Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVAR 2005/1v prvotnem pomenu besede nanaša predvsem na stavbarstvo: izrazrekonstrukcija izvira iz latinske besede reconstructio (re - inconctructio: stavba), pomeni pa ponovno zgraditev stavbe alinjenega dela v izvirni obliki [Marinko, 1997:359]. Upoštevanjeizvirne oblike in individualnosti posameznega spomenika pa je tudieden izmed najpomembnejših kriterijev, po katerih se v svojem deluravna današnja konservatorska-restavratorska stroka. Zato bi moralibiti tudi vsi èleni raznih zakonodaj, ki doloèajo izraze povezane sposegi na kulturnih spomenikih, dodatno opredeljeni, èe v današnjiobliki ne upoštevajo ravno izvirnosti pomenske vrednosti kulturnededišèine. Oèitno pa bomo v prihodnosti potrebovali tudi Zakon oobnovi in vzdrevanju kulturne dedišèine.Slika 3:Definicije pojma rekonstrukcije v mednarodnih listinahV veèji meri kot v naših zakonih so ti izrazi definirani ali pa sovsaj doiveli poskus definicije, v okviru raznih deklaracij, konvencij,priporoèil, listin oz. mednarodnih kodeksov. Listina iz Rige [TheRiga Charter, 2000] npr. povzema in delno nadgrajuje mednarodnamnenja, ki so bila doloèena v Beneški listini (1964) in ostalihdoktrinalnih priporoèilih ICOMOS, kot npr. v Listini iz Burre (1979),Firenški listini (1981), Dresdenski deklaraciji (1982), Listini izLausanne (1990), Nara dokumentu (1994), Priporoèilu UNESCa izNairobija (1976) in UNESCO konvenciji o varovanju svetovnekulturne in naravne dedišèine (1972). Doloèa sklep protirekonstrukciji kulturne dedišèine, z izjemo v primerih, kjer jerekonstrukcija nujna za preivetje posameznega spomenika, kadar jeoškodovana celovitost posameznega spomenika, kadarrekonstrukcija pripomore k obnovitvi pomena in izrazaposameznega spomenika in kadar je oškodovanost posameznegaspomenika posledica nesreè naravnega ali èloveškega izvora. Vsplošnem se priznava rekonstrukcija tistih okrnjenih spomenikov, kirazpolagajo z izjemnim umetniškim, simboliènim ali okoliškim(urbanim ali ruralnim) pomenom regionalne zgodovine in kulture.Rekonstrukcija se odobrava le pod pogojem, da razpolagamo sprimernim vpogledom in znanjem o posameznem spomeniku terzgodovinsko dokumentacijo, ki vkljuèuje pomembne ikonografske,arhivske in materialne dokaze o spomeniku. Izvede se lahko le podpogojem, da ni domnevna in da ne ogroa in situ obstojeèegaoriginala [The Riga Charter, 2000].Slika 4:Visoko pod Kurešèkom, p. c. Sv. Nikolaja: poskus retuširanja barvneplasti na freskah [Bogovèiè, 2003:29 ; foto: Ivan Bogovèiè].Visoko pod Kurešèkom, s. c. st. Nikolaj: attempt at retouching thefresco's colour layers.Visoko pod Kurešèkom, p. c. Sv. Nikolaja: poskus rekonstrukcijedekorativnega pasu z rozetami na severni ladijski steni, kjer je bilunièen del originalnega pasu [Bogovèiè, 2003:31; foto: IvanBogovèiè].Visoko pod Kurešèkom, s. c. st. Nikolaj: attempt at reconstruction ofthe decorative garland with rosettes on the nave's North wall, wherepart of the original garland was destroyed.Marsikatero mednarodno priporoèilo definira tudi pojmarekonstrukcije in restavracije. Èe povzamemo Listino iz NoveZelandije [Charter for the Conservation, 1992] in Listino iz Burre[The Burra Charter, 1999], lahko reèemo, da restavracija pomenivraèanje ohranjenega materiala oz. elementov spomenika v prvotnostanje z odstranitvijo kasnejših nebistvenih ali moteèih dodatkov ali zponovnim sestavljanjem komponent brez vnosa novih materialov.Tudi rekonstrukcija pomeni vraèanje spomenika v prvotno fazo, odrestavracije pa naj bi se razlikovala predvsem po dodajanju novihmaterialov originalnim sestavinam na mestih, kjer se je pojavilaizguba. Takšna definicija je morda nekoliko sporna, saj so vrestavratorski praksi poznani številni konsolidacijski in drugipostopki, ki zahtevajo vnos novih materialov v original, vendar bi jihteko vkljuèili v pojem rekonstrukcije. Kakorkoli e, tudi v obehnaštetih listinah je doloèeno, da se rekonstrukcija odobrava, kadarpripomore k funkciji in razumevanju posameznega spomenika in jeprimerna le, kadar je spomenik okrnjen za svojo celovitost zaradipoškodb ali drugih sprememb. Restavracija in rekonstrukcija selahko uveljavita le v primeru, da razpolagamo z zadostnimi dokazi oprvotnosti materiala oz. sestavin oz. kadar imamo dovolj fiziènih inarhivskih dokazov, ki omogoèajo najmanjšo mono stopnjodomneve, obe pa morata razkriti pomembne aspekte kulturnegapomena posameznega spomenika. Doloèeno je tudi, darekonstrukcija obièajno ne sme predstavljati veèinskega deleaspomenika, vedno pa mora ustrezati kriteriju razpoznavnosti.Marsikatera doloèila mednarodnih listin velikokrat ne ustrezajoindividualni problematiki ohranjanja kulturne dedišèineposameznega naroda in jih je teko jemati kot temeljni aksiom.Nedvomno pa bi bilo dobro takšna sodobna doloèila upoštevati in jihprilagoditi potrebam slovenskega spomeniškega varstva.Argumenti za in proti rekonstrukciji / strokovni kriterijiO problemu rekonstrukcije se je pri nas e precej razglabljalo,kljub temu pa se zdi, da se konservatorska stroka še vedno v velikimeri dri starih aksiomov konservacije kulturnih spomenikov. Vsplošnem je pri nas uveljavljeno normativno varstvo, ki temelji nasistemu prepovedi in omejevanja ter varovanim obmoèjem inposamièni arhitekturni dedišèini posveèa premalo pozornosti,sredstev in strokovnega prizadevanja. Rekonstruiranje, kopiranje,reproduciranje in imitiranje kulturne dedišèine je generalno gledanoše vedno prikazano kot popaèenje priè iz preteklosti. Umetniško delokot kreacija individualne zavesti v danem zgodovinskem momentune more biti reproducirano niti s strani samega avtorja, kaj šelenekoga drugega. Edino monost, ki jo imamo je, da ustvarimorepliko, ponaredek ali popolnoma novo delo [Mora, 1977: 301-302].Takšna razmišljanja, èeprav so upravièena, so privedla dokonservativnih pristopov, ki dolgo èasa niso odobravali nikakršnihintervencij. Glavni vzrok za èisto konservacijo je bil predvsem vštevilnih preteklih nekvalitetnih renovatorskih posegih, ki pa so bilipogojeni z nejasnostjo o teoriji pristopa do kulturne dedišèine,njenem vrednotenju in nepoznavanju domaèih spomenikov ter vštevilnih skomercializiranih obnovah, ki smo jim prièa tudi vsedanjem èasu.Treba pa je poudariti, da se danes upošteva predvsemindividualnost posameznega spomenika in da je marsikateri poseg zaprezentacijo nekega spomenika sporen ali celo nedopusten, nadrugem spomeniku lahko tretiran kot kvaliteten primer monostiohranjanja in reševanja kulturne dedišèine. Tako morajo biti reimivarstva v razliènih individualnih primerih razlièno strogi, ne le naravni premiène kulturne dedišèine in stavbne dedišèine varhitekturnem merilu, temveè tudi na ravni obmoèij naravnih inkulturnih vrednot, t.j. v merilu kulturne krajine. Doloèeni spomenikisami po sebi ne prenesejo nikakršne intervencije, bodisi zaradiizjemne vrednosti in redkosti, ki jo predstavljajo, ali zaradi izjemneokrnjenosti, ki intervencije ne prenese iz etiènih razlogov. Drugispomeniki zahtevajo razliène stopnje konservatorskih-28