Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM AR <strong>2005</strong>/1da forma ni le fizièna oblika, temveè tudi nosilec duhovnegapomena. [1977: 254]Forma oziroma oblika naj bi predstavljala zunanji izrazvsebine, manifestacijo razmisleka o pomenu prostora, ki je vnajboljšem primeru analogno identièna vsebini, [Muhoviè, 2001:150] s èimer se strinjajo tako likovni kakor tudi arhitekturniteoretiki. Oblika ne pomeni le vide<strong>za</strong>, temveè tudi notranji ustrojte vidne oblike in naèin organi<strong>za</strong>cije (miselno strukturo), prièemer je èista forma obièajno najbolj uèinkovita. [Butina, 1997:82]Likovnik išèe formalno enakost med vsebino in obliko, prièemer tudi dejansko velja, in to v najširšem smislu, da naj "forma"v pomenu strukture kot organiziranosti odnosov med elementi,sledi namenu tega, kar elimo izraziti. Oblika naj izraa duhovnovsebino, pri èemer naj upošteva simbolno vrednost in pomenentitet.Ko razvršèamo "<strong>za</strong>pise" glede na stopnjo prika<strong>za</strong> objekta,najsi bo to model, ki nam pozira, arhitekturni objekt ali predmet,lahko prikaze razvrstimo na risanje po modelu, ki pomeniposnemanje - mimezis, (èesar ne gre enaèiti s posnemanjemvzorca, arhetipa) na skice, ki lahko predstavljajo "delni" znak inna ideogram, ki ekstremno izraa identiteto objekta in pomenipojmovno obliko te entitete in izraa tisto, kar naj bi "objekt" vresnici bil. Ideogram izraa njegovo bit.Izraz arhitekturne vsebine predstavlja naèin neverbalne,likovne komunikacije, ki je odvisen tudi od èasa in kulturnesredine. Simbolièna forma je pri tem tista, s katero se izraaoblikovalèev duh.Tudi oblikovalec prostora lahko s pomoèjo skice, modela, kipredstavljata vse najpomembnejše kar predstavlja doloèenprostor, hkrati ponudi likovni artefakt, <strong>za</strong>kljuèeno likovno delo,ki z naèinom pojmovnega mišljenja, kadar predstavi vsenajpomembnejše, kar ustvarja celoto, predstavi hkrati"ideogram" te enovite celote. To se zgodi v primeru, kooblikovalec - likovni ustvarjalec doloèene dele osami,preoblikuje in/ali uskladi celoto, pri èemer odv<strong>za</strong>me vse tistedele, ki so <strong>za</strong> razumevanje celote bodisi nepotrebni, bodisi bispodkopavali njeno enovitost.Za ustaljene naèine neverbalnih komunikacij je znaèilenuniformiran, poenoten in vsem jasen naèin sporazumevanja. Pri(likovni) umetnosti pa gre <strong>za</strong> preoblikovanje in tudi dodajanjenovih pomenov, predvsem pa <strong>za</strong> iskanje novih naèinovkomunikacije. Tudi arhitekturni prostor lahko v svojinajnaprednejši obliki ponuja nov model razumevanja sveta in stem organi<strong>za</strong>cije prostora.Pojmovno mišljenje, èe naj ima arhitektura pravo mero, ki ganudi likovno preoblikovanje stvarnosti, je <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong> kotizrazito nepredmetno zvrst likovne umetnosti še toliko boljpomembno. Na raèun homogenosti arhitekturne celote jepotrebno rtvovati dele njenih posameznih gradnikov, saj gre prioblikovanju arhitekturnega prostora <strong>za</strong> sooèenje protislovnih<strong>za</strong>htev, ki jih moramo abstrahirati do te mere in toliko èasa, dalahko <strong>za</strong>èno bivati druga ob drugi kot enovita celota. V procesuarhitekturnega naèrtovanja torej optimiziramo izhodišènepostavke, kar pa velja v splošnem tudi <strong>za</strong> vsakršno likovnoudejstvovanje.Kompleksna predstavitev arhitekturnega prostora se skoziarhitekturno zgodovino postopoma razvija kot eden izmednaèinov neverbalne komunikacije. Izpopolnjeni naèinisporazumevanja s pomoèjo "znakov", naèrtov, so pripeljali tudido celovite predstavitve arhitekturnega prostora. Kadar oblikapredstavitve objekta pokae na ontološko bistvo njegove <strong>za</strong>snovein ekstremno izraa identiteto objekta, kadar pokaemo izvor,strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitevpomeni preoblikovanje vidnega sveta v èisto abstraktno obliko,tedaj govorimo o predstavitvi arhitekturnega prostora v oblikiideograma - pojmovnega znaka, s èimer tudi potrjujemo zvezomed <strong>arhitekturo</strong> in sfero likovne umetnosti.Arhitektura je prav<strong>za</strong>prav naèin (likovne) komunikacije zokoljem in uporabniki in jo <strong>za</strong>radi tega tudi uvršèamo v podroèjelikovne umetnosti, saj likovna umetnost pooseblja likovnokomunikacijo, naèin prenosa likovnega sporoèila.Teoretièno razmišljanje, ki se preobraa v likovno mišljenje,lahko s pomoèjo abstrakcije in likovnih izraznih sredstev, pa tudiizraznih medijev, privede tudi do predstavitve arhitekturnevsebine kot pojmovnega znaka, ki obenem predstavlja temeljnovidenje prostora, njegove vsebine in pomena in ki lahko vraèaraziskovali duh na toèko teoretskega pisanja o arhitekturi, lahkopa v obliki likovnega artefakta predstavi nov model bivanja.Pojmovno mišljenje in selektivna izbira "elementovsporoèila" veljata tudi <strong>za</strong> sliko, kip, oblikovanje prostora,… insluita tudi pri oblikovanju vizualnih komunikacij. (Logotipizhaja bodisi iz ideograma, piktograma, bodisi iz <strong>za</strong>èetnicèrkovnih znakov imena.)Ideogram predstavlja prav<strong>za</strong>prav "idealno strukturo celote",ki je posledica kompleksnega razumevanja doloèene entitete.Anali<strong>za</strong>, dedukcija, indukcija, abstrakcija, razmišljanje spomoèjo analogije, sinte<strong>za</strong>, veljajo <strong>za</strong> vsako ustvarjalnomišljenje, oznaèbe pa opredeljujejo tudi likovno mišljenje, to pavelja tudi <strong>za</strong> ideogram kot naèin vizualne oziroma likovnekomunikacije.Ideogram, glede na pomen ideje in njenega "<strong>za</strong>pisa", kipomeni pojem, misel, <strong>za</strong>misel, duha, vodilno misel,… z vidikafilozofije tudi prapodobo, pomeni znakovni opis, oris, grafiènopredstavitev prapodobe arhetipa, pojmovno znamenje oziromapojmovni znak, predvsem pa znakovno predstavitev duhovnegasveta (tudi sveta idej). Kot kitajska pismenka - pojmovni znak,pomeni <strong>za</strong>pisan ali tiskan znak, znamenje, ki simbolizira idejo,prapodobo stvari. Zapisi s pomoèjo znakov, ali celo v oblikiznaka, kar velja tudi <strong>za</strong> arhitekturno skico, risbo, model, vdoloèenih primerih pa tudi <strong>za</strong> idejni naèrt, v primerih kadar tipokaejo na ontološko bistvo entitete in model razmišljanja,kadar predstavijo bistvo in izhodišèa oblikovanja doloèenegaarhitekturnega prostora, s tem predstavljajo dobro izhodišèe <strong>za</strong>njegovo izoblikovanje, obenem pa naj bi predstavljali oris (<strong>za</strong>pis)arhetipa, ki se tièe duhovnega sveta in ki omogoèa vsakršnonadaljnje delovanje in v svoji najboljši obliki predstavlja tudilikovno preoblikovanje stvarnosti.Slika 8: Senca kot dinamièna komponenta prostora lahko predstavljaizhodišèno idejo oblikovanja poduhovljenega arhitekturnega prostora.A shadow as a dinamic component of space can represent an elementalidea in designing a spiritualy enhanced architectural space.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti <strong>za</strong> arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>.24
AR <strong>2005</strong>/1Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMNaèini predstavitve arhitekturnega prostora so prav<strong>za</strong>pravnaèini likovne komunikacije in pomenijo naèin prenosainformacij, obièajno na naèin dogovorjenih "znakov", oziromadogovorjenega <strong>za</strong>pisa in naj bi bili razumljivi predvsemstrokovnjakom in izvajalcem, (pa tudi uporabnikom), še posebejkadar govorimo o arhitekturnem naèrtu. Širše gledano, jevsakršno likovno delo naèin prenašanja likovnega sporoèila,likovne vsebine in kot takšno tudi naèin komuniciranja zlikovnimi izraznimi sredstvi. Arhitekturni prostor, ki jasno izraavsebino, prav<strong>za</strong>prav predstavlja kompleksen sistemkomunikacije med avtorjem in uporabnikom, med stavbo inokoljem.Predstavitev arhitekturnega prostora ali pa materiali<strong>za</strong>cija teideje predstavljata ideogram v obliki pravzorca doloèene entitete,kadar se iz te oblike lahko razvijejo vse nadaljnje oblike in kadarta pojavna oblika kae na ontološko bistvo tega prostora.Viri in literaturaAmalietti, P. (izbor), 1991: O misli. PeterAmalietti in Valter Štefanèiè, LjubljanaArnheim, R., 1977: The Dynamics of Architectural Form. University ofCalifornia Press, Berkeley, LosAngeles, London.Butina, M., 1997: Uvod v likovno oblikovanje. Debora, Ljubljana.Eliade, M., 1992: Kozmos in zgodovina; mit o veènem vraèanju. (Prviè izdano:Eliade, M., 1949: Le Mythe de l’eternel retour: archetypes et repetition.Librairie Gallimard, Pariz.) Nova <strong>Revija</strong>, Ljubljana.Jean, G., 1997: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. DZS, Ljubljana.Marolt, P., 2004: Arhitektura v ravnovesju. AR (Arhitektura, raziskave), št2004/1: 36-39.Muhoviè, J., 1997: Prispevki <strong>za</strong> slovenski likovno-teoretski terminološki slovar 1Likovne Besede, Št 39-40: 154-161.Muhoviè, J., 2001: Prispevki <strong>za</strong> slovenski likovno-teoretski terminološki slovar 9Likovne Besede, Št 55-56: 148-155.Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies in architectural anthropologyin Japan)Academy Editions, Ernst & Sohn, London, Berlin.Norberg Schulz, C., 1975: Egzistencija, prostor i arhitektura. Graðevinskaknjiga, Beograd. (prevod dela Norberg Schulz, C., 1971: Existence, Space&Architecture. Studio Vista, London.)Perme, T., 2002: Bistvo ivljenja. Samo<strong>za</strong>loba, Ljubljana.Venturi, R., 1983: Sloenosti i protivureènosti u arhitekturi. Gradjevinska knjiga,Beograd. (prevod originala Venturi, R. (1966) Complexity andContradiction inArchitecture. The Museum of ModernArt.)Slika 9:Simbolni dostop.Symbolic gateway.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti <strong>za</strong> arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>.Slika 10:Bolnišnièna kapela, Bruck am Mur,Avstrija.Hospital chapel, Bruck am Mur, Austria.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti <strong>za</strong> arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, <strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>.dr Peter Marolt<strong>Fakulteta</strong> <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>Univer<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>peter.marolt@arh.uni-lj.si25
Change language