Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAtrenutno " stanje"naselbinske strukture. Ta je zdaj v oblikinukleacije, drugiè disperzije, v prehajanju ene oblike v drugo pazavzema celoten spekter vmesnih stopenj, ki jih zaznamo kotvsesplošno prostorsko razpršenost poselitvenega vzorca.Notranje socialne in ekonomske povezaveS prouèevanjem stabilnosti naselbinskega sistema,naselbinskih vzorcev, oblik in njih znaèilnosti raziskujemo nesamo fizièno pojavnost naselij, vasi in zaselkov, ampak tudivsebino sestavnih bivalnih enot. Pomembno je dejstvo, da vnaselbinah prebivajo ljudje, ki pripadajo razliènim socialnim,ekonomskim, drubenim, kulturnim skupinam itd. Oblikanaselbine in njenih osnovnih bivalnih enot odseva prav toèloveško raznolikost, ki se mnogo bolj spreminja v primerjavi sfizièno pojavnostjo objekta in glede na èasovno oddaljenost odsodobnosti. V tem smislu je zelo nazoren naslednji opispojmovanja osnovnih vrednot, ki so v preteklih stoletjihustvarjale razmere za bivanje: "... Mo, ki ga je opisovala, je imelvse vrline, saj je imel veliko kmetijo. Za to eno mo ni bil vaenkot oseba. Vaen je bil ekonomski razlog, ki bi v prejšnjih èasihomogoèil druini preivetje, èe ne bi mo s pijanèevanjem vsegazapravil. Èe pogledamo na to z današnjega stališèa, bi se namzdelo tragièno, èe pa na to pogledamo s stališèa dekle izprejšnjega stoletja, je bila poroka z moškim, ki je lahko nudilpreivetje druini, glavna vrednota. V drubi, kjer je bilopreivetje odloèujoè faktor, je bil najpomembnejši dejavnikposestvo ali pa sposobnost za delo " [Gomiršek, 1999:98].V okviru prepoznavanja notranjih povezav in odnosov jemono izoblikovati dve osnovni shemi, ki sta danes prepoznavnidel prostora Evrope: nekatere oblike izhajajo iz sorodstvenihvezi, nekatere pa iz gospodarskih. To je èlenitev na dvanasprotujoèa si pola, ki pa med eno in drugo skrajno mejoizoblikujeta številne kombinacije, iz katerih je sestavljena realnaslika prostora. To nasprotje je uporabno tudi pri raziskovanjudelitve na regularne/iregularne vzorce: prvi so v povezavi zgospodarskimi vezmi (planiranje in naèrtovanje širitve,doloèanje vzorca in oblike brez vnaprej prisotnega prebivalca,nepremièninsko trgovanje idr.); iregularne zasnove pa so bolj vpovezavi s sorodstvenimi vezmi (nadaljevanje, dograjevanje inširitev doloèene enote za sorodnike v smislu adicije, glede nanamen in dejanske monosti).Razvoj naselbinskih vzorcevBivalne enote lahko èlenimo in delimo na razliène kategorije,vendar so s stališèa fiziène pojavnosti pomembne predvsem vsmislu " prisotnost in trajanje"grajenega v prostoru tersoustvarjanje pogojev izkorišèanja/bogatenja doloèenega okolja(Slika 3). Objekti ne trajajo veèno, vendar nas nekatere strukture6opominjajo (npr. gradovi in cerkve) na preteklost .Nestabilen proces spreminjanja je tesno povezan s krajšimèasovnim obdobjem obstojnosti doloèene naselbine ali bivalneenote v prostoru. Vzorci, katerih strukturna ureditev se vèasovnem obdobju glede na ivljenje vsakega posameznika malospreminjajo, pa so povezani s stabilnostjo naselbinskegaprostora. Ta pojav ne izkljuèuje nenadne izgradnje novega,vendar v procesu spreminjanja prevladuje stabilnost.V vseh socialno-drubenih skupnostih zaznavamo prisotnostprostorskih interakcij, pretokov ali silnic, ki reagirajo nadogajanje izmenjave od primitivnih materialnih izmenjav dobrinvse do umske izmenjave idej v sodobnem svetu. Te silnice sledijokomunikacijskim tokovom ali mrei - avtocestam kot tudi raznimtehnološkim komunikacijskim tokovom. V tem sistemu soindividualne naselbine odvisne od izoblikovanja vozlišè ali toèksreèanja, ki so locirane na mrei. Ta vozlišèa so po znaèaju enaka,vendar se glede na prostorske omejitve ustvarja medsebojna7hierarhija, v kateri veèje naselbine dominirajo nad manjšimi.Integracija teh elementov (silnic, mre, vozlišè in hierarhije) vsistem predstavlja vplivno polje/obmoèje posamezne naselbine vprostoru. Raznolikost teh obmoèij omogoèa prepoznavanjepovršine pripadnosti, tip in naèin izrabe zemljišèa (land-use).Slika 4: Preoblikovanje prostorskih elementov - soobstoj z novimi ali nasilnarušitev - diskontinuiteta? (arhiv Peter Gabrijelèiè)Transformation of spatial elements - coexistence with the extant orviolent demolition - discontinuity?Razvojni procesiZnaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete medstabilnostjo in nestabilnostjo in zelo variirajo v prostoru in èasu.Nestabilnost se lahko spremeni v stabilnost in obratno, kar seodvija v razliènih èasovnih obdobjih ter v razliènih okoljih. Vsaknaselbinski vzorec vkljuèuje v " akcijo spreminjanja"štiridejavnike: prisotnost kontinuitete pod vplivom hitrostispreminjanja, kataklizmiène spremembe, vpliv kolonizacije inspreminjanje ekonomskega sistema; le-ti so s kasnejšimèasovnim razmakom e prepoznani kot del ivljenjskega sistema,povezanega z ekonomsko raznolikostjo in demografskimspreminjanjem.Kontinuiteta in kataklizmaIdeja kontinuitete v naselbinskem sistemu sloni na dejstvu, daje struktura vzorcev in oblik prisotna v prostoru e dolga stoletja,kljub temu da se spreminja, vendar ostaja v bistvu stabilna.Nadaljevanje kontinuitete v naselbinah, v katerih je prisotnatenja po zgošèevanju, je znaèilnost stabilnih sistemov, kar sekae tudi v urejenosti infrastrukture (ohranjanje, vzdrevanje indopolnjevanje). Kaj kontinuiteta vzorca in oblike resniènopredstavljajo s stališèa celovitosti naselbine, njenega dela insistema poselitve (ekonomija, druba in prebivalstvo) ostajavprašanje, ki mu ne moremo podati odgovora, saj se vsak delspreminja na svoj naèin. Vendar ostaja del tega sistema, ki jeteko spremenljiv in se nanaša na prepoznavanje znaèilnostilokacije, na naravne zakonitosti prostora.Veèina naselbinskih procesov tei k dopolnjevanju,dograjevanju, stopnjevanju, kar se na zunanji podobi doloèenenaselbine pozna šele s èasovnim odmikom. Vendar se nekateriprocesi v okolju hitro odvijajo - lahko v nekaj urah, minutah alicelo sekundah (Slika 4). Geomorfološke spremembe, kot je npr.poplavljanje reke, lahko traja nekaj ur, vendar vnos kulturnekataklizme predstavlja za naselbinsko stabilnost mnogo veèjospremembo (npr. vnos novih prebivalcev v okolje kot vojaškiposeg). Takšna opustošenja so bila del naselbinskega razvoja, prièemer je pomenila tuja invazija za domaèe prebivalce vednokatastrofalno spremembo.17