13.07.2015 Views

Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

AR <strong>2005</strong>/1Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMlahko oblike - liki in telesa: kvadrat, krog, kocka, krogla,tetraeder,..., pri èemer kvadrat kot simbol parcele, tudi atrija in iznjega izpeljana kocka kot prispodoba èlovekovega bivališèa,simbolizirata tuzemsko, medtem ko krog in z njim krogla, katereplašè se enakomerno širi v vse smeri, povzemata neskonènost,nebesa, kozmos,... . Tudi v oblikovanju prostora jih s pridomizkorišèamo v simbolne namene.Oblika taijita, ki nakazuje dinamièno ravnovesje jina injanga, enskega in moškega principa, teme in svetlobe, pasivnegain aktivnega, severnega in junega (poboèja),… nakazujedinamiènost in gibanje. Predstavlja popoln ideogramsubstanènega zrna, predvsem pa ideogram globalne urejenostisveta, dveh polarnih, nasprotno predznaèenih entitet vnerazdruljivi dvojici, ki predstavlja celoto, kot njegovega gibala.Simbol taijita predstavlja pojmovni znak elementarnega sveta.Konkretno gledano, predstavlja pogled (pri portretiranju se tapozicija imenuje polprofil) na substanèno zrno.Slika 6:Najboljši primer zemljevida kot znaka je shema podzemne eleznice,ki jo dostikrat najdemo na hrbtni strani mestnih zemljevidov in ki je vsvoji skrèeni obliki obièajno namešèena v vsakem vagonu. V takšniobliki naj bi jo prvi uvedli na londonski podzemni eleznici in je kotpojem berljivosti prišla v zgodovino grafiènega oblikovanja. (Izgledtakšne sheme še najbolj spominja na elektrièno vezje.)The best example of a map as a sign, is a subway scheme, often found onthe back of city plans and also, in its reduced form, in all the subwaycarriages. This form was first introduced in the London undergroundand has, as a model of legibility, become part of the history of graphicdesign. (The scheme's image easily reminds us of electronic circuits.)Slika 5:Hiroshi Hara: Petindvajset glasbenih stojal. "Zapis" meji na glasbeni<strong>za</strong>pis, tehniški ideogram, "tehnogram", predvsem pa predstavlja naèinneverbalne vizualne komunikacije, drubeno angairano likovnoumetnost, pa tudi èisto likovno sporoèilo. Likovno dejanje predstavljaznakovno predstavitev sistema odnosov v urbanem okolju, celota paumetnikovo interpretacijo podobe bivanja mesta. Na eni stranipredstavlja naèrt celotne strukture, na drugi strani <strong>za</strong>pis s pomoèjo"znakov".Hiroshi Hara: Twenty-five music stands. The "record" borders on amusical note, technical ideogram "technogram", but above allrepresents a method of nonverbal visual communication, sociallyinvolved fine art, but also clear artistic message. The artistic act ismanifested as a sign representation of relation systems in the urbanenvironment, while the whole is the artist's interpretation of the imageof a living city. On one hand it is a plan of the entire structure, on theother a record that uses "signs".Bognar, B., 2001: Hiroshi Hara (The " Floating World"of hisAchitecture). Wiley Academy, Chichester.Simbol taijita kot pojmovni znak elementarnega svetaNajmanjša sestavina naravnih gradiv naj bi seimenovala"substanèno zrno" [Perme 2002: 115], ki naj bi ga ssimbolom taijita nadomešèali e pred 5000 leti. Sestavljala naj biga nasprotno naelektrena elektrièna naboja. Substanènikomponenti naj bi bili enako veliki in enako oblikovani,nezdruljivi, a nikoli povsem loèeni. Zaradi svoje oblike (katerenotranji rob je podoben "šivu", spoju teniške ogice) naj biomogoèali le dve ekvivalentni rotacijski stanji zrn.Slika 7:Streho, ki pokriva ostaline, arhitekta Otona Jugovca v Drami priŠentjerneju, lahko razumemo kot ideogram <strong>za</strong>toèišèa, "strehe nadglavo".The roof that covers remnants, by architect Oton Jugovec in Dramanear Šentjernej, can be understood as an ideogram of shelter, "roofover one's head"Oblika in vsebina, formalna analogijaPojem forme, to je oblike, se ne nanaša na nobeno obstojeèostvar ali pojav. Forma je abstrakcija. Popolnoma jo je mogoèeopisati le kadar obstaja v nematerialni obliki in le tedaj se lahkopriblia idealnosti. [Muhoviè, 1997: 158] Arnheim ob tem pravi,23

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!