Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMAR <strong>2005</strong>/1kae na to, kar stvar v resnici je in kae na naèin bivanja nekestvari oziroma pojava ter predstavlja oèišèeno vizijo(arhitekturnega) prostora, nastopa kot pojmovni znak. Podobnolahko grafièno znamenje predstavlja celoto in nadomešèa nekpojem, besede kot nepopolne simbole. Kot kitajska pismenkalahko nastopa kot vzorec osnovne, prvotne oblike - arhetipa, sajtedaj poudarja znaèilnosti in bistvo. Tedaj tudi nastopa kot jasennaèin neverbalne komunikacije, kot pojmovni znak, ki doslednoizraa lastnosti entitete.O obliki ideograma govorimo v primerih, ko oblikapredstavitve objekta postane (pojmovni) znak, kadar pokae naontološko bistvo njegove <strong>za</strong>snove (ko pokae osnovna naèelavodilne misli), kadar odstranimo manj pomembno in pokaemoosnovo, bistvo, izvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadartakšna predstavitev pomeni preoblikovanje vidnega sveta v èistoabstraktno obliko. Pojmovno mišljenje, ki pripelje do pojmovnihznakov - ideogramov, je tudi sredstvo, ki omogoèa likovnopreoblikovanje stvarnosti in je torej hkrati tudi sestavni dellikovnega sveta.Lahko da se razumevanje pojavnosti posameznih entitet,njihovega duhovnega pomena, izkazuje tudi pri nekaterihjaponskih oblikovalcih prostora, recimo pri Tadau Andu.Razumevanje stvarnosti, ki se izkazuje v osnovnih idejah oprostoru v obliki skic, kadar te predstavljajo nekakšne ideogrameprostora, bi lahko imelo korenine v tradiciji in kulturi, ki kot naèinpisnega (in likovnega) sporazumevanja uporablja pismenke,(Japonci so nekatere pismenke od Kitajcev prevzeli, drugedodali.) iz katerih naj bi izhajalo razumevanje pojma kot celote,posledièno pa morda tudi razumevanje enovitosti ostalih entitet.(Kitajska je v tej relaciji bolj <strong>za</strong>prta, toga <strong>za</strong>radi politiènegasistema, <strong>za</strong>to predvidevam, da <strong>za</strong>enkrat sprejema poveèini le boljustaljene oblikovalske norme, ki ustre<strong>za</strong>jo predvsem vladajoèistrukturi ali pa novim kapitalistom, predvsem pa je v primerjavi zrazcvetom japonskega gospodarstva trenutno še v podrejenempoloaju, <strong>za</strong>to bi teko našli primere, ki bi podpirali tezo.)Slika 4:"Torii", šintoistièna simbolna vrata, ("ptièji drog" ali bolje "ptiè nadrogu" kot bi se besedo tudi dalo prevesti; op. av.) poleg vzpetin, vodein polj kot arhetip svetega, oznaèujejo glavni dostop do svetegaprostora, pri èemer istega tudi loèujejo od posvetnega. [Nitschke,1993: 14] Gornji nosilec "portala" prav<strong>za</strong>prav simbolno (kot ptiè)lebdi nad prostorom. Simbolna vrata predstavljajo materialni nosilecduhovnega."Torii" Shinto symbolical gateway ("bird mast" or better "bird on amast", which is a loose translation), besides hills, water and fields,also an archetype of holiness, marks the main access to the sacredspace, whereby it also separates it from the profane. [Nitschke, 1993:14] The upper beam of the ‘portal’ actually symbolically (as a bird)hovers above the space. The symbolic gateway represents the materialbearer of the spiritual.Slika 3:22Senca, ki jo meèe kri (kot simbol), umešèen v fasadno odprtino,pomeni prav<strong>za</strong>prav ideogram kapele, saj predstavlja bistven elementnjenega oblikovanja in vsebino objekta. (Tadao Ando: kršèanskaporoèna kapela na vzpetini Rokko, Kobe, Japonska, 1986.)A shadow, thrown by a cross (as a symbol) placed in a fasade opening,actually signifies the ideogram of a chapel, since it represents theessential element of the building's design and content. (Tadao Ando:Christian marriage chapel on the Rokko Hill, Kobe, Japan, 1986.)Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies inarchitectural anthropology in Japan) Academy Editions, Ernst &Sohn, London, Berlin.Arhetip in kozmosStarodavne civili<strong>za</strong>cije so vidni in èutni svet razumele kotponovitev kozmiènega vzorca. To matrico so povzemale vobredih, pa tudi v kozmiènih oziroma v kasnejših tempeljskiharhitekturah.Arhetipi se tièejo tudi razumevanja raja posameznihcivili<strong>za</strong>cij. Pri Babiloncih na primer je to pripeljalo do vzorca <strong>za</strong>mesto, pa tudi do vzorca <strong>za</strong> namakalni sistem. Zigurat s sedmimiterasami predstavlja kozmièno goro, simbolno podobo kozmosa ssedmimi do tedaj znanimi planeti, ki tu sluijo kot pravzorec.Mircea Eliade v svojem delu Kozmos in zgodovina [1992: 8]meni, da so miti tisti, ki ohranjajo in posredujejo vzorène modele,paradigme in to <strong>za</strong> vsa pomembnejša poèetja, ki se jih loti èlovek.Po njegovem mnenju imajo idealne podobe mest svoje prototipena nebu. [Marolt, 2004: 37] Celo moderna mesta naj bi zgradili pomitskem vzorcu nebeškega mesta. [Eliade, 1992: 20-21] Kot v tejzvezi pravi Norberg Schulz [1975: 10, 11], vzorci (matrice) oprostoru obstajajo v èlovekovi <strong>za</strong>vesti kot arhetipi in izhajajo izkulturne in socialne sredine, iz katere izhaja posameznik.Za vsako stvar znotraj kozmosa naj bi obstajal arhetip oblike.(Pojem arhetipa lahko v filozofskem smislu razumemo kot vzrok,prapoèelo vsega, kar je.) V likovni umetnosti so to med drugim
AR <strong>2005</strong>/1Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMlahko oblike - liki in telesa: kvadrat, krog, kocka, krogla,tetraeder,..., pri èemer kvadrat kot simbol parcele, tudi atrija in iznjega izpeljana kocka kot prispodoba èlovekovega bivališèa,simbolizirata tuzemsko, medtem ko krog in z njim krogla, katereplašè se enakomerno širi v vse smeri, povzemata neskonènost,nebesa, kozmos,... . Tudi v oblikovanju prostora jih s pridomizkorišèamo v simbolne namene.Oblika taijita, ki nakazuje dinamièno ravnovesje jina injanga, enskega in moškega principa, teme in svetlobe, pasivnegain aktivnega, severnega in junega (poboèja),… nakazujedinamiènost in gibanje. Predstavlja popoln ideogramsubstanènega zrna, predvsem pa ideogram globalne urejenostisveta, dveh polarnih, nasprotno predznaèenih entitet vnerazdruljivi dvojici, ki predstavlja celoto, kot njegovega gibala.Simbol taijita predstavlja pojmovni znak elementarnega sveta.Konkretno gledano, predstavlja pogled (pri portretiranju se tapozicija imenuje polprofil) na substanèno zrno.Slika 6:Najboljši primer zemljevida kot znaka je shema podzemne eleznice,ki jo dostikrat najdemo na hrbtni strani mestnih zemljevidov in ki je vsvoji skrèeni obliki obièajno namešèena v vsakem vagonu. V takšniobliki naj bi jo prvi uvedli na londonski podzemni eleznici in je kotpojem berljivosti prišla v zgodovino grafiènega oblikovanja. (Izgledtakšne sheme še najbolj spominja na elektrièno vezje.)The best example of a map as a sign, is a subway scheme, often found onthe back of city plans and also, in its reduced form, in all the subwaycarriages. This form was first introduced in the London undergroundand has, as a model of legibility, become part of the history of graphicdesign. (The scheme's image easily reminds us of electronic circuits.)Slika 5:Hiroshi Hara: Petindvajset glasbenih stojal. "Zapis" meji na glasbeni<strong>za</strong>pis, tehniški ideogram, "tehnogram", predvsem pa predstavlja naèinneverbalne vizualne komunikacije, drubeno angairano likovnoumetnost, pa tudi èisto likovno sporoèilo. Likovno dejanje predstavljaznakovno predstavitev sistema odnosov v urbanem okolju, celota paumetnikovo interpretacijo podobe bivanja mesta. Na eni stranipredstavlja naèrt celotne strukture, na drugi strani <strong>za</strong>pis s pomoèjo"znakov".Hiroshi Hara: Twenty-five music stands. The "record" borders on amusical note, technical ideogram "technogram", but above allrepresents a method of nonverbal visual communication, sociallyinvolved fine art, but also clear artistic message. The artistic act ismanifested as a sign representation of relation systems in the urbanenvironment, while the whole is the artist's interpretation of the imageof a living city. On one hand it is a plan of the entire structure, on theother a record that uses "signs".Bognar, B., 2001: Hiroshi Hara (The " Floating World"of hisAchitecture). Wiley Academy, Chichester.Simbol taijita kot pojmovni znak elementarnega svetaNajmanjša sestavina naravnih gradiv naj bi seimenovala"substanèno zrno" [Perme 2002: 115], ki naj bi ga ssimbolom taijita nadomešèali e pred 5000 leti. Sestavljala naj biga nasprotno naelektrena elektrièna naboja. Substanènikomponenti naj bi bili enako veliki in enako oblikovani,nezdruljivi, a nikoli povsem loèeni. Zaradi svoje oblike (katerenotranji rob je podoben "šivu", spoju teniške ogice) naj biomogoèali le dve ekvivalentni rotacijski stanji zrn.Slika 7:Streho, ki pokriva ostaline, arhitekta Otona Jugovca v Drami priŠentjerneju, lahko razumemo kot ideogram <strong>za</strong>toèišèa, "strehe nadglavo".The roof that covers remnants, by architect Oton Jugovec in Dramanear Šentjernej, can be understood as an ideogram of shelter, "roofover one's head"Oblika in vsebina, formalna analogijaPojem forme, to je oblike, se ne nanaša na nobeno obstojeèostvar ali pojav. Forma je abstrakcija. Popolnoma jo je mogoèeopisati le kadar obstaja v nematerialni obliki in le tedaj se lahkopriblia idealnosti. [Muhoviè, 1997: 158] Arnheim ob tem pravi,23