Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOV AR 2005/1trompe - l´oeil, pri imitacijah materialov, ki ponazarjajo pravearhitekturne elemente, iluzionistiènih piktoralnih kompozicijah, ki sevkljuèujejo v arhitekturo, dekorativnih elementih, ki pripomorejo karhitekturnemu ritmu, pa tudi pri ometu samem. Izguba takšnih površinobièajno predstavlja luknjo v arhitekturi, njihova rekonstrukcija pa takopostane restavracija arhitekture. Kadar gre za pomembne slikovneelemente, ki podkrepijo arhitekturo, se rekonstrukcija lahko omeji tudina veèje manjkajoèe predele, vendar z dokumentarnim pristopom, ki najbi izkljuèeval ugibanja [Mora, 1977:313-314].V praksi se posluujemo predvsem tistih posegov, ki predstavljajoneproblematièno rekonstrukcijo, npr. rekonstrukcijo elementov, ki nisotoliko samostojno umetniško delo. Veèji problem pa nam predstavljajoizkljuèno avtorska dela, katerih rekonstrukcije se ali izogibamo, da ne bipoustvarjali falsifikatov, ali pa se, èe se e odloèimo za rekonstrukcijo,vprašujemo o vsebinski dilemi: ali se v celoti nasloniti na avtorja invztrajno iskati njegov umetniški izraz v vseh najmanjših podrobnostihali pa izdelati rekonstrukcijo v njegovi maniri in prepustiti npr.restavratorju toliko svobode, da rekonstrukcija še vedno lahko delujeivo in svee [Miku, 1992b:130]. Ali lahko ustvarjamo popolnerekonstrukcije ali se moramo povsem asketsko izogniti detajlizmu?Marsikdaj prevladuje mnenje, da iskanje avtorjevega sloga vpodrobnostih ponareja umetnino in da je zato bolj zanesljivarekonstrukcija, ki ne gre v podrobnosti. Vendar pa pri takem naèinupodajanja celovitosti lahko hitro pride do shematiènih slik, ki neustrezajo motivu, v današnjem èasu pa tudi marsikatero mednarodnomnenje narekuje izogibanje posploševanju prikaza tipiènih potez, oblikin struktur. Za delno rekonstrukcijo se odloèamo predvsem v tistihprimerih, ko popolne rekonstrukcije na podlagi znanstvene gotovosti nemoremo izvesti in ko je vpeljava doloèenega tipa rekonstrukcijepotrebna za integralni prikaz. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da bolj ko serekonstrukcija širi, bolj problematièna postaja. Kot kritiènainterpretacija je rekonstrukcija z estetskega vidika upravièena le vprimeru, da je njen cilj laja razpoznavnost celovitosti motiva, ki obstajav fragmentih. Ta teza pa naj bi se vedno konèala, ko se zaène hipoteza,bodisi v motiviki ali v naèinu gradnje avtorskega dela. Zgodovinskinazor, ki pogojuje cenjenje avtentiènosti, pa rekonstrukciji predpisuje šedodatno omejitev. In sicer, da se mora rekonstrukcija vedno vizualnoloèevati od originala, hkrati pa dodatki ne smejo biti moteèi oz. semorajo integrirati v celovitost umetnine.Marsikatero naèelo ali problem, opisan na primeru lesene plastike instenskih poslikav, velja tudi pri obnovi drugih zvrsti kulturne dedišèine.Sliki 7,8:Lopata v Suhi Krajini, p.c. sv. Nee, zunanjšèina: spremenjena gotskastavbna lupina in nivo strešne kritine prezbiterija, na severni stranici stavidna poskusa rekonstrukcije poslikave vogalov (zgoraj);rekonstrukcija stavbne lupine s prvotnimi prezbiterialnimi okenskimiodprtinami, rekonstruiranim ometom, poslikavami vogalov in špalet terprvotnim nivojem strešne kritine prezbiterija (spodaj). (Foto: IvanBogovèiè)Lopata in Suha Krajina, s. c. st. Agnes, exterior: changed Gothicbuilding shell and level of presbytery's roofing, attempts atreconstruction are visible on the North side's corner illuminations (top);reconstruction of the building's shell with original window openings onthe presbytery, reconstructed plaster, corner illuminations, windowframe and original level of the presbytery's roofing (bottom).Integralno vrednotenjeKonservatorska-restavratorska stroka je v splošni praksivezana predvsem na artefakte lepih umetnosti ter na posamezneelemente samostojne arhitekturne dedišèine. Vendar pa danesštevilna mednarodna mnenja doloèajo obravnavo celostnegavarstva zgodovinskih celot, kar pomeni, da ne konserviramo,restavriramo ali rekonstruiramo arhitekture v detajlih, temveè vprostoru [Fister, 1979:122]. Sodobna strokovna naèelanarekujejo obnovo, ki mora posameznemu spomeniku omogoèitipolno likovno ivljenje. S tem pa se v marsikaterem primerupojavi potreba po rekonstrukciji številnih okrnjenih arhitekturnihsestavin, da bi zadostili tako vrednosti stavbne lupine kot tudinotranjšèine posamezne arhitekture.V preteklosti je dolgo èasa prevladovala le obnova"pomembnejših" elementov, npr. fresk ali plastike, za arhitekturoin njene ostale sestavne dele pa se ni zmenila kaj dosti. Takšnozanemarjanje pa je še vedno prisotno v veliki meri, saj je zaobnovo vedno premalo razpololjivih finanènih sredstev,pomanjkanje interdisciplinarnega sodelovanja, pa tudi veènopomanjkanje èasa, ki marsikdaj ne omogoèa kvalitetneobravnave. Potrebno je široko zasnovano vrednotenje, daugotovimo tiste kvalitete, ki spomenik dejansko tvorijo, hkrati panjihov prikaz ne sme biti v škodo integralnosti arhitekture.Zavedanje, da je za celostno obravnavo spomenika potrebnopravilno ovrednotiti, ohranjati pa tudi vraèati ne le umetnostne,temveè tudi konstrukcijske elemente neke arhitekture, je danesbistvenega pomena.V splošnem lahko reèemo, da Slovenija še ne izpolnjujemednarodnih zahtev kot jih na primer obravnava Evropskaprostorska razvojna politika (ESDP, 1999), ki doloèa, da strogivarovalni ukrepi lahko pokrivajo le manjši del kulturnededišèine. Zahteve se ne izpolnjujejo dovolj tudi na ravniKonvencije o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva(Granada, 1985), ki je temeljni dokument za celostno varstvokulturne dedišèine v Evropi in posebej poudarja pomen inodgovornost urejanja prostora pri ohranitvi dedišèine. Granadskakonvencija doloèa, da je ohranjanje dedišèine pomembendejavnik boljšega ivljenjskega okolja, da je treba naèrtovatiukrepe za splošno izboljšanje kakovosti okolja v okolicidedišèine, v naseljih in na drugih varovanih obmoèjih, da jepotrebno zagotoviti ponovno uveljavljanje tradicionalnegagradiva in tehnik, itd. Ne nazadnje pa tudi v planskem besedilu(prostorski plan, Ur.l. RS 11/99) med obveznimi smernicamilahko preberemo naslednja doloèila: posege in dejavnosti vprostoru je treba naèrtovati tako, da ne prizadenejo varovanihvrednot ali materialne sestavine dedišèine; posegi v prostor najprispevajo k trajni ohranitvi dedišèine ali poveèanju njenevrednosti; na obmoèjih naravne in kulturne dedišèine imataobnova in ohranjanje dedišèine prednost pred novogradnjami[Hudoklin, 2002:5-11]. Prostorsko identitetne razpoznavnevrednosti posameznih obmoèij slovenskega prostora se vednobolj izgubljajo, marsikatera arhitektura pa v takem prostorudobiva zgolj funkcijo muzejskega eksponata, ki ni veè vezana naokolje, v katerem je nekdaj pomenila vrhunsko kvalitetostavbnega oblikovanja [Fister, 2001:15] in kot taka ne bo mogladolgo obstajati. In ker se smotrnost prenove degradiranih delovarhitekturne dedišèine vedno bolj uveljavlja, bo v prihodnje tudirekonstrukcija nedvomno predstavljala monost vraèanjaarhitekturne in prostorske identitete. Vrednost in presoja senenehno spreminjata skozi èas. Stavba, ki danes ne pomeniposebnega interesa, bo v prihodnosti morda vredna mnogo veè.Zaradi pomanjkanja takšnega naèina razmišljanja smo vpreteklosti izgubili mnogo kulturnih spomenikov. In èepomislimo, da unièevanje danes doivljajo tudi nekateranajboljša dela polpretekle dobe, predvsem petdesetih, šestdesetihin sedemdesetih let 20. stoletja, potem lahko reèemo, da ravno v30