Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM AR 2005/1da forma ni le fizièna oblika, temveè tudi nosilec duhovnegapomena. [1977: 254]Forma oziroma oblika naj bi predstavljala zunanji izrazvsebine, manifestacijo razmisleka o pomenu prostora, ki je vnajboljšem primeru analogno identièna vsebini, [Muhoviè, 2001:150] s èimer se strinjajo tako likovni kakor tudi arhitekturniteoretiki. Oblika ne pomeni le videza, temveè tudi notranji ustrojte vidne oblike in naèin organizacije (miselno strukturo), prièemer je èista forma obièajno najbolj uèinkovita. [Butina, 1997:82]Likovnik išèe formalno enakost med vsebino in obliko, prièemer tudi dejansko velja, in to v najširšem smislu, da naj "forma"v pomenu strukture kot organiziranosti odnosov med elementi,sledi namenu tega, kar elimo izraziti. Oblika naj izraa duhovnovsebino, pri èemer naj upošteva simbolno vrednost in pomenentitet.Ko razvršèamo "zapise" glede na stopnjo prikaza objekta,najsi bo to model, ki nam pozira, arhitekturni objekt ali predmet,lahko prikaze razvrstimo na risanje po modelu, ki pomeniposnemanje - mimezis, (èesar ne gre enaèiti s posnemanjemvzorca, arhetipa) na skice, ki lahko predstavljajo "delni" znak inna ideogram, ki ekstremno izraa identiteto objekta in pomenipojmovno obliko te entitete in izraa tisto, kar naj bi "objekt" vresnici bil. Ideogram izraa njegovo bit.Izraz arhitekturne vsebine predstavlja naèin neverbalne,likovne komunikacije, ki je odvisen tudi od èasa in kulturnesredine. Simbolièna forma je pri tem tista, s katero se izraaoblikovalèev duh.Tudi oblikovalec prostora lahko s pomoèjo skice, modela, kipredstavljata vse najpomembnejše kar predstavlja doloèenprostor, hkrati ponudi likovni artefakt, zakljuèeno likovno delo,ki z naèinom pojmovnega mišljenja, kadar predstavi vsenajpomembnejše, kar ustvarja celoto, predstavi hkrati"ideogram" te enovite celote. To se zgodi v primeru, kooblikovalec - likovni ustvarjalec doloèene dele osami,preoblikuje in/ali uskladi celoto, pri èemer odvzame vse tistedele, ki so za razumevanje celote bodisi nepotrebni, bodisi bispodkopavali njeno enovitost.Za ustaljene naèine neverbalnih komunikacij je znaèilenuniformiran, poenoten in vsem jasen naèin sporazumevanja. Pri(likovni) umetnosti pa gre za preoblikovanje in tudi dodajanjenovih pomenov, predvsem pa za iskanje novih naèinovkomunikacije. Tudi arhitekturni prostor lahko v svojinajnaprednejši obliki ponuja nov model razumevanja sveta in stem organizacije prostora.Pojmovno mišljenje, èe naj ima arhitektura pravo mero, ki ganudi likovno preoblikovanje stvarnosti, je za arhitekturo kotizrazito nepredmetno zvrst likovne umetnosti še toliko boljpomembno. Na raèun homogenosti arhitekturne celote jepotrebno rtvovati dele njenih posameznih gradnikov, saj gre prioblikovanju arhitekturnega prostora za sooèenje protislovnihzahtev, ki jih moramo abstrahirati do te mere in toliko èasa, dalahko zaèno bivati druga ob drugi kot enovita celota. V procesuarhitekturnega naèrtovanja torej optimiziramo izhodišènepostavke, kar pa velja v splošnem tudi za vsakršno likovnoudejstvovanje.Kompleksna predstavitev arhitekturnega prostora se skoziarhitekturno zgodovino postopoma razvija kot eden izmednaèinov neverbalne komunikacije. Izpopolnjeni naèinisporazumevanja s pomoèjo "znakov", naèrtov, so pripeljali tudido celovite predstavitve arhitekturnega prostora. Kadar oblikapredstavitve objekta pokae na ontološko bistvo njegove zasnovein ekstremno izraa identiteto objekta, kadar pokaemo izvor,strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitevpomeni preoblikovanje vidnega sveta v èisto abstraktno obliko,tedaj govorimo o predstavitvi arhitekturnega prostora v oblikiideograma - pojmovnega znaka, s èimer tudi potrjujemo zvezomed arhitekturo in sfero likovne umetnosti.Arhitektura je pravzaprav naèin (likovne) komunikacije zokoljem in uporabniki in jo zaradi tega tudi uvršèamo v podroèjelikovne umetnosti, saj likovna umetnost pooseblja likovnokomunikacijo, naèin prenosa likovnega sporoèila.Teoretièno razmišljanje, ki se preobraa v likovno mišljenje,lahko s pomoèjo abstrakcije in likovnih izraznih sredstev, pa tudiizraznih medijev, privede tudi do predstavitve arhitekturnevsebine kot pojmovnega znaka, ki obenem predstavlja temeljnovidenje prostora, njegove vsebine in pomena in ki lahko vraèaraziskovali duh na toèko teoretskega pisanja o arhitekturi, lahkopa v obliki likovnega artefakta predstavi nov model bivanja.Pojmovno mišljenje in selektivna izbira "elementovsporoèila" veljata tudi za sliko, kip, oblikovanje prostora,… insluita tudi pri oblikovanju vizualnih komunikacij. (Logotipizhaja bodisi iz ideograma, piktograma, bodisi iz zaèetnicèrkovnih znakov imena.)Ideogram predstavlja pravzaprav "idealno strukturo celote",ki je posledica kompleksnega razumevanja doloèene entitete.Analiza, dedukcija, indukcija, abstrakcija, razmišljanje spomoèjo analogije, sinteza, veljajo za vsako ustvarjalnomišljenje, oznaèbe pa opredeljujejo tudi likovno mišljenje, to pavelja tudi za ideogram kot naèin vizualne oziroma likovnekomunikacije.Ideogram, glede na pomen ideje in njenega "zapisa", kipomeni pojem, misel, zamisel, duha, vodilno misel,… z vidikafilozofije tudi prapodobo, pomeni znakovni opis, oris, grafiènopredstavitev prapodobe arhetipa, pojmovno znamenje oziromapojmovni znak, predvsem pa znakovno predstavitev duhovnegasveta (tudi sveta idej). Kot kitajska pismenka - pojmovni znak,pomeni zapisan ali tiskan znak, znamenje, ki simbolizira idejo,prapodobo stvari. Zapisi s pomoèjo znakov, ali celo v oblikiznaka, kar velja tudi za arhitekturno skico, risbo, model, vdoloèenih primerih pa tudi za idejni naèrt, v primerih kadar tipokaejo na ontološko bistvo entitete in model razmišljanja,kadar predstavijo bistvo in izhodišèa oblikovanja doloèenegaarhitekturnega prostora, s tem predstavljajo dobro izhodišèe zanjegovo izoblikovanje, obenem pa naj bi predstavljali oris (zapis)arhetipa, ki se tièe duhovnega sveta in ki omogoèa vsakršnonadaljnje delovanje in v svoji najboljši obliki predstavlja tudilikovno preoblikovanje stvarnosti.Slika 8: Senca kot dinamièna komponenta prostora lahko predstavljaizhodišèno idejo oblikovanja poduhovljenega arhitekturnega prostora.A shadow as a dinamic component of space can represent an elementalidea in designing a spiritualy enhanced architectural space.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.24