Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOV AR 2005/1trompe - l´oeil, pri imitacijah materialov, ki ponazarjajo pravearhitekturne elemente, iluzionistiènih piktoralnih kompozicijah, ki sevkljuèujejo v arhitekturo, dekorativnih elementih, ki pripomorejo karhitekturnemu ritmu, pa tudi pri ometu samem. Izguba takšnih površinobièajno predstavlja luknjo v arhitekturi, njihova rekonstrukcija pa takopostane restavracija arhitekture. Kadar gre za pomembne slikovneelemente, ki podkrepijo arhitekturo, se rekonstrukcija lahko omeji tudina veèje manjkajoèe predele, vendar z dokumentarnim pristopom, ki najbi izkljuèeval ugibanja [Mora, 1977:313-314].V praksi se posluujemo predvsem tistih posegov, ki predstavljajoneproblematièno rekonstrukcijo, npr. rekonstrukcijo elementov, ki nisotoliko samostojno umetniško delo. Veèji problem pa nam predstavljajoizkljuèno avtorska dela, katerih rekonstrukcije se ali izogibamo, da ne bipoustvarjali falsifikatov, ali pa se, èe se e odloèimo za rekonstrukcijo,vprašujemo o vsebinski dilemi: ali se v celoti nasloniti na avtorja invztrajno iskati njegov umetniški izraz v vseh najmanjših podrobnostihali pa izdelati rekonstrukcijo v njegovi maniri in prepustiti npr.restavratorju toliko svobode, da rekonstrukcija še vedno lahko delujeivo in svee [Miku, 1992b:130]. Ali lahko ustvarjamo popolnerekonstrukcije ali se moramo povsem asketsko izogniti detajlizmu?Marsikdaj prevladuje mnenje, da iskanje avtorjevega sloga vpodrobnostih ponareja umetnino in da je zato bolj zanesljivarekonstrukcija, ki ne gre v podrobnosti. Vendar pa pri takem naèinupodajanja celovitosti lahko hitro pride do shematiènih slik, ki neustrezajo motivu, v današnjem èasu pa tudi marsikatero mednarodnomnenje narekuje izogibanje posploševanju prikaza tipiènih potez, oblikin struktur. Za delno rekonstrukcijo se odloèamo predvsem v tistihprimerih, ko popolne rekonstrukcije na podlagi znanstvene gotovosti nemoremo izvesti in ko je vpeljava doloèenega tipa rekonstrukcijepotrebna za integralni prikaz. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da bolj ko serekonstrukcija širi, bolj problematièna postaja. Kot kritiènainterpretacija je rekonstrukcija z estetskega vidika upravièena le vprimeru, da je njen cilj laja razpoznavnost celovitosti motiva, ki obstajav fragmentih. Ta teza pa naj bi se vedno konèala, ko se zaène hipoteza,bodisi v motiviki ali v naèinu gradnje avtorskega dela. Zgodovinskinazor, ki pogojuje cenjenje avtentiènosti, pa rekonstrukciji predpisuje šedodatno omejitev. In sicer, da se mora rekonstrukcija vedno vizualnoloèevati od originala, hkrati pa dodatki ne smejo biti moteèi oz. semorajo integrirati v celovitost umetnine.Marsikatero naèelo ali problem, opisan na primeru lesene plastike instenskih poslikav, velja tudi pri obnovi drugih zvrsti kulturne dedišèine.Sliki 7,8:Lopata v Suhi Krajini, p.c. sv. Nee, zunanjšèina: spremenjena gotskastavbna lupina in nivo strešne kritine prezbiterija, na severni stranici stavidna poskusa rekonstrukcije poslikave vogalov (zgoraj);rekonstrukcija stavbne lupine s prvotnimi prezbiterialnimi okenskimiodprtinami, rekonstruiranim ometom, poslikavami vogalov in špalet terprvotnim nivojem strešne kritine prezbiterija (spodaj). (Foto: IvanBogovèiè)Lopata in Suha Krajina, s. c. st. Agnes, exterior: changed Gothicbuilding shell and level of presbytery's roofing, attempts atreconstruction are visible on the North side's corner illuminations (top);reconstruction of the building's shell with original window openings onthe presbytery, reconstructed plaster, corner illuminations, windowframe and original level of the presbytery's roofing (bottom).Integralno vrednotenjeKonservatorska-restavratorska stroka je v splošni praksivezana predvsem na artefakte lepih umetnosti ter na posamezneelemente samostojne arhitekturne dedišèine. Vendar pa danesštevilna mednarodna mnenja doloèajo obravnavo celostnegavarstva zgodovinskih celot, kar pomeni, da ne konserviramo,restavriramo ali rekonstruiramo arhitekture v detajlih, temveè vprostoru [Fister, 1979:122]. Sodobna strokovna naèelanarekujejo obnovo, ki mora posameznemu spomeniku omogoèitipolno likovno ivljenje. S tem pa se v marsikaterem primerupojavi potreba po rekonstrukciji številnih okrnjenih arhitekturnihsestavin, da bi zadostili tako vrednosti stavbne lupine kot tudinotranjšèine posamezne arhitekture.V preteklosti je dolgo èasa prevladovala le obnova"pomembnejših" elementov, npr. fresk ali plastike, za arhitekturoin njene ostale sestavne dele pa se ni zmenila kaj dosti. Takšnozanemarjanje pa je še vedno prisotno v veliki meri, saj je zaobnovo vedno premalo razpololjivih finanènih sredstev,pomanjkanje interdisciplinarnega sodelovanja, pa tudi veènopomanjkanje èasa, ki marsikdaj ne omogoèa kvalitetneobravnave. Potrebno je široko zasnovano vrednotenje, daugotovimo tiste kvalitete, ki spomenik dejansko tvorijo, hkrati panjihov prikaz ne sme biti v škodo integralnosti arhitekture.Zavedanje, da je za celostno obravnavo spomenika potrebnopravilno ovrednotiti, ohranjati pa tudi vraèati ne le umetnostne,temveè tudi konstrukcijske elemente neke arhitekture, je danesbistvenega pomena.V splošnem lahko reèemo, da Slovenija še ne izpolnjujemednarodnih zahtev kot jih na primer obravnava Evropskaprostorska razvojna politika (ESDP, 1999), ki doloèa, da strogivarovalni ukrepi lahko pokrivajo le manjši del kulturnededišèine. Zahteve se ne izpolnjujejo dovolj tudi na ravniKonvencije o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva(Granada, 1985), ki je temeljni dokument za celostno varstvokulturne dedišèine v Evropi in posebej poudarja pomen inodgovornost urejanja prostora pri ohranitvi dedišèine. Granadskakonvencija doloèa, da je ohranjanje dedišèine pomembendejavnik boljšega ivljenjskega okolja, da je treba naèrtovatiukrepe za splošno izboljšanje kakovosti okolja v okolicidedišèine, v naseljih in na drugih varovanih obmoèjih, da jepotrebno zagotoviti ponovno uveljavljanje tradicionalnegagradiva in tehnik, itd. Ne nazadnje pa tudi v planskem besedilu(prostorski plan, Ur.l. RS 11/99) med obveznimi smernicamilahko preberemo naslednja doloèila: posege in dejavnosti vprostoru je treba naèrtovati tako, da ne prizadenejo varovanihvrednot ali materialne sestavine dedišèine; posegi v prostor najprispevajo k trajni ohranitvi dedišèine ali poveèanju njenevrednosti; na obmoèjih naravne in kulturne dedišèine imataobnova in ohranjanje dedišèine prednost pred novogradnjami[Hudoklin, 2002:5-11]. Prostorsko identitetne razpoznavnevrednosti posameznih obmoèij slovenskega prostora se vednobolj izgubljajo, marsikatera arhitektura pa v takem prostorudobiva zgolj funkcijo muzejskega eksponata, ki ni veè vezana naokolje, v katerem je nekdaj pomenila vrhunsko kvalitetostavbnega oblikovanja [Fister, 2001:15] in kot taka ne bo mogladolgo obstajati. In ker se smotrnost prenove degradiranih delovarhitekturne dedišèine vedno bolj uveljavlja, bo v prihodnje tudirekonstrukcija nedvomno predstavljala monost vraèanjaarhitekturne in prostorske identitete. Vrednost in presoja senenehno spreminjata skozi èas. Stavba, ki danes ne pomeniposebnega interesa, bo v prihodnosti morda vredna mnogo veè.Zaradi pomanjkanja takšnega naèina razmišljanja smo vpreteklosti izgubili mnogo kulturnih spomenikov. In èepomislimo, da unièevanje danes doivljajo tudi nekateranajboljša dela polpretekle dobe, predvsem petdesetih, šestdesetihin sedemdesetih let 20. stoletja, potem lahko reèemo, da ravno v30
AR 2005/1Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVèasu najveèjega truda za ohranjanje kulturnih vrednosti še vedno vveliki meri trpimo za kulturno amnezijo in da bo pojemrekonstrukcije v prihodnje morda precej bolj pomemben kot se zdidanes.Vrednost rekonstrukcijeVsaka posamezna naloga varstva ali obnove predstavlja svojlasten sklop problemov. Moralna plat strokovnih dilem pri obnovahkulturnih spomenikov je najveèkrat ta, da sodobni èlovek doivljaumetnino precej drugaèe, kot jo je obèutil umetnik v èasuustvarjanja. S tem pa se tudi rekonstrukcija, še posebej èe neupošteva strokovnih kriterijev in naèina dela, lahko hitro sreèa spojmom vulgarizacije umetnine in povsem iznièi njen pomen. Da biohranili posamezni spomenik, moramo velikokrat dodati alizamenjati poškodovane originalne sestavine z novimi deli, s tem palahko tako okrnimo izvirnost originala, da zmanjšamo tudi njegovospomeniško vrednost.Kljub temu pa je marsikatera evropska drava izgubopomembnih elementov nacionalne identitete ali likovne podobeprostora po drugi svetovni vojni reševala z rekonstrukcijo. Veliko jebilo takih primerov, v katerih se je odloèalo za integralnorekonstrukcijo celih stavb in stavbnih kompleksov. Èeprav so bile, inso še danes, takšne obnove velikokrat kritizirane, èeš da gre zafalsifikate brez spomeniške vrednosti, pa je vsako urbano središèe, kije doivelo kvalitetne rekonstrukcije arhitekturne dedišèine,nedvomno spomenik. Marsikateri spomenik je zaradi rekonstrukcijbolj razumljiv, nepomembna pa tudi ni njegova ponovna celovitapojavnost [Miku, 1992a: 122]. Pravzaprav lahko posameznispomenik ravno zaradi takšne integritete èez doloèen èas pridobiveèjo vrednost, kot pa bi jo imel, èe bi ostal okrnjen. V splošnemlahko reèemo, da ima kulturna dedišèina paè vrednost, ki jo sodobnestrukture in rekonstrukcije še niso dosegle, najkvalitetnejše pa jonekoè zagotovo bodo.Rekonstrukcija, èe je izvedena strokovno ter na podlagiznanstvene gotovosti, lahko danes predstavlja temeljne varstvenecilje, npr. trajno ohranitev ali ponovno vzpostavitev kulturnihvrednot, prepreèevanje ogroenosti kulturne dedišèine, zagotovitevaktivnega vkljuèevanja v sodobno ivljenje in celo višjo vrednostkulturne dedišèine v širšem merilu. Ne gre pa se slepiti, da s takšnimiposegi ustvarjamo nova stara dela. Sodobne obnove kljubznanstvenim utemeljitvam verjetno nikoli ne bodo realizirane vpodobah, kakršne so obstajale v preteklosti, ker se preteklostipreprosto ne da ponoviti.Naèini ohranjanja, s katerimi posegamo v spomenike kulturnededišèine, so v prvi vrsti izraz in dejanje sodobnega èasa terrealizirane v podobi, ki daje umetnosti novo oblièje. Zato, ker jo vdoloèeni obliki potrebujemo, ker jo elimo ohraniti prihodnjimgeneracijam in predvsem, ker jo v taki obliki potrebujejo spomenikiza svoj nadaljnji obstoj. Èe elimo posameznemu spomenikupodaljšati ivljenjsko dobo, pa bo potrebno tudi kvalitetnerekonstrukcije današnjega èasa ohranjati za daljše obdobje, karpomeni uveljavljanje konservatorske metodologije tudi na sodobnihposegih.Viri in literaturaBogovèiè, I., 1998: Problematika predstavitve stenskih slik na Muljavi. CerkevMarijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi, RES.,publikacija RCRS, 3/1998 Bogovèiè, I., 2003: Visoko pod Kurešèkom, p.c.sv. Nikolaja - projektna študija. LjubljanaFister, P., 1970: Konservatorski problemi, Mali grad v Kamniku. Varstvospomenikov, 15/1970Fister, P., 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dedišèine. Fakulteta zaarhitekturo, LjubljanaFister, P., 2001: Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskemrazvoju. Fakulteta za ahitekturo, LjubljanaGrobovšek, J., 2003: Doktrina 1, Mednarodne listine ICOMOS. ZdruenjeICOMOS/SI, LjubljanaHudoklin, J., 2002: Slovenski prostor 2020: Ohranjanje narave in varstvokulturnih vrednot ter prostorski razvoj Slovenije, zasnova.Acer, d.o.o., NovomestoLubej, U., 1998: Mojstra muljavskega oltarja - Jernej Pluemberger in Janez JakobMönhardt.Cerkev Marijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi, RES.,publikacija RCRS, 3/1998Marinko, J., 1997:Antièna arhitektura. Druina, LjubljanaMiku, J., 1992a: Minoritska cerkev v Ptuju,Argumenti za rekonstrukcijo in protinjej. Varstvo spomenikov, 34/1992Miku, J., 1992b: Reševanje kunega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru.Varstvo spomenikov, 34/1992Miliè, Z., 1998: Definicija stroke in kodeks poklicne etike Društva restavratorjevSlovenije. LjubljanaMora, P., Mora, L., Philippot, P.,1977: The Conservation of Mural Paintings.BolognaOxley, R., 2003: Survey and Repair of Traditional Buildings. Donhead, UKStele, F., 1953-54: Estetika in dokumentarnost v restavriranju spomenikov.Varstvo spomenikov, 5/1953-54Zakon o varstvu kulturne dedišèine (ZVKD), 1999. Uradni list RS št. 7/1999Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), 2002. Uradni list RS št. 110/2002The Burra Charter: The Australia ICOMOS Charter for the Conservation ofPlaces of Cultural Significance, 1999; http://icomos.org/australia/burra.html (april 2005)Charter for the Conservation of Places of Cultural Heritage Value, ICOMOS NewZealand, 1992; http://www.icomos.org/docs/nz_92charter.html, (april2005)Convention for the Protection of the Arhitectural Heritage of Europe, Granada,1985; http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/121.htm (april2005)The Riga Charter on Authenticity and Historical Reconstruction in Relationshipto Cultural Haritage, Riga, 2000 ;http://www.rathausseite.de/dokumente_17.asp (april 2005)Slikovno gradivo predstavlja avtorsko delo konservatorskih-restavratorskihposegov prof. Ivana Bogovèièa (ALU, Oddelek za restavratorstvo), je njegovalast in objavljeno z njegovim dovoljenjem.Sliki 9, 10: Kostanjevica na Krki, cistercianski samostan : " Jelovškova freska"izleta 1737 v slabo ohranjenem stanju (levo); rekonstrukcija stenskeslike na kopiji po snetju Jelovškovega originala in rekonstrukcijaposlikave stolpièev (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)Figures 9, 10: Kostanjevica na Krki, Cistercian monastery: " Fresco by Jelovšek"from 1737, in bad state of repair (left); reconstruction of wall paintingon the copy after removal of Jelovšek's original and reconstruction ofthe column's embellishment (right).Maša KavèièOddelek za restavratorstvoAkademija za likovno umetnostUniverza v Ljubljanimasa.kavcic@email.si31
Page 2 and 3: AR 2oo5 / 1UvodnikPrva številka v
Page 4: Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠI
Page 10 and 11: Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKE
Page 12 and 13: Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKE
Page 15 and 16: AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NA
Page 17 and 18: AR 2005/1Peter MaroltARHITEKTURNA V
Page 19 and 20: AR 2005/1Peter MaroltARHITEKTURNA V
Page 21: AR 2005/1Peter MaroltARHITEKTURNA V
Page 24 and 25: Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTR
Page 28 and 29: Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KU
Page 30 and 31: Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KU
Page 32 and 33: Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJ
Page 34 and 35: Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJ
Page 36 and 37: Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICI
Page 42 and 43: Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESEN
Page 48 and 49: Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNAL
Page 50 and 51: Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNAL
Page 52 and 53: Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR V
Page 58 and 59: Peter Gabrijelèiè, Alenka Fikfak,
Page 60 and 61: Borut Juvanec2oo5 / 1 ARSlika 1: Pr
Page 62 and 63: Vojko Kilar, Toma Slak2oo5 / 1 ARKo
Page 64 and 65: Peter Marolt2oo5 / 1 ARSlika 1:Pros
Page 66 and 67: Toma Novljan2oo5 / 1 ARSlika 1: Raz
Page 68 and 69: Toma Slak, Vojko Kilar2oo5 / 1 ARSl
Page 70 and 71: Lara Slivnik2oo5 / 1 ARSlika 1:Lond
Page 72 and 73: Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez
Page 74 and 75: Borut Juvanec2oo5 / 1 ARKVADRAT, DI
Page 76 and 77:
Tadeja Zupanèiè StrojanPROSTORSKO
Page 78 and 79:
2oo5 / 1 ARVizija monega razvoja te
Page 80 and 81:
AR 2oo5 // 1Borut JuvanecODNOS MED
Page 82 and 83:
AR 2oo5 // 1svetlobe prevladujoèa
Page 84 and 85:
AR 2oo5 / 1ISSN 0353-6483URBANI IZZ
show all

Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?