Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2oo5 / 1UvodnikPrva številka v letu 2oo5 je razdeljena kakor ponavadi: naèlanke in na pregled znanstveno raziskovalnega dela zraziskavami in s poroèili o nastopih na kongresih v letu 2oo4.Potem, ko se je v letu 2oo4 poveèal dotok sredstev z 1 FTE na1.7 FTE smo prièa nekaj manjšemu številu raziskav. Vzroke botreba analizirati, na vsak naèin pa bo na fakulteti treba rezultatomprilagoditi razdelitev sredstev, ki jih za raziskovalno delonamenja Agencija za raziskovalno dejavnost RS v okviruprograma. Po kontroli OSIC (Knjinice FDV, ki je pristojna zaurejanje v druboslovju) se je naša knjinica FAustrezno odzvalaz uvedbo formularja, kjer vsak avtor sam, z odgovornostjopredlaga klasifikacijo vpisa. Dokonèna oblika vpisa je še vednopod kontrolo OSIC, dokler Znanstveni svet na ARRS ne doloèiskupnih pravil v okviru sistema COBISS. Veè o tem piše kolegicaZupanèièeva v svojem èlanku te številke. Sami pa moramoskrbeti za objave ter za zbiranje citatov: oboje je nujno zaocenjevanje znanstvene odliènosti naše raziskovalne skupine.Èlanki so tokrat dokaj raznoliki: od problemov naèrtovanjanaselij do raèunalništva. Dva èlanka odpirata eno naslednjih tem:prenovo. To sta prispevka zagrebškega kolega Pleštine in -posebej vzpodbudno - mlade študentke Maše Kavèiè, ki suverenovstopa v profesionalni svet objavljanja problematike na njenempodroèju.Peter Gabrijelèièv èlanku trdi, da se s preobrazbo socialnein ekonomske strukture podeelja preoblikujejo tudi ustaljeneprostorske oblike krajin in naselij. Spremembe so pozitivne innegativne, zato je potrebno oblikovati podrobnejša merila zaurejanje prostora s poudarkom na urejanju manjših naselij, skaterimi bo mogoèe kvalitetno usmerjati aktualne prostorsketrende.Alenka Fikfak govori, da so znaèilnosti naselbinskihvzorcev in oblik zajete med stabilnostjo in nestabilnostjo.Ocenjujemo jih po njihovi historièni vrednosti, vendar se jenjihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletjaspreminjanja, prostoru prilagajanja in preoblikovala, zato ni veèrazpoznavna v izvorni obliki.Novi doktor znanosti Peter Marolt predstavlja trditev, dakadar oblika predstavitve objekta pokae na ontološko bistvonjegove zasnove in ekstremno izraa identiteto objekta, kadarpokaemo izvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadartakšna predstavitev pomeni preoblikovanje vidnega (in èutnega)sveta v èisto abstraktno obliko, tedaj govorimo o obliki(predstavitve arhitekturnega prostora kot) ideograma, predvsempa s tem potrjujemo tudi zvezo med arhitekturo in ostalimizvrstmi likovne umetnosti.Gostja na arhitekturnem podroèju Maša Kavèiè pravi, da jerazlog za strokovno problematiko glede vprašanja dopustnostirekonstrukcije v Sloveniji predvsem v starih konservatorskihnaèelih, zakonodaji, pomanjkanju interdisciplinarnegasodelovanja, nepopolnem dokumentacijskem sistemu, finanèniproblematiki, strogih varstvenih reimih, bolj ali manjobjektivnih strokovnih argumentih in v nepoenoteniterminologiji spomeniško-varstvenih strok.Lenko Pleština predstavlja uvod v eno naslednjih tem, kopredstavlja štiri primere prenove iz njegove široke, bogate inmnogokrat nagrajevane prakse.Prav posebno tematiko odpira Gregor Èok, ki v èlankuprikazuje klasifikacijo nastajajoèih prostorskih rešitev, kjeropozarja na vzorèno delovanje samograditeljske prakse innakazuje monost regulacije obravnavanih procesov.Martina Zbašnik-Senegaèniknadaljuje svojo temo omaterialih. V evropskem prostoru so se izoblikovale štiri tehnikegradnje, ki se med seboj moèno razlikujejo. V prispevku soobdelane posamezne tehnike gradnje in njihova uporaba vzgodovini.Iztok Kovaèiè, ki se ukvarja kot mladi raziskovalec zraèunalniki, trdi, da niè veè ne obstaja en sam centralniraèunalnik, ki nadzira dogajanje celega objekta, temveè so vsamem objektu raèunalniški èipi, razpredeni v vseh, tudinajmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omreje.Problemski èlanek o vrednotenju znanstvenega dela objavljaTadeja Zupanèiè Strojan, ki v podatkovnih bazah "ISI", katerihpovršinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšim znanostimuspešno slui za utemeljevanje njihove znanstvene odliènosti vSloveniji, išèe podatkovne plasti, ki nakazujejo posebnostiarhitekturne stroke po svetu.Èlankom sledi nekaj poroèil o raziskavah 2oo4, ki so v celotidosegljive v knjinici FA, ter poroèila o kongresih v letu 2oo4.Razveseljiva informacija je, da je Zaloba EDUCA vsodelovanju z Goriško knjinico Franceta Bevka pripravilarazstavo Slovenska strokovna periodika, kjer so reviji ARArhitektura raziskave / Architecture Research podelili drugonagrado za likovno izvedbo revije.elim vam prijetno branje.urednik4