Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIHOBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGAPODJETNIŠTVATransformation of residential buildings for family entrepreneurial needs2oo5 / 1 ARUDK 747:643.55COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 15.5.2005izvleèekSociološko in ekonomsko utemeljena lokacija dela na domu povzroèa doloèeneprostorske konsekvence, ki se zrcalijo v transformaciji bivalnega okolja. Pri temse stanovanjski objekt kot tipološko zakljuèena enota, s preobrazbo kompozicijein tlorisne zasnove spreminja v multifunkcionalni arhitekturni hibrid. V èlankuje prikazana klasifikacija nastajajoèih prostorskih rešitev, ki opozarja na vzorènodelovanje samograditeljske prakse in nakazuje monost regulacijeobravnavanih procesov.abstractThe sociological and economic rationale of working from home is causingcertain spatial consequences that are reflected in the transformation of livingenvironments. Thus residential buildings, as typologically complete units, aretransforming their composition and layout and changing into multifunctionalarchitectural hybrids. The article deals with classification of emergent physicalsolutions, which point out patterns of self-building practises, and showspossibilities for regulating the described processes.kljuène besede:druinsko podjetništvo, delo na domu, tipologija gospodarskih objektovkey words:family entrepreneurship, working from home, typology of economic buildingsDrobno gospodarstvo postaja osrednji afirmator prostorskegarazvoja slovenskega podeelja, ki se v obdobju zatona agrarnegasektorja sooèa s strukturno in ekonomsko razvojno preobrazbo.Gre za alternativno zagotavljanje ekonomske blaginje nekdanjihagrarnih gospodinjstev in za nadomešèanje zaposlitvenepraznine, ki je nastala z izpadom kolektivne zaposlitve v okviruvelikih podjetij planskega gospodarstva. V fiziènem prostoru setakšne spremembe zrcalijo v mnoiènem ustanavljanju malihpodjetij, ki posledièno preoblikujejo arhitekturno in urbanistiènopodobo številnih naselij. Ugotavljamo, da gre za novo fazosamograditeljstva, ki je tokrat usmerjena predvsem vrekonstrukcijo obstojeèih objektov in v skladu s formalnimnaèrtovalskim pristopom analogna konceptu stihijske gradnjeenodruinskih hiš v povojnih letih ekstenzivne urbanizacije.Delo na domu povzroèa razliène pozitive uèinke (sociološke inekonomske), zato je potrebno v okviru prostorskega planiranjazagotoviti ustrezne pogoje za njegov dolgoroèni obstoj.V 90. letih prejšnjega stoletja se arhitekturna stroka ni aktivnoodzvala na razvojne potrebe podjetništva in na poslediènopreoblikovanje bivalnega okolja, saj ni izoblikovala potrebnihmehanizmov za njegovo ustrezno integracijo v fizièni prostor.V raziskavi smo na podlagi analize stanja opredelili tipièneprostorske rešitve pri organizaciji dela na domu. Temeljnaznaèilnost zdruevanja dela in bivanja se kae v obsegu in naravipodjetniške dejavnosti in v konceptu arhitekturne zasnove.Ugotavljamo, da je pri manjših intervencijah v stanovanjskiobjekt sporna predvsem oblikovna komponenta, pri organizacijiveèje dejavnosti pa nastopijo negativni vplivi na bivalno okolje.Rešitev se kaejo v oblikovanju podrobnejših pravil zaorganizacijo dela in bivanja in v opredelitvi robnega obsegadejavnosti, ki doloèa monost delovanja v okviru naselja oziromapreselitvi poslovanja v gospodarsko cono.Razvoj podjetniškega sektorjaRazvoj obratov malega gospodarstva lahko spremljamo e vzgodnjem povojnem obdobju, v katerem se je poleg klasièneindustrije zaèela oblikovati takratna obrtna dejavnost. Slovenijaje imela e v petdesetih letih uzakonjeno obrt kot dovoljenoobliko zasebne podjetniške prakse [Vadnjal 1996].Dejavnosti so veèinoma potekale v obliki dela na domu, kar jezahtevalo doloèeno arhitekturno preobrazbo bivalnega okolja aligradnjo novih gospodarskih objektov. Te potrebe so v veèjihnaseljih urejali z oblikovanjem obrtnih (obrtno-industrijskih)con, drugje pa so ta vprašanja reševali zgolj ohlapni prostorskiureditveni pogoji in formalnimi inšpekcijskimi zahtevami.Mnoge obrtne delavnice so v veè kot štiridesetih letih poslovanjamoèno prerasle okvire obrti in postale celo srednje velika podjetjas sodobno industrijsko proizvodnjo.Klasièna delitev na obrt in industrijo se z razvojem novihoblik gospodarskega delovanja zdruuje v okviru pojmagospodarstvo-industrija (tj. veèjih gospodarskih drub) in pojmadrobno gospodarstvo-drobno podjetništvo (tj. manjših drub insamostojnih podjetnikov). V porastu so zlasti mala in srednjevelika podjetja, ki jih s tradicionalnimi pojmovanji ni veè mogoèeuvrstiti v eno od poznanih oblik. Leta 1993 sprejeti Zakon o1gospodarskih drubah je z opredelitvijo temeljnihpravnoorganizacijskih oblik v statusnem smislu poenotildotedanjo delitev. Obrt je ostala zakonsko utemeljena zgolj kotnaèin opravljanja dejavnosti s predpisanimi omejitvami vsebin inobsega.Statistièna utemeljitevRazvoj podjetniškega sektorja je mogoèe statistièno opredelitiv evidencah poslovanja gospodarskih drub, obrtnem registru in vevidenci poslovnih subjektov. Èeprav posamezne podatkovne36