gospodarsko poslopje: To gospodarskoposlopje je bilo kljuènega pomena v obsegu nekdanje druinske posestneekonomije. V arhitekturnem smislu se je razvila prepoznavna tipologijastanovanjskega in loèenega gospodarskega objekta.2. Obrt in manufaktura: Obrtna dejavnost se je praviloma izvajala vokviru stanovanjskega ali (agrarnega) gospodarskega objekta inni ustvarila posebne tipologije. Razvoj obrti je v obdobju cehovsicer oblikoval hišo, v kateri je bilo pritlièje prirejeno cehovskidejavnosti ali trgovini, zaradi èesar so se bivalni prostoriorganizirali v nadstropju [Fister 1986)]. Kljub zdruevanju dela inbivanja je objekt v konceptu še vedno ohranil znaèilnostistanovanjske arhitekture. Šele kasnejše manufakturne delavnicekot loèeni objekti predstavljajo prve zametke bodoèe industrijsketipologije.3. Industrijske zgradbe: Arhitektura industrijskih zgradb se zaènerazvijati s prvimi pojavi rudarstva in fuinarstva [Košir 1986]. Stehnološkim razvojem (industrijska proizvodnja) se oblikuje tudinova tipologija, ki omogoèa izvajanje inovativnih procesov.Zaradi fiziènega obsega in specifiène vizualne pojavnosti je njenapodoba v prostoru oèitno prepoznavna.5 V doloèenih primerih elijo posamezniki vzpostaviti stanjeindustrije na domu, za kar so na razpolago številne reference izsosednjega sveta (tudi v RS se širi t.i. trend furlanizacijeprostora).6 Moni ukrep so komasacije, ki bi zagotovile lastnikom cenovnougodno (oziroma lastno) zemljišèe.7 SPRO - Strategija prostorskega razvoja obèine, PRO Prostorskired obèine.Viri in literaturaÈok, G., 2004: Razvoj regionalnega omreja gospodarskih con v pogojih sodobneinformacijske drube (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo,Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Faleskini, R., Guliè, A., Hoèevar, M., Kladnik, D., Praper, S., 1998: Vplivisodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture na prostorski razvojSlovenije. Urbanistièni inštitut RS, Ljubljana.Fister, P., 1986: Umetnost stavbarstva na slovenskem. Cankarjeva zaloba,Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Èok, G., Ravnikar, V., 2003: Gospodarske cone in obstojeèa(degradirana) obmoèja, primerna za razvoj gospodarskih dejavnosti, kotelement v pripravi novega prostorskega plana obèine Medvode.Urbanistièna delavnica Medvode [sodelovali: 1. Skupina (mentorGabrijelèiè, P.): Grabar, A., Marc, T., Šepulj, B., Majcen, D.; 2. Skupina(mentor Èok, G.,): Les, R., Vukiè, D., Gramc, M., Gotz, G., Hajnrihar, A.,Grom, J. P., Cinterman, E.; 3. Skupina (mentor Ravnikar, V.)]. Zakljuènoporoèilo 1. In 2. Skupine, Uniarh, Ljubljana.Goljuf, P., 2000: Razvoj podjetništva in malih podjetij v mestni obèini Novomesto v primerjavi s Slovenijo. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani,Ekonomska fakulteta, Ljubljana.Informacija o poslovanju gospodarskih drub v RS v letu 2002. Agencija RS zajavnopravne evidence in storitve (AJPES), Ljubljana.Kavaš, D., Rojec, M., Èok, G., 2003: Vloga ponudbe stavbnih zemljišè pripridobivanju neposrednih tujih investicij. Inštitut za ekonomskaraziskovanja, Ljubljana.Kališnik, M., Fister, P., Lah, L., Dekleva - Smrekar, D., 2003: Uvod vznanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèju arhitekture inurbanizma. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Kos, D., 1990: Zdruevanje dela in bivanja. V: Teorija in praksa 27/12, Ljubljana.Kos, D., 1993: Prihodnost neformalnih dejavnosti v postsocializmu. V: Teorija inpraksa 30/56, Ljubljana.Košir, F., 1986: Razvoj oblikovanja industrijskih obmoèij in objektov naSlovenskem v 19./20. St. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.Toffler,A., 1981: The Third Wave. Bantam Books, NewYork.Vadnjal, J., 1996: Druinsko podjetništvo. GEACollege, Ljubljana.Willke, H., 1993: Sistemska teorija razvitih drub. Dinamika in tveganostmoderne drubene samoorganizacije. Znanstvena knjinica, Univerza vLjubljani, Fakulteta za drubene vede, Ljubljana.Zakon o gospodarskih drubah (ZGD). Uradni list RS 93/2002 Odl. US: U-I-135/00-77.dr Gregor ÈokUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturogregor.cok@arh.uni-lj.si39