Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGA PODJETNIŠTVAAR 2005/1Obravnavane primere smo naèelno klasificirali po kriterijihtipologije, mikrolokacije v razmerju do stanovanjskega objektain makrolokacije v okviru naselja:tipA– dejavnost se odvija v istem objektu - ni vizualne spremembeDejavnost se odvija v stanovanjskem objektu, pri èemer se zunanjost nespremeni. Ta oblika je znaèilna za zadnje desetletje, v katerem so seintenzivno ustanavljale trgovske in storitvene dejavnosti, ki so za svojaopravila potrebovale malo prostora in ustanovnega kapitala.- tipologija gospodarskega poslopja- minimalne priredbe tlorisne zasnove- ni vizualne spremembetip B – dejavnost se odvija v istem objektu - sprememba oblikeDejavnost se odvija v stanovanjskem objektu, ki ima e v konceptuzasnovane gospodarske ali poslovne prostore. Ti "dodatki" so obèutni invplivajo na vizualno in funkcionalno celoto.- tipologija stanovanjskega objekta- konceptualno prirejena tlorisna zasnov- vizualna spremembatip C – dejavnost se odvija v loèenem, vendar dotikajoèem se objektuDejavnost se odvija v dotikajoèem se objektu. Oblikuje se nova hibridnakompozicija, ki vizualno loèuje delo in bivanje. Veèina obravnavanihprimerov povzema znaèilnosti tipologije stanovanjskega objekta.- hibridna kompozicija- povzemanje znaèilnosti razliènih tipologij- velika vizualna spremebatip D/1 – dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnostitipologije gosp. poslopjaDejavnost se odvija v fizièno loèenem objektu, naèeloma v obstojeèemgospodarskem poslopju. Druga monost je novogradnja, ki doslednopovzema znaèilnosti tipologije gospodarskega poslopja ali industrijskezgradbe.- povzemanje znaèilnosti razliènih tipologij- povzemanje funkcije gospodarskega poslopjatip D/2 – dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnostitipologije ind. objektaDejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnosti tipologijeindustrijskih zgradb. Lociran je v naselju ali na njegovem obrobju, vendarpripada eni od stanovanjskih hiš. V številnih primerih gre za obsene objekte,v katerih se odvija proizvodna dejavnost.Slika 3:- tipologija in funkcija industrijskih zgradbTipiène prostorske rešitve zdruevanja dela in bivanja.Typical design solutions for combining work and living.V raziskavi variantnih prostorskih rešitev smo ugotovili, da soštevilne prednosti dela na domu vezane na maksimalno izraboobstojeèih površin in objektov ter ostalih potencialov, ki jihponuja bivalno okolje. Glede na evidentiranje obstojeèega stanja,analizo variantnih prostorskih zasnov in klasifikacijo tipiènihrešitev lahko opredelimo naslednje ugotovitve:a) organizacija dela v bivalnem okolju se izvaja z razliènimiposegi:– z minimalno reorganizacijo tlorisne zasnove v okviruobstojeèega objekta:- potrebna so minimalna sredstva za vzpostavitevposlovanja, na objektu ni relevantnih sprememb (tipa A inB),- spremembe v objektu ne vplivajo na celostno podobososeske (tipa A in B, eventualno tip D/1),- prilagoditev obstojeèega gospodarskega poslopja novivsebini (tip D/1),– z optimalnim posegom (veèja sprememba arhitekturnezasnove):- preoblikovanje obstojeèega objekta spremeniarhitekturno zasnovo (tip C, delno B),- zasnova objekta, ki zdruuje delo in bivanje, je lahkohibridna ali povzema znaèilnosti posamezne tipologije(tip C),- hibridne zasnove so oblikovane ali nakljuène (tip C),- sprememba na objektu ali novogradnja lahko opaznovpliva na širši prostor (tip C),- spremembe so razliène, nekatere vnašajo v prostor novovrednost, druge stihijo,- problematika arhitekturnih zasnov,– z izrazitim posegom v obstojeèo arhitekturno in5urbanistièno zasnovo (industrija na domu):- problem oblikovanja velikih volumnov, ki povzroèajovizualno spremembo v širšem prostorskem merilu (tipaD/1 in D/2),- problem interpretacije arhitekturnega oblikovanja novihproizvodnih objektov, pojavljajo se razliène monosti(kvaliteta ali stihija),- vprašanje racionalnosti posega glede na alternativnemonosti v obstojeèi coni (tip D/2).b) organizacija dela v bivalnem okolju predstavljaizkorišèanje obstojeèih potencialov:- maksimalna izraba lastnih objektov, prostorov, parkirišè,manevrirnih površin itd.,- maksimalna izraba doloèenih javnih površin, ki sicer niso vuporabi (npr. parkirišèa),- souporaba (delo + bivanje) servisnih prostorov in objektov,- souporaba (delo + bivanje) komunalne, energetske idr.infrastrukture.c) gospodarske dejavnosti povzroèajo vplive na bivalnookolje:nemoteèe dejavnosti:- poslovne, storitvene itd.; fizièna razdalja med bivalnimi inposlovnimi prostori oz. objekti ni pomembna (tipiA, B, C),moteèe dejavnosti:- vplivi na bivalne procese (npr. proizvodne dejavnosti vbivalnem okolju); z razdaljo se vplivi zmanjšujejo (tipa C,D/1),- vplivi na širši prostor (npr. poveèan tranzit, emisije itd.); zrazdaljo se vplivi zmanjšujejo (tipi C, D/1, D/2)d) posegi v arhitekturno in urbanistièno zasnovo:- povzemanje znaèilnosti doloèene tipologije,- oblikovanje hibridne zasnove,- obseen pojav prevzemanja funkcije agrarnegagospodarskega poslopja (nova vsebina).S splošnim drubenim razvojem in uvajanjem informacijskedrube se veèa spekter individualnih potreb, spreminjajo pa setudi znaèilnosti delovnega mesta. Delo v bivalnem okoljupredstavlja v okviru prostorskega planiranja specifièno strukturo,ki jo razumemo predvsem kot element dopolnjevanja dela vokviru velikih gospodarskih con. Pri tem je potrebno upoštevatinjene pozitivne lastnosti in jo v optimalnem obsegu tudispodbujati.S predstavljeno analizo smo evidentirali tipiène prostorskerešitve pri organizaciji dela na domu. Ugotavljamo, da se prioblikovanju arhitekturnih zasnov posamezniki veèinomazgledujejo po konvencionalnih oblikah in tradicionalnempojmovanju umešèanja gospodarskih dejavnosti v fizièni prostor.Poleg izkorišèanja številnih obstojeèih potencialov se prizdruevanju dela in bivanja sprošèajo tudi negativni uèinki, ki sepoleg skromne arhitekturne ambicije zrcalijo tudi v uèinkih na38