Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAStability of settlement space2oo5 / 1 ARUDK 711.3COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 15.5.2005izvleèekZnaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo innestabilnostjo. Ocenjujemo jih po njihovi historièni vrednosti, vendar se jenjihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletja spreminjala, prostoruprilagajala, zato ni veè razpoznavna v izvorni obliki. Èas predstavlja tisti "naddejavnik",ki uravnava, odreja in preoblikuje notranje silnice naselbinskestrukture, na katere odloèilno vplivajo socialne povezave. Nestabilnost se lahkospremeni v stabilnost in obratno. Neodvisno od celovitega sistema pa seindividualni elementi vzorca stalno spreminjajo (širjenje in krèenje naselbin ternjihovih osnovnih bivalnih enot), pri èemer ne moremo predvideti trenutka, kosistem preide v nestabilenega in obratno. Zato se površinski znaèaj vzorca terrazmerje med stopnjo nukleacije ali disperzije stalno prilagajanja novimokolišèinam.Razvoj razliènih oblik naselbinskega prostora je bil pogojen z morfološkogeografskimiznaèilnostmi obmoèja, s proizvodnjo (naèinom gospodarjenja) kottudi z agrarno in kolonizacijsko zgodovino. Prve spremembe na podeelju sepokaejo z vnosom novih transportnih povezav. V slovenskem prostoru se jenajveèji preobrat zgodil po 2. svetovni vojni predvsem s sprememboorganizacije v drubenopolitiènem sistemu ter uvedbo številnih akcij v smislupodrubljanja podeelja.abstractCharacteristics of settlement patterns and forms are encompassed betweenstability and instability. We evaluate them according to their historical value, buttheir image, as perceived today after centuries of changing, adapting andtransformation, cannot be recognised in its original form. Time is the “superfactor”that balances, determines and transforms internal forces of settlementstructures, and is decisively conditioned by social links. Instability can change tostability and vice versa. Individual elements of the pattern constantly change,independently from the comprehensive system (expansion and shrinking ofsettlements and their particular residential units), but we cannot predict themoment when the system becomes unstable and vice versa. Thus the patternssuperficial character and ratio between the level of particularisation ordispersion constantly adapt to new circumstances. The development of variousforms of settlement space was conditioned by morphological-geographicalfeatures of the area, production (management method), as well as the history ofagriculture and colonisation. The first changes in the countryside emerged withthe introduction of new transport links. In Slovenia the most substantial changehappened after WW2, mainly following changes in organisation in the socialpoliticalsystem and introduction of numerous measures implyingcollectivisation (nationalisation) in the countryside.kljuène besede:naselbinski vzorci in oblike, ruralne naselbine, stabilnost, spremenljivostkey words:settlement patterns and forms, rural settlements, stability, adaptabilityInterakcije med kulturami, naèinom bivanja, ekonomskoosnovo in socialno drubo so kompleksne in jih ne moremopoenostavljeno razloiti. Sklenjenost med temi dejavniki vprostoru opazimo tudi brez podrobnega in temeljitega pregleda,nanaša pa se na naslednji dejstvi: v kakšnem odnosu je bilakrajina do njenih uporabnikov v preteklosti in kako jespremenljivost tega odnosa vplivala na nadaljevanje/prelomkvalitet, ki so ustvarjale pogoje za bivanje na toèno doloèenilokaciji.Na primarne znaèilnosti prostora vplivata relief in vegetacija,ki sta povezana s stabilnostjo, z geologijo in geomorfološkopreteklostjo doloèenega obmoèja. Mnoica raznolikosti vizoblikovanosti površin, npr. gozdov (razlika med tropskim iniglastim gozdom), kae na vlogo terena, ki vpliva na èloveškeaktivnosti, hkrati pa vkljuèuje naravne dobrine v okolju, kjer se jepreko stoletij razvil doloèen naèin ivljenja.Krajina, kot jo vidimo danes, vkljuèuje fiziène in kulturneznaèilnosti, ki dajejo lokaciji karakter, predstavljajo osnovo skatero raziskujemo naselbine in vsoto vseh procesov v njih. Vpreteklosti je bil ravninski del neprivlaèen za poselitev inizkorišèanje naravnih dobrin (npr. moèvirje), mnogo bolj iskanagrièevnata lega (varnost), danes pa je to grièevje zanemarjeno inopustošeno...Ali so grièi predstavljali tisto osnovo, ki je sledila kolonizacijiin je ravnina postala privlaèna šele, ko so spretnosti in tehnologijanapredovali? Ekonomski naèin ivljenja je osnovna znaèilnost invodilo èloveške kulture, pa vendar je krajina veè kot samoprometno sredstvo za ekonomske aktivnosti.Morfološko ogrodjePri raziskovanju naselbinskih vzorcev in oblik se sooèamo zdvema nasprotujoèima si pojavoma. Na eni strani je nezmonostklasifikacije in poenostavljanja navidezno neskonènih variacijoblik; podobne oblike lahko nastanejo na popolnoma razliènenaèine in v razliènem èasovnem obdobju. Na drugi strani pa imajonaselbinske oblike tesno povezavo s kulturo naroda, v kateri sezrcalijo bivalna kultura, naèin bivanja in identiteta posameznikater okolja - kontekst kraja. Dejstvo, da lahko doloèeno oblikoidentificiramo, ji doloèimo znaèaj in jo klasificiramo (Slika 1)pomeni, da jo hkrati opazujemo v razliènih razvojnih stopnjah. Topa zadeva proces spreminjanja naselbine in njene oblike, zakatero ni nujno, da bi se na razliènih nivojih z njo ujemala(spreminjanje osnovne bivalne enote vpliva na spremembo vposelitvi, vendar ne nujno v smislu sistemske spremembe).Prepoznavanje pa hkrati ne pomeni spreminjanja. Posameznaoblika ne pomeni zanesljivega zavzemanja obmoèja za toènodoloèen namen, temveè lahko npr. kmetija postane samogospodarsko poslopje ali samo stanovanjska hiša, lahko panastane iz nje naselje, v doloèenem obdobju in pod posebnimipogoji celo mesto. Iz tega sledi, da ne moremo izvzeti moneneprièakovane dinamiènosti v razvoju posameznega vzorca navseh nivojih, od posameznega objekta do celotnega sistemaposelitve.VZOREC OBLIKAZASNOVARAZVOJNA STOPNJA LEGA V PROSTORUsamotna kmetija S linijaL regularna R nukleacija N ravninaRzaselek Z krog (centriènost) K ireglarna I disperzija Ds ravninska terasa Rtvas V mreaMdifuzija Df poboèjePnaselje N suburbanizacija S slemeScentralno naselje Cnurbanizacija USlika 1:Klasifikacija naselbinskih oblik in vzorcev. Podobne oblike lahkonastanejo na popolnoma razliène naèine in v razliènem èasovnemobdobju.Classification of settlement forms and patterns. Similar forms canemerge in completely different ways and in different times.14