Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAPrva usmeritev v raziskovanje osnovne oblike se nanaša narazumevanje organizacije zaèetnih toèk: samotne kmetije so si1postavljene blije od 150 metrov. Nukleacija (zgošèanje) sepriène v trenutku, ko so te toèke samotnih kmetij tri. Zaène serazvijati ena od dveh osnovnih zasnov [Drozg, 1995:87]:izoblikuje se geometrièna oblika linije ali trikotnika. Ko je vednoveè toèk dodanih nukleusu, se èedalje bolj formira osnovna2razdelitev na vrsto ali aglomeracijo . Èlenitev in razdelitev naregularno ali neregularno obliko sta odvisni od urejenosti znotrajposameznih bivalnih enot ter med njimi. Aglomeracije so lahkotudi pravokotne, osnovane na mrei, lahko tudi krone; v vsehprimerih pa so regularne ali iregularne. In konèno, nukleacijeimajo lahko v notranjosti naselbinske strukture notranji odprtiprostor, zeleno površino ali trg.V mreo naselbinskih oblik so vkljuèene razliène zasnove, odsamotne kmetije do naselbine višjega reda (centralno naselje).Vendar je pri tem pomembno naslednje: številne naselbine sosestavljene iz razliènih zasnov in ne samo iz ene, kompozicijopredstavljajo e kot znaèilnost...Regularne in neregularne zasnoveBeseda "regularen" v povezavi z naselbinsko obliko spominjana sistematiène strukture reda, prisotne v razvrstitvi objektov in(parcelnih) mej. Geometrièni regularni vzorci izhajajo izplaniranega, nadzorovanega procesa, ki sledi principomenostavnih oblik.Enostavni vzorci, strukture so tiste oblike, ki so definirane zminimalnim številom podatkov. V primeru urbanistiènihmodelov, s katerimi smo (in še danes) urejali prostor, govorimo oosnovnih oblikah, kot so: toèka, linija, ploskev in prostorskimodel; mrea (regularna, iregularna, trikotna, poligonalna, itd.),pa je e nadgradnja predhodnega vzorca. To so enostavni,nezmotljivi modeli, lahko èitljivi in obvladljivi. Vendar vprostoru sreèamo zelo malo tovrstnih, jasnih oblik. Tudi tistenaselbinske oblike, ki so bile naèrtovane na ta naèin, so zaradidelovanja èasa in z vnosom novih elementov spremenileenostaven red v drugo obliko, ki jo dojemamo kot vizualnokaotièno podobo. Navidezno iregularnost ali " kaotiènost stanja"lahko opredelimo kot skupek prepletajoèih se struktur, ki delujejopo principu lastnih dinamiènih tokov. Struktura je sestavljena izrazliènih plasti delovanja, katerih oblika in funkcioniranjeposameznega nivoja sloni lahko na regularnem ali iregulranemvzorcu. V prepletanju moramo omogoèiti pretoènost innekonfliktno delovanje, prehod strukture iz ene oblike v drugo.To so oblike naselbin, ki delujejo kot kreativni procesi, iz katerihse rojeva zapletenost bogato prepletenih vzorcev, ki so vèasihstabilni ali pa nestabilni, vèasih konèni ali neskonèni, vedno pa sozanimivi in dinamièni kot premikanje in vibriranje ivih bitij.Spreminjanje in stabilnostProces spreminjanja naselbin skozi èas sloni na treh kljuènih3 4elementih: stabilnost , širjenje in protislovje . Stabilnost je tekodefinirati, saj je pojem hitro zamenljiv s stagnacijo. In vendar najbi vkljuèeval: postopno spreminjanje in prilagajanje novimoblikam, ekonomsko stagnacijo, socialno marginalizacijo,demografsko stabilnost, konzervatizem in administrativneomejitve v primeru širitev. Širjenje naselbin v okviru obstojeèestrukture je razpoznavno v številnih oblikah: najprej se je zaèeladelitev obstojeèih parcel na manjše enote, nato pa zapolnjevanjeodprtih prostorov znotraj naselbine in dodajanje novih zazidljivihpovršin, najveèkrat na robovih grajene strukture. Tretji proces,protislovje, pa vkljuèuje primere kot so popolno izpraznjenedoloèenega vzorca, popolna porušitev ipd.Širitev doloèene naselbinske strukture je bila velikokrat kotnasprotje temu uravnoteena s krèenjem, ki ga je povzroèilabolezen, vojskovanje, sprememba v ekonomiji idr. Spremembomoramo doumeti kot neenakomeren pulz/curek energije, kiizhaja iz ekonomskega gospodarjenja ter predstavlja pretokivljenja ruralnih naselbin, stimulira njih rast ali propad. Ob temrazmišljanju se poraja vprašanje prostorske razpršenosti inporazdelitve teh pulzov, kaj so v prostoru in kakšna je njihpredvidljivost. Iz tega sledi prvo pomembno spoznanje: bolj kotje naselbina majhna, pomembnejši je vsak nov vnos in vpliv letegana obstojeèi prostor.Poseben pomen imajo naselbine v " odmevu preteklosti ", kiivi v spominu starih oèetov ter predhodnih generacij - spomini,ki se prenašajo od lokacije do lokacije in poudarjajo njihov ruralni5znaèaj. Tovrstni razvoj sloni na stabilnosti , ki izhaja iznadaljevanja tradicije: stabilnost, ki nima razvojnega znaèaja inprej pomeni zamiranje (propad) kot pa obstoj. Hkrati pa soAANUKLEACIJADISPERZIJAGLAVNI CILJIEKONOMIJALOKACIJAVELIKOSTPREBIVALSTVONOTRANJIZUNANJISKUPNOSTINDIVIDUALNOSTpreivetjekmetijstvoDOSTOP DODOBRINfiziènookoljedemografskiprofilUPRAVLJANJEUPRAVLJANJENASELBINA IN PRIPADAJOÈA BIVALNA ENOTAnapor (doseek)varènogospodarjenjeuveljavljanjecentripetalne silesvoboda/statusdohodekcentrifugalne sileEKONOMSKI DEJAVNIKIstabilnostakumulacijabogastvaspremenljivostindustrija/obrtribolovrudarstvodrugoSOCIALNI DEJAVNIKIfiziènidostopkulturnidostoppreskrbas hranosocialnidejavnikigostotapreb.emigracijeImigracijetveganja(vojne, lakota itd.)POLITIÈNI DEJAVNIKIODLOÈANJEODLOÈANJEBBSlika 2:Prostorski diagram zdruuje številne dejavnike, ki vplivajo na zgradbo in bistvo naselbinske strukture.The spatial diagram unites numerous factors that affect the form and essence of settlement structure.15