Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGA PODJETNIŠTVAbaze in naèini evidentiranja niso medsebojno eksaktnoprimerljivi, je v vseh primerih prikazano obèutno narašèanjenovoustanovljenih drub in samostojnih podjetnikov,predvsem v letih 1985-1995.19851995..2002V tem obdobju je njihovo število poskoèilo s ca. 25 000 naca. 57 000, iz èesar izhaja tudi posledièna disperznamaterializacija v fiziènem prostoru.19851995:2002Narašèanještevilagospodarskihdrubin (predvsem)samostojnihpodjetnikovposameznikov… ca. 26.000… ca. 57.000… ca. 50.000MATERIALIZACIJA VFIZIÈNEMPROSTORUNOVE LOKACIJEIN NOVIGOSPODARSKIOBJEKTIA) v strnjeni oblikinastanitev v okviru gospodarskecone (obstojeèe ali nove)B) v disperzni oblikimonokulturna toèkovna pojavnost(predvsem samostojni podjetniki)A) gospodarske conerevitalizacija obstojeèih in gradnja novihcon (150 novih con v letu 1995)B) delo na domumonokulturna toèkovna pojavnost(predvsem samostojni podjetniki)Po letu 1995 se trend sicer umirja, istoèasno pa prihaja tudido vsebinske in prostorske reorganizacije znotraj sektorja.2Zmanjšuje se število samostojnih podjetnikov, narašèa paštevilo gospodarskih drub. Njihov porast je posledica novihustanovitev, v doloèenem obsegu pa tudi prerašèanja okvirovobrti in poslediènega prehoda v sfero srednje velikih podjetij.Razvoj sektorja drobnega gospodarstva je utemeljen sštevilnimi ekonomskimi in sociološkimi razlogi, njegovamaterializacija pa se vse bolj oèitno zrcali tudi v fiziènemprostoru. Ugotavljamo, da je njegova pojavnost splošnorazširjena, v principu pa razlikujemo obmoèja zgostitve inobmoèja disperzne toèkovne organizacije.Rezultati - tipologijaOrganizacija dela v bivalnem okoju se zrcali v razlièniharhitekturnih in urbanistiènih zasnovah. V naslednjempoglavju predstavljamo nekatere tipiène rešitve, ki so znaèilneza novogradnje ali prilagoditve obstojeèih objektov potrebamvzporednih dejavnosti. Obravnavani posegi izhajajo izobdobja soèasnega razvoja obrti in stanovanjske gradnje vpovojnih desetletjih. Veèinoma predimenzionirane slovenskehiše so z obsenimi manevrirnimi površinami inneizkorišèeno tlorisno zasnovo omogoèale ugodne prostorskepogoje za organizacijo obrtnih dejavnosti. Z organizacijoproizvodnih procesov v okviru stanovanjske zgradbe sonastajali razlièni prizidki, ki so naèenjali osnovno funkcijo inobliko.Ustaljena samograditeljska praksa je v obdobju razvojapodjetništva še vedno prisotna, èeprav so opazne tudi številnesodobne (arhitekturne) zasnove, ki presegajo zgoljfunkcionalne prilagoditve obstojeèih objektov.Preoblikovanje bivalnega okolja - razvoj hibridneprostorske zasnove3V okviru analitiène raziskave prostora smo evidentiraliposamezne primere organizacije dela na domu, ki4predstavljajo specifiène tipološke rešitve . Tipološke variacijeso znaèilne predvsem za novogradnje, njihovo pojavnost pazasledimo tako v urbanem kot ruralnem prostoru.Stanovanjski objekti se v tem procesu prilagajajo(prezidavajo) v razliènih oblikah. Opredelimo lahko kljuènetendence povzemanja oblikovnih ali funkcionalnihznaèilnosti klasiènih arhitekturnih tipologij. V velikemobsegu gre za povzemanje tipologije industrijskih zgradb alitradicionalnega gospodarskega poslopja. Posledica jearhitekturna hibridnost, ki je znaèilna predvsem po neskladnostivsebine z obliko; v jedru stanovanjskega naselja zasledimotipologijo industrijskih zgradb, novogradnjo, ki sledi tipologijiagrarnega poslopja ali številne hibridne kombinacije. V temokviru je potrebno loèevati tudi naravo dejavnosti. Opredelimolahko moteèe in manj moteèe dejavnosti, saj se delo na domuizvaja v neposredni bliini "procesa" bivanja (proizvodne obrtinaèeloma povzroèajo vplive, ki oteujejo bivanje: hrup, emisijeitd., medtem ko doloèene storitvene in poslovne dejavnosti nabivanje bistveno ne vplivajo).Zdruevanje dela in bivanja - klasifikacija prostorskih oblikPri evidentiranju obstojeèega stanja smo ugotovili, da gre vštevilnih primerih (novogradnje ali prilagoditve obstojeèihobjektov) za povzemanje znaèilnosti posameznih arhitekturnihtipologij. Kot poznane oblike, v katerih se organizira podjetniškadejavnost, lahko opredelimo:1. tipologija industrijskih zgradb2. tipologija tradicionalnega gospodarskega poslopja3. poslovno stanovanjski objekti - nova tipologija4. novi gospodarski objekti (npr. proizvodna obrt) - novatipologijaZ analizo posameznih primerov smo ugotovili naslednjeprostorske trende:A) arhitekturna zasnova:opcije:- povzemanje znaèilnosti tipologije tradicionalnega gospodarskega poslopja- povzemanje znaèilnosti tipologije stanovanjskega objekta- povzemanje znaèilnosti tipologije industrijskega objekta- medsebojne kombinacije- oblikovanje multifunkcionalne, hibridne arhitekture - nova tipologijaB) urbanistièna zasnova:opcije:-dodajanje objektov z gospodarsko vsebino v neposredno bliinostanovanjskega objekta oziroma oblikovanje nove prostorske kompozicije-naèrtno odmikanje novih objektov poudarjanje razlike med posameznimifunkcijami-povzemanje znaèilne situacije lociranosti gospodarskega poslopja vneposredni bliini stanovanjske zgradbe-povzemanje tipiène umestitve (makrolokacija) industrijske cone na obrobjunaselja-oblikovanje nove urbanistiène, polifunkcionalne zasnove1. glede na lokacijo, kjer se odvija dejavnost:- v stanovanjskem objektu- ob stanovanjskem objektu se ga dotika- ob stanovanjskem objektu se ga ne dotika2. glede na tipologijo, ki jo povzema:- na stanovanjskem objektu ni spremembe- objekt povzema znaèilnosti tipologije stanovanjske arhitekture- objekt povzema znaèilnosti tipologije tradicionalnega gospodarskegaposlopja- objekt povzema znaèilnosti tipologije industrijske arhitekture- hibridna oblika3. glede na makrolokacijo v kontekstu naselja- lociran v naselju- lociran na obrobju- lociran na veliki razdalji zunaj naseljaUgotavljamo, da gre veèinoma za povzemanje funkcije intipologije tradicionalnega gospodarskega poslopja. Posamezneprimere smo glede na naštete ugotovitve razvrstili v pet osnovnihskupin. Podrobnejša analiza bi opredelila tudi posebnosti glede naposamezne arhitekturne regije.37