Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAdoloèene naselbine, njen razvoj ter izkušnje in kultura bivanja:celovit refleks na prenovo v prostoru, èasu in materialni kulturi.V okolju, kjer je kvaliteta osonèenja visoka in je drubenookolje pozitivno naravnano, se je osnovni vzorec sèasomastabiliziral in ga danes prepoznamo kot stabilen naselbinskisistem. Kljub temu pa se individualni elementi vzorca stalnospreminjajo, pri èemer tudi v celoti ne moremo predvidetitrenutka, ko sistem preide v nestabilen in obratno. Zato sepovršinski znaèaj ter razmerje med stopnjo nukleacije alidisperzije stalno prilagaja novim okolišèinam. To sledirazumevanju in razlagi strukturnih sprememb v naselbinskihoblikah in njih vzorcih, ki so pod vplivom posebnih silnic vsakegaposameznega, individualnega kraja, kar je kljuènega pomena.Ko doloèen vzorec dosee stabilnost sistema, se njegovanaselbinska rast, oziroma obnavljanje v smislu uporabnostiizgrajenega, usklajuje glede na prepoznane prostorske vrednote.10Vendar se lahko tudi stabilni sistemi spremenijo v nestabilne,doivijo prelom in ponovno priènejo z izgradnjo naselbinskekulture, ki je v svoji neponovljivosti prepoznavna zaradiuporabnika, ki s svojim naèinom bivanja in ivljenjskim stilomvnese bistvo.inicialni premik, da se sistem vrne v stanje ravnoteja. Stabilni sistemise obnašajo tako, kot da išèejo to ravnoteje kot ciljno orientiranesisteme" [Toš, 2003:187].6 Za evropskega èloveka sta zelo pomembni tradicija in preteklost vprostoru. Lokacija ima z "duhom" zgodovine veèjo vrednost.7 Te naselbine postanejo veèje zaradi razvojnih procesov in niso "veèje"same po sebi.8 Kolonat je kmetijski sistem s koreninami v antiènem Rimskemcesarstvu. Izraz kolonat je prevzet iz latinske besede colonus - kmet, kidela na zakupnem zemljišèu. Temeljil je na medsebojnem dogovoruzemljiškega gospodarja in kolona, ki je dobil zemljišèe zgolj vobdelovanje, za povraèilo pa je posestniku dajal del pridelka.Posamezna veleposestva so bila bolj ali manj skupek posameznihmanjših delov, ki so predstavljali ustaljene celote in so se dokajsvobodno zdruevala ter razdruevala. Tovrstno dogajanje je biloodvisno predvsem od razpololjive kmeèke delovne sile, sprièo katereje gospodar kolonu zemljišèe bodisi dodajal bodisi odvzemal[povzeto po: Podveršiè, 1999:214-25].9 "Stoletje biotehnologije prinaša s seboj mnoico novosti: nov virsurovin, nov niz tehnologij za preoblikovanje, nove oblike trnezašèite, ki naj bi spodbudile trgovanje, svetovni trg, ob pomoèikaterega naj bi Zemljo poselili v drugo, tokrat z umetno ustvarjenimibitji, porajajoèo se evgenièno znanost, novo sociologijo, ki to znanostpodkrepljuje, novo komunikacijsko sredstvo za organiziranje inobvladovanje gospodarske dejavnosti na ravni genov ter novokozmološko pripoved, ki naj bi nam pomagala na tem potovanju. Vseskupaj - geni, biotehnologije, patenti za oblike ivljenja, svetovnabiološka industrija, testiranje èloveških genov in genska kirurgija,novi kulturni tokovi, raèunalniki in popravljene teorije o evolucijizaèenja spreminjati naš svet" [Rifkin, 2001:24].10 V tem pogledu so trenutne geomorfološke spremembe (potresi,poplave itr.) mnogo bolj dramatiène, saj prav naravno okolje pomeniza naselbinski prostor stabilnost sistema, ta se v primerjavi z ostalimidejavniki spreminja mnogo poèasneje (spremembe zaznamo šele popoteku mnogih stoletij).Viri in literaturaOpombe1 Zgošèanje pomeni proces, ki se odvija v naselbinski obliki; strnjeno papomeni obliko samo v doloèenem trenutku.2 Pojem "aglomeracija" v povezavi z naselbinskimi vzorci je boljprepoznan kot "gruèa", ki naj bi oznaèevala prosto razvrstitev objektov vskupini.3 e sama beseda stabilen je zelo plastovita in kompleksna ter nam nudirazliène razlage in vkljuèuje izkljuèujoèe se pomene pojma. Stalnanaselbina lahko pomeni npr. analizirani vzorec ni doivel veèjihsprememb v preteklosti in se to ne bo zgodilo tudi v prihodnosti. Kotnasprotje, èetudi z nestabilnimi, mobilnimi sistemi, so lahko nekaterielementi popolnoma stabilni, npr. prebivalstvo v doloèeni naselbini sekljub mobilnosti in migracijam ne spreminja.4 Protislovje v smislu namembnosti poselitvenega vzorca. Njegovprvotni namen je sluiti bivanju. Èe je èlovek izvzet, ostanejo praznelupine objektov, ki nimajo funkcije. V tem primeru se zgodiprotislovje: poselitveni vzorec kot fizièna struktura obstaja, vendar nimavsebine.5 "Stabilni sistemi imajo sposobnost vzdrevanja svojega ravnoteja alinjegovega obvladovanja, èe se le-to zaèasno skali. Stabilni sistem jetisti, ki ima sledeèo lastnost: èe je premaknjen iz stanja ravnoteja in (tako)pušèen, je (njegov) naslednji premik tako prilagojen v odnosu naDrozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Inštitut za geografijo,Geographica Slovenica, Ljubljana.Fikfak,A., 2004: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijona Slovenskem primorju - Goriška brda (doktorska disertacija). Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura. Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Gomiršek, T., 1999: Druinske strukture v luèi upnijskih matiènih virov (od1850 do 1910). V: Stres, P. idr. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. Obèina Brda,Dobrovo.Mlinar, Z., 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Ljubljana.Podveršiè, B., 1999: Izvor in oblike kolonata v Brdih. V: Stres, P. idr. (ur.), 1999:Briški zbornik 1999. Obèina Brda, Dobrovo.Rifkin, J., 2001: Stoletje biotehnologije: kako bo trgovina z geni spremenila svet.Zaloba Krtina, Ljubljana.Rihtar, F., Rihtar, K., 1996: Koherence v prostoru, na primeru vasi Volèji grad priKomnu. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Roberts, B. K., 1996: Landscapes of Settlement - Prehistory to the Present.Routledge, London.Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji.Partizanska knjiga, Ljubljana.Toš, I., 2003: Arhitektura in sistemologija (doktorska disertacija). Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.dr Alenka FikfakUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoalenka.fikfak@arh.uni-lj.si19