Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINAMED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMArchitectural content between the abstract and real2oo5 / 1 ARUDK 72.01COBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekÈlanek predstavlja naèine neverbalne komunikacije in arhitekturni izraz kotnaèin likovne komunikacije. Naèini neverbalne komunikacije so se razvijaliskladno z zavestjo, napredkom znanosti in tehnologije, kulturno sredino. Spomoèjo "podob" in "znakov" pripeljejo do izpopolnjenega naèinasporazumevanja, kar posredno pripelje tudi do kompleksne predstavitvearhitekture, v prvi vrsti arhitekturnega naèrta. Tudi arhitekturni naèrt je naèinneverbalne komunikacije, podobno kot skica in ostali naèini predstavitvearhitekturnega prostora. Kadar oblika predstavitve objekta pokae na ontološkobistvo njegove zasnove in ekstremno izraa identiteto objekta, kadar pokaemoizvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitev pomenipreoblikovanje vidnega (in tipnega) sveta v èisto abstraktno obliko, tedajgovorimo o obliki predstavitve arhitekturnega prostora kot ideograma,predvsem pa s tem potrjujemo tudi zvezo med arhitekturo in ostalimi zvrstmilikovne umetnosti.abstractThe article presents methods of non-verbal communication and architecturalexpression as methods of artistic communication. Methods of non-verbalcommunication evolved in conjunction with consciousness, scientific andtechnological progress, cultural setting. By using “images” and “signs” theyled to improved methods of communication, indirectly leading to complexarchitectural representation with architectural plans in the forefront. Even anarchitectural plan is a method of non-verbal communication, similar to a sketchor any other form of representing architectural space. When the form ofrepresenting a building points out the ontological essence of its layout andexpresses its identity to the extreme, when the source, structure of the idea andcognitive model are shown, when such representation implies transformation ofthe visual (and tactile) world into pure abstract form, then we speak about theform of (representing architectural space as) an ideogram, above all we thusconfirm the link between architecture and other types of fine arts.kljuène besede:arhitekturni prostor, arhitekturna vsebina, naèini neverbalne - likovnekomunikacije, pojmovno mišljenje, ideogram, arhetipkey words:Architectural space, architectural content, methods of non-verbal artisticcommunication, conceptual thought, ideogram, archetypeArhitektura je hkrati oblika in vsebina, v svojem bistvuabstraktna, a konkretno obstojeèa v materialni obliki. [Venturi,1983: 8] Na kvalitetno oblikovano arhitekturo naj bi gledali kotna enovito celoto, èeprav jo lahko opredelimo kot celoto, ki josestavlja niz soodvisnih, nasprotno predznaèenih in celoprotislovnih si elementov dvojic, ki jih poizkušamo uravnoteiti.Arhitekturo gradi vzajemni odnos med razumom in intuicijo,zamislijo in materialno obliko, obliko in uporabnostjo, konkretnopojavnostjo in vsebino, konstrukcijo in zamislijo o prostoru,umetnostjo in inenirstvom, pojmovno obliko in tehniko kako toidejo uresnièiti, ekonomiènostjo in "lepoto",... . Arhitektura jekonkretna in abstraktna hkrati, pri èemer protislovnost medentitetami predstavlja sr oblikovanja, v uspešnih rešitvah pa tudigibalo napredka.Nepredmetna oblika mišljenja v procesu izoblikovanjaarhitekturnega prostora omogoèa, da ustvarjalec doloèene delecelote osami, preoblikuje, uskladi celoto ali odvzame za celotonepomembne dele, ki bi utegnili spodkopavati njeno enovitost.Kvaliteten arhitekturni prostor, ki na pravilen naèin izraaarhitekturno vsebino, izhaja iz ontološkega bistva svoje zasnove,iz sveta idej in njihove predstavitve kot enovite celote.Arhitektura se e od svojih zaèetkov dalje, z organizacijoelementov kompozicije, z barvo, teksturo, dinamikoelementov,... kot kompleksnim znakom, ki izraa vsebino,vseskozi izraa na abstrakten naèin. Kadar arhitekt z iskanjemprave forme poizkuša eksplicitno izraziti vsebino, podobno kotostali likovni ustvarjalci, to poène s pomoèjo formalne analogije,pri èemer formalna analogija predstavlja podobnost poposebnostih. Forma tedaj vkljuèuje vsebini primerno semantiènovrednost.Naèini neverbalne komunikacijeMichel de Montaigne pravi, da so besede le okorni simboli zaduhovne reèi, ki jih vsakdo lahko tolmaèi drugaèe. [Amalietti,1991] Obstajajo pa dogovorjeni naèini komunikacije, ki sorazumljivi bodisi posameznim strokam, bodisi pripadnikomrazliènih jezikovnih skupin, ki pa se vedno navezujejo na kulturoin nivo civilizacije. Naèini neverbalne komunikacije so za razlikood verbalne, neodvisni od govorjene, slišane ali pisane besede inzato razumljivi širšemu krogu ljudi. Dogaja pa se, da imaznakovna pisava, ki ima korenine daleè v zgodovini, lahko veèrazliènih pomenov.Glavni namen vsakršnih komunikacijskih sistemov (recimopomorskih) je prenos znakov ali signalov, sporoèila na daljavo.Pri prenašanju sporoèila sta pomembni jasnost, nedvoumnost inprenašanje (vsebine) sporoèila v skladu z dogovorjenim naèinomkomunikacije. V splošnem pri tem velja pravilo, da se je privsakršni neverbalni komunikaciji, v našem primeru pri grafiènempodajanju informacije, potrebno izogniti dvoumnosti, saj gre vnasprotnem primeru za nejasnost sporoèila in za vnašanje zmede.Preveè "znakov", elementov, (kar velja v splošnem za vso likovnoumetnost) ustvarja nejasnost sporoèila. Še toliko bolj je topomembno za sodobne vizualne komunikacije. Malo, ne papremalo, je splošno pravilo. Naèin vizualne, neverbalnekomunikacije je tudi arhitekturni naèrt, zato za dober naèrt veljajoenake zakonitosti.Arhitekturni prostor kot naèin likovne komunikacijeJasnost je pomembna tudi za samo izraanje arhitekturnevsebine. Arhitekturni izraz je namreè naèin komunikacije medavtorjem in okoljem, s konkretnim prostorom, kamor je stavbaumešèena: bodisi z urbanizmom, ruralnim okoljem, pa tudi skrajino.20