Revija 2005/1 v PDF - Fakulteta za arhitekturo - Univerza v Ljubljani

AR 2oo5 / 1UvodnikPrva številka v letu 2oo5 je razdeljena kakor ponavadi: naèlanke in na pregled znanstveno raziskovalnega dela zraziskavami in s poroèili o nastopih na kongresih v letu 2oo4.Potem, ko se je v letu 2oo4 poveèal dotok sredstev z 1 FTE na1.7 FTE smo prièa nekaj manjšemu številu raziskav. Vzroke botreba analizirati, na vsak naèin pa bo na fakulteti treba rezultatomprilagoditi razdelitev sredstev, ki jih za raziskovalno delonamenja Agencija za raziskovalno dejavnost RS v okviruprograma. Po kontroli OSIC (Knjinice FDV, ki je pristojna zaurejanje v druboslovju) se je naša knjinica FAustrezno odzvalaz uvedbo formularja, kjer vsak avtor sam, z odgovornostjopredlaga klasifikacijo vpisa. Dokonèna oblika vpisa je še vednopod kontrolo OSIC, dokler Znanstveni svet na ARRS ne doloèiskupnih pravil v okviru sistema COBISS. Veè o tem piše kolegicaZupanèièeva v svojem èlanku te številke. Sami pa moramoskrbeti za objave ter za zbiranje citatov: oboje je nujno zaocenjevanje znanstvene odliènosti naše raziskovalne skupine.Èlanki so tokrat dokaj raznoliki: od problemov naèrtovanjanaselij do raèunalništva. Dva èlanka odpirata eno naslednjih tem:prenovo. To sta prispevka zagrebškega kolega Pleštine in -posebej vzpodbudno - mlade študentke Maše Kavèiè, ki suverenovstopa v profesionalni svet objavljanja problematike na njenempodroèju.Peter Gabrijelèièv èlanku trdi, da se s preobrazbo socialnein ekonomske strukture podeelja preoblikujejo tudi ustaljeneprostorske oblike krajin in naselij. Spremembe so pozitivne innegativne, zato je potrebno oblikovati podrobnejša merila zaurejanje prostora s poudarkom na urejanju manjših naselij, skaterimi bo mogoèe kvalitetno usmerjati aktualne prostorsketrende.Alenka Fikfak govori, da so znaèilnosti naselbinskihvzorcev in oblik zajete med stabilnostjo in nestabilnostjo.Ocenjujemo jih po njihovi historièni vrednosti, vendar se jenjihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletjaspreminjanja, prostoru prilagajanja in preoblikovala, zato ni veèrazpoznavna v izvorni obliki.Novi doktor znanosti Peter Marolt predstavlja trditev, dakadar oblika predstavitve objekta pokae na ontološko bistvonjegove zasnove in ekstremno izraa identiteto objekta, kadarpokaemo izvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadartakšna predstavitev pomeni preoblikovanje vidnega (in èutnega)sveta v èisto abstraktno obliko, tedaj govorimo o obliki(predstavitve arhitekturnega prostora kot) ideograma, predvsempa s tem potrjujemo tudi zvezo med arhitekturo in ostalimizvrstmi likovne umetnosti.Gostja na arhitekturnem podroèju Maša Kavèiè pravi, da jerazlog za strokovno problematiko glede vprašanja dopustnostirekonstrukcije v Sloveniji predvsem v starih konservatorskihnaèelih, zakonodaji, pomanjkanju interdisciplinarnegasodelovanja, nepopolnem dokumentacijskem sistemu, finanèniproblematiki, strogih varstvenih reimih, bolj ali manjobjektivnih strokovnih argumentih in v nepoenoteniterminologiji spomeniško-varstvenih strok.Lenko Pleština predstavlja uvod v eno naslednjih tem, kopredstavlja štiri primere prenove iz njegove široke, bogate inmnogokrat nagrajevane prakse.Prav posebno tematiko odpira Gregor Èok, ki v èlankuprikazuje klasifikacijo nastajajoèih prostorskih rešitev, kjeropozarja na vzorèno delovanje samograditeljske prakse innakazuje monost regulacije obravnavanih procesov.Martina Zbašnik-Senegaèniknadaljuje svojo temo omaterialih. V evropskem prostoru so se izoblikovale štiri tehnikegradnje, ki se med seboj moèno razlikujejo. V prispevku soobdelane posamezne tehnike gradnje in njihova uporaba vzgodovini.Iztok Kovaèiè, ki se ukvarja kot mladi raziskovalec zraèunalniki, trdi, da niè veè ne obstaja en sam centralniraèunalnik, ki nadzira dogajanje celega objekta, temveè so vsamem objektu raèunalniški èipi, razpredeni v vseh, tudinajmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omreje.Problemski èlanek o vrednotenju znanstvenega dela objavljaTadeja Zupanèiè Strojan, ki v podatkovnih bazah "ISI", katerihpovršinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšim znanostimuspešno slui za utemeljevanje njihove znanstvene odliènosti vSloveniji, išèe podatkovne plasti, ki nakazujejo posebnostiarhitekturne stroke po svetu.Èlankom sledi nekaj poroèil o raziskavah 2oo4, ki so v celotidosegljive v knjinici FA, ter poroèila o kongresih v letu 2oo4.Razveseljiva informacija je, da je Zaloba EDUCA vsodelovanju z Goriško knjinico Franceta Bevka pripravilarazstavo Slovenska strokovna periodika, kjer so reviji ARArhitektura raziskave / Architecture Research podelili drugonagrado za likovno izvedbo revije.elim vam prijetno branje.urednik4

AR2oo5 / 1EditorialThe first issue of the 2005 volume is as usual divided intoarticles and a review of scientific research work with reportsabout presentations at congresses in 2004.Since our income of research resources in 2004 has increasedfrom 1 to 1.7 FTE, we have been witness to a somewhatdiminished quantity of research. The causes will have to beanalysed, but in any case, funds allocated to the Facultyaccording to the Agency for research activities of the Republic ofSlovenia's (ARRS) programme, will have to be redistributed andadapted to the research results. Following the OSIC control(Library of the Faculty for social sciences, responsible for thefield of social sciences) our Faculty's library respondedaccordingly by introducing a questionnaire, which is filled byauthors themselves, who are also responsible for the proposedentered qualification. The final entry will be controlled by OSICuntil the Scientific Council at ARRS decides upon common ruleswithin the COBISS system. More on the topic is described by ourcolleague Zupanèiè in her article. It is still our responsibility totake care of publishing and to collect citations: all are essential forevaluating scientific excellence of our research group.This time the articles are rather varied: from issues inplanning settlements to computer related topics. Two articlesintroduce one of the future topics: renewal, namely the article byLenko Pleština, our colleague from Zagreb, and rathersignificantly the young student Maša Kavèiè, who iscourageously entering the professional world by publishingissues from her field.In his article Peter Gabrijelèiè claims that transformations ofsocial and economic structures in the countryside are alsoconditioning transformations of spatial forms of landscape andsettlements. Changes are positive and negative, thereforedetailed measures for spatial management, which can beimplemented to provide quality directions for ongoing spatialtrends, have to be devised, with emphasis on management ofsmaller settlements.Alenka Fikfak argues that characteristics of settlementpatterns and forms are caught between stability and instability.They are assessed according to their historical values, albeit thattheir presently recognised image changed, adapted to the realityand transformed through centuries, meaning that it cannot bedistinguished in its original form.The new doctor of science Peter Marolt presents thestatement that when the form of an object's representation showsits conceptual ontological essence and extreme expression of theobject's identity, when we show the source, idea's structure andmodel of thought, when such representation impliestransformation of the visual (and tactile) world into pure abstractform, then we speak about the form of (representation ofarchitectural space as) an ideogram, but above all prove the tiebetween architecture and other disciplines of fine arts.Maša Kavèiè, a guest in the field of architecture, argues thatthe reasons for professional problems concerning legitimacy ofreconstruction in Slovenia lie in outdated conservationprinciples, legislature, as well as lack of interdisciplinarycooperation, incomplete documentation system, financialproblems, strict protection rules, more or less objectiveprofessional arguments and un-harmonised terminology ofprofessions involved with heritage protection.Lenko Pleština presents an introduction to one of the futuretopics by showing four examples of renewal, taken from hisbroad, rich and often awarded practise.A very specific theme is introduced by Gregor Èok, whopresents a classification of emerging spatial solutions, wherebyhe stresses the operational patterns of self-building practices andpoints out possibilities for regulating the processes at hand.Martina Zbašnik-Senegaènik continues her theme aboutmaterials. In European space four building techniques haveevolved, which are inherently different. The article showsparticular building techniques and their use in history.Iztok Kovaèiè, a young researcher involved with computers,claims that there is no central computer anymore for controllingactivities within a building but that there are computer chipsdistributed throughout the building, even in its smallestcomponents. All these small computers mutually interconnectinto a network.Tadeja Zupanèiè Strojan, has submitted an articlequestioning the evaluation of scientific work whereby data layersin 'ISI' databases were searched for, which distinguish specificsof the architectural profession worldwide and whose superficialacknowledgment is used by the productively most successfulsciences in Slovenia to argument their scientific excellence.The articles are followed by several reports about researchdone in 2004, all of which are available in the Faculty 's Library,and reports from congresses in 2004.Cheerful information is that the publisher EDUCA, whoprepared an exhibition of Slovene professional periodicalstogether with the Library France Bevk in Gorica, granted ARArhitektura raziskave / Architecture Research the secondprize for artistic execution of a magazine.I wish you pleasant reading.Editor5

Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NASTOPNJO URBANOSTIManagement of small settlements in view of their level of urbanity2oo5 / 1 ARUDK 711.2COBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekNajizrazitejša znaèilnost slovenske poselitve je nesorazmerno veliko številonaselij in zaselkov v razmerju do števila prebivalcev in do površine drave: 44%od priblino 2 miljona prebivalcev ivi v 88 naseljih z veè kot 2000 prebivalci,kar predstavlja samo 1,46% vseh naselij, vsi ostali prebivajo v preostalih 5797manjših naseljih in zaselkih.S preobrazbo socialne in ekonomske strukture podeelja se preoblikujejo tudiustaljene prostorske oblike krajin in naselij. Spremembe so pozitivne innegativne, zato je potrebno oblikovati podrobnejša merila za urejanje prostora spoudarkom na urejanju manjših naselij, s katerimi bo mogoèe kvalitetnousmerjati aktualne prostorske trende.S tipološko karto slovenskih krajin glede na primarne razvojne potencialeprostora ter s tipologijo naselij glede na njihov agrarni oziroma urbani znaèaj,stopnjo ohranjenosti stavbne dedišèini in glede na njihovo vlogo v urbanemsistemu, je mogoèe doloèiti za vsako obmoèje oziroma za vsako manjše naselje vSloveniji konkretno tipološko opredelitev ter izoblikovati splošna inpodrobnejša pravila za njihovo prostorsko urejanje.Priroènik s podrobnejšimi pravili za urejanje manjših naselij, s katerim sedopolnjuje splošna pravila PRS, predvsem v smislu razloèevanja medurejevalskimi pravili glede na agrarni ali neagrarni znaèaj naselij, omogoèamednivojsko usklajevanje oziroma realizacijo temeljnih usmeritev SPRS inPRS pri izdelavi SPRO in PRO.kljuène besede:tipologija krajin, agrarni potencial, podrobnejša pravila, urejanje manjšihnaselijabstractThe most pronounced characteristic of Slovene settlement is the disproportionatequantity of small settlements and hamlets in relation to the population size andnational territory. Out of the 2 million inhabitants, 44 % live in 88 settlements withmore than 2000 inhabitants, meaning only 1,46 % of all settlements. All the rest livein the remaining 5797 small settlements and hamlets.Transformation of the countryside's social and economic structure is also coupledwith transformation of established spatial forms of landscape and settlements.Changes are positive and negative. It is therefore necessary to devise more detailedcriteria for spatial management, with emphasis on management of smallersettlements, whereby quality in direction will be given to ongoing spatial trends.By applying the typological map of Slovene landscapes, in view of primary spatialdevelopment potentials, and in conjunction with type of settlement, in view of itsagrarian or urban character, level of preservation of built heritage and role in theurban system, it is possible to determine a concrete typological definition for eacharea or any smaller settlement in Slovenia, as well as formulate general and detailedrules for their spatial management.Above all by distinguishing between management rules concerning agrarian andnon-agrarian character of settlements, the manual, with detailed rules formanagement of smaller settlements, which complements the general rules stipulatedin the Slovene planning order, enables harmonisation between levels and theachievement of basic directions stipulated in the Strategy of spatial development ofSlovenia and Slovene planning order during production of Municipal strategies ofspatial development and Municipal planning orders.key words:landscape typology, agrarian potential, detailed rules, management of smallsettlementsKaj razumemo pod pojmom manjša naselja? Ob pregledutemeljnih pravil za urejanje prostora, zapisanih v osnutkuprostorskega reda Slovenije, se sproa dilema: ali je prav, da vdokumentu ni loèitve med dvema osnovnima oblikama prostora:urbanim prostorom in podeeljem? Na eni strani je takšno loèitevsmotrno ohraniti, saj je prisotna tudi v vseh dokumentih EU in jetorej predmet splošne terminologije in teoretiène prakse.Nasprotno je za slovenske razmere morda bolj koristnanaèelnejša delitev na urbani prostor in krajino, saj ima izrazpodeelje v našem kulturnem kontekstu pogosto pejorativenpomen. Delitev na "mešèane" in "podeelane" je izrazitoneproduktivna, saj sproa nepotrebne negativne konotacije in stem socialne in kulturne konflikte. Prav tako so tradicionalnavaška naselja v Sloveniji oblika, ki zaradi sodobnih ivljenjskihpogojev nezadrno izginja in jo smiselneje nadomešèaterminološka oznaka podeelska naselja, ki so dostikompleksnejši poselitveni pojav, ki vkljuèuje tudi dele nekdajèistih vaških naselij.Tudi v še povsem ruralnih naseljih v Sloveniji bodotransformacijski procesi e v blinji bodoènosti privedli donjihove veènamenske preobrazbe in izbrisali ostro mejo medurbanimi in vaškimi sestavinami, zato je smotrneje govoriti ofenomenu manjših naselij na splošno. Govorimo torej o kulturnihkrajinah in o naseljih, ki jih urejamo po splošnih pravilih, kiveljajo na splošno za vsa naselja, in po podrobnejših merilih, ki senanašajo na specifiko naselij, glede na to ali leijo v urbanih ali v"podeelskih" krajinah.Tipologija slovenskih krajin in naselij glede na stopnjourbanostiKer je veèina manjših naselij v Sloveniji še vedno vezana naagrarni izvor, smo za namen in potrebe prostorskega naèrtovanjaizdelali karto s prikazom tipologije slovenskih krajin in naselijglede na potencial prostora za agrarno proizvodnjo oziroma gledena stopnjo njegove urbanosti. S pomoèjo tipološke karte lahkodoloèimo specifiko posameznih obmoèij oziroma posameznihnaselij v Sloveniji. Karta je opremljena s komentarji in razvojnimismernicami, ki so koristne za pripravo dravne prostorskedokumentacije in obèinskih strategij. V sinteznem prikazu soopredeljeni štirje tipi krajin in sicer: A - naravna krajina, B -gozdna krajina (lesnoproizvodni gozd), C - kmetijsko manjintenzivno krajina in D - kmetijsko intezivna krajina. Ob teh štirihprimarnih kategorijah doloèamo še dve podkategoriji in sicer: C1- kmetijsko manj intezivno krajino v urbanem vplivnem obmoèjuin D1 - kmetijsko intezivno krajino v urbanem vplivnemobmoèju. V tem okviru so merila in ukrepi za urejanje naselijodvisni od razliènih prostorskih kriterijev (tipologije naselij,arhitekturne prepoznavnosti, zasnove omrene poselitve), kiizhajajo iz naèelnih usmeritev Strategije prostorskega razvojaSlovenije (SPRS). Ugotavljamo, da doloèa kljuène ukrepe zaurejanje naselij in njihovih vplivnih obmoèij razvojna strategijadrave, v kateri moramo jasno opredeliti primarne razvojneusmeritve za posamezen tip krajine.Iz tipološke karte krajin in razpredelnice (Slika 1), v kateri jeopredeljena tipologija krajin je mogoèe doloèiti za vsako obmoèjeoziroma naselje v Sloveniji konkretno tipološko opredelitev.Tako pomeni sestavljena tipološka oznaka "CGJO" = naselje,ki lei v kmetijsko manj intenzivni krajini, ima ruralni znaèaj inohranjeno arhitekturno dedišèino ter ima vlogo središèaregionalnega pomena v urbanem sistemu poselitve. Na osnoviomenjene tipološke opredelitve je mogoèe za potrebe prostorskestrategije za vsako naselje ali podeelsko obmoèje posebejdoloèiti splošne in podrobne usmeritve za njihov trajnostnirazvoj.8

AR 2005/1Peter GabrijelèièUREJANJE MANJŠIH NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANOSTIOpombe1 Pri ponovnem poskusu doloèitve mestnih naselij (od leta 2002 je narazpolago šele nerecenzirano delovno gradivo) so na SURS za izhodišèepostavili štiri skupine kvantitativnih kazalcev in njihove kombinacije.Kriteriji so bili: število prebivalcev, razmerje med številom razpololjivihdelovnih mest ter številom aktivnega prebivalstva, stanujoèega v naselju,prostorska in zaposlitvena pripadnost naselja mestnemu obmoèju. Slednjeje obmoèje, na katerem so jedrno mestno naselje, ki daje mestnemuobmoèju ime, ter vsa sosednja naselja, ki imajo z njim skupno mejo. Kriterijza oblikovanje mestnega obmoèja je sklenjena pozidava (z urbanimznaèajem), med jedrnim naseljem in naseljem v njegovi okolici.Naselje je opredeljeno v skladu z Zakonom o imenovanju in evidentiranjunaselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, 5/80, 42/86, 8/90), in sicer kot"strnjena ali nestrnjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisnoenoto (mesto, trg, vas, industrijsko in rudarsko naselje, zdravilišèe itd.). Imaskupno ime, lastni sistem oštevilèenja stavb ter doloèeno obmoèje, ki gatvori en statistièni okoliš ali veè" [Aman Momirski, Fikfak 2002: 9].2 P. Fister vkljuèuje "vas" v kategorijo "naselja" (N.2.1.3), "kamor sovkljuèeni vsi vzorci, ki so veèji kot zaselek" [Fister 1993: 16].Viri in literaturaAman Momirski, L., Fikfak,A., (ur.), 2002: Oblike prostorskega naèrtovanja: odmestnega naèrta do urejanja naselij. Publikacija Mednarodnega posveta dec.1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Èerpes, I. (ur.), 2001: Priporoèila za urejanje naselij (raziskovalna naloga).Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Inštitut za arhitekturo inprostor, LjubljanaFikfak, A., 1997: Metoda in elementi metode za pripravo ureditvenih naèrtov zaurejanje nemestnih naselij (magistrska naloga). Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Fikfak, A., 2004: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi, zaplikacijo na Slovenskem primorju: Goriška brda (doktorska disertacija).Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Fister, P., 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ministrstvo za okolje inprostor RS, Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., 1985: Varstvo in urejanje kulturne krajine (magistrska naloga).Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Šašek-Divjak, M., Prinèiè, A., Fikfak, A., Zavodnik, A., Sodnik,A., 1993: Projektna delavnica - Razvoj slovenske obale z zaledjem. FAGG-Arhitektura,. Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., Èok, G., Gruev, M., Marušiè, I., Kobler, A., 2005:Podrobnejša pravila urejanja prostora- urejanje manjših naselij - CRP.Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., 1996: Celostni vidiki bodoèega razvoja v izvenmestnem prostoru(raziskovalni projekt ZEMLJA). Univerza v Ljubljani, Fakulteta zaarhitekturo, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., Zavodnik, A., 1998: Urejanje prostora iz vidikarazpršene gradnje (raziskovalna naloga - CRP). Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Gabrijelèiè, Peter, Fikfak, Alenka, Globoènik, Tomo, Leva, Bojan, Štefanec,Drago, Zavodnik Lamovšek,Alma, Katalog izvemnestnih naselij: prostorskoureditveni pogoji za izvenmestni prostor obèine Novo mesto, Ljubljana,Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo,Šola za arhitekturo, 1994.Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura (univerzitetniuèbenik). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Gruev, M., Kos, D., Èok, G., Fikfak,A., 2004: Razvoj podeelja inurejanje poselitvenih vzorcev in naselij na podeelju. Univerza v Ljubljani,Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Prosen, A., Fikfak, A., Zavodnik, A., Leva, B., 1993: Izdelava planov celostnegarazvoja naselij v demografsko ogroenih obmoèjih. Univerza v Ljubljani,FAGG-Geodezija, LjubljanaRavbar, M. (nosilec projekta), 2001: Poselitev in prostorski razvoj Slovenije.Inštitut za geografijo, Ljubljana.prof mag Peter GabrijelèièUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturopeter.gabrijelcic@arh.uni-lj.si13

Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAStability of settlement space2oo5 / 1 ARUDK 711.3COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 15.5.2005izvleèekZnaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete med stabilnostjo innestabilnostjo. Ocenjujemo jih po njihovi historièni vrednosti, vendar se jenjihova pojavnost, kakršno zaznamo danes, skozi stoletja spreminjala, prostoruprilagajala, zato ni veè razpoznavna v izvorni obliki. Èas predstavlja tisti "naddejavnik",ki uravnava, odreja in preoblikuje notranje silnice naselbinskestrukture, na katere odloèilno vplivajo socialne povezave. Nestabilnost se lahkospremeni v stabilnost in obratno. Neodvisno od celovitega sistema pa seindividualni elementi vzorca stalno spreminjajo (širjenje in krèenje naselbin ternjihovih osnovnih bivalnih enot), pri èemer ne moremo predvideti trenutka, kosistem preide v nestabilenega in obratno. Zato se površinski znaèaj vzorca terrazmerje med stopnjo nukleacije ali disperzije stalno prilagajanja novimokolišèinam.Razvoj razliènih oblik naselbinskega prostora je bil pogojen z morfološkogeografskimiznaèilnostmi obmoèja, s proizvodnjo (naèinom gospodarjenja) kottudi z agrarno in kolonizacijsko zgodovino. Prve spremembe na podeelju sepokaejo z vnosom novih transportnih povezav. V slovenskem prostoru se jenajveèji preobrat zgodil po 2. svetovni vojni predvsem s sprememboorganizacije v drubenopolitiènem sistemu ter uvedbo številnih akcij v smislupodrubljanja podeelja.abstractCharacteristics of settlement patterns and forms are encompassed betweenstability and instability. We evaluate them according to their historical value, buttheir image, as perceived today after centuries of changing, adapting andtransformation, cannot be recognised in its original form. Time is the “superfactor”that balances, determines and transforms internal forces of settlementstructures, and is decisively conditioned by social links. Instability can change tostability and vice versa. Individual elements of the pattern constantly change,independently from the comprehensive system (expansion and shrinking ofsettlements and their particular residential units), but we cannot predict themoment when the system becomes unstable and vice versa. Thus the patternssuperficial character and ratio between the level of particularisation ordispersion constantly adapt to new circumstances. The development of variousforms of settlement space was conditioned by morphological-geographicalfeatures of the area, production (management method), as well as the history ofagriculture and colonisation. The first changes in the countryside emerged withthe introduction of new transport links. In Slovenia the most substantial changehappened after WW2, mainly following changes in organisation in the socialpoliticalsystem and introduction of numerous measures implyingcollectivisation (nationalisation) in the countryside.kljuène besede:naselbinski vzorci in oblike, ruralne naselbine, stabilnost, spremenljivostkey words:settlement patterns and forms, rural settlements, stability, adaptabilityInterakcije med kulturami, naèinom bivanja, ekonomskoosnovo in socialno drubo so kompleksne in jih ne moremopoenostavljeno razloiti. Sklenjenost med temi dejavniki vprostoru opazimo tudi brez podrobnega in temeljitega pregleda,nanaša pa se na naslednji dejstvi: v kakšnem odnosu je bilakrajina do njenih uporabnikov v preteklosti in kako jespremenljivost tega odnosa vplivala na nadaljevanje/prelomkvalitet, ki so ustvarjale pogoje za bivanje na toèno doloèenilokaciji.Na primarne znaèilnosti prostora vplivata relief in vegetacija,ki sta povezana s stabilnostjo, z geologijo in geomorfološkopreteklostjo doloèenega obmoèja. Mnoica raznolikosti vizoblikovanosti površin, npr. gozdov (razlika med tropskim iniglastim gozdom), kae na vlogo terena, ki vpliva na èloveškeaktivnosti, hkrati pa vkljuèuje naravne dobrine v okolju, kjer se jepreko stoletij razvil doloèen naèin ivljenja.Krajina, kot jo vidimo danes, vkljuèuje fiziène in kulturneznaèilnosti, ki dajejo lokaciji karakter, predstavljajo osnovo skatero raziskujemo naselbine in vsoto vseh procesov v njih. Vpreteklosti je bil ravninski del neprivlaèen za poselitev inizkorišèanje naravnih dobrin (npr. moèvirje), mnogo bolj iskanagrièevnata lega (varnost), danes pa je to grièevje zanemarjeno inopustošeno...Ali so grièi predstavljali tisto osnovo, ki je sledila kolonizacijiin je ravnina postala privlaèna šele, ko so spretnosti in tehnologijanapredovali? Ekonomski naèin ivljenja je osnovna znaèilnost invodilo èloveške kulture, pa vendar je krajina veè kot samoprometno sredstvo za ekonomske aktivnosti.Morfološko ogrodjePri raziskovanju naselbinskih vzorcev in oblik se sooèamo zdvema nasprotujoèima si pojavoma. Na eni strani je nezmonostklasifikacije in poenostavljanja navidezno neskonènih variacijoblik; podobne oblike lahko nastanejo na popolnoma razliènenaèine in v razliènem èasovnem obdobju. Na drugi strani pa imajonaselbinske oblike tesno povezavo s kulturo naroda, v kateri sezrcalijo bivalna kultura, naèin bivanja in identiteta posameznikater okolja - kontekst kraja. Dejstvo, da lahko doloèeno oblikoidentificiramo, ji doloèimo znaèaj in jo klasificiramo (Slika 1)pomeni, da jo hkrati opazujemo v razliènih razvojnih stopnjah. Topa zadeva proces spreminjanja naselbine in njene oblike, zakatero ni nujno, da bi se na razliènih nivojih z njo ujemala(spreminjanje osnovne bivalne enote vpliva na spremembo vposelitvi, vendar ne nujno v smislu sistemske spremembe).Prepoznavanje pa hkrati ne pomeni spreminjanja. Posameznaoblika ne pomeni zanesljivega zavzemanja obmoèja za toènodoloèen namen, temveè lahko npr. kmetija postane samogospodarsko poslopje ali samo stanovanjska hiša, lahko panastane iz nje naselje, v doloèenem obdobju in pod posebnimipogoji celo mesto. Iz tega sledi, da ne moremo izvzeti moneneprièakovane dinamiènosti v razvoju posameznega vzorca navseh nivojih, od posameznega objekta do celotnega sistemaposelitve.VZOREC OBLIKAZASNOVARAZVOJNA STOPNJA LEGA V PROSTORUsamotna kmetija S linijaL regularna R nukleacija N ravninaRzaselek Z krog (centriènost) K ireglarna I disperzija Ds ravninska terasa Rtvas V mreaMdifuzija Df poboèjePnaselje N suburbanizacija S slemeScentralno naselje Cnurbanizacija USlika 1:Klasifikacija naselbinskih oblik in vzorcev. Podobne oblike lahkonastanejo na popolnoma razliène naèine in v razliènem èasovnemobdobju.Classification of settlement forms and patterns. Similar forms canemerge in completely different ways and in different times.14

AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAPrva usmeritev v raziskovanje osnovne oblike se nanaša narazumevanje organizacije zaèetnih toèk: samotne kmetije so si1postavljene blije od 150 metrov. Nukleacija (zgošèanje) sepriène v trenutku, ko so te toèke samotnih kmetij tri. Zaène serazvijati ena od dveh osnovnih zasnov [Drozg, 1995:87]:izoblikuje se geometrièna oblika linije ali trikotnika. Ko je vednoveè toèk dodanih nukleusu, se èedalje bolj formira osnovna2razdelitev na vrsto ali aglomeracijo . Èlenitev in razdelitev naregularno ali neregularno obliko sta odvisni od urejenosti znotrajposameznih bivalnih enot ter med njimi. Aglomeracije so lahkotudi pravokotne, osnovane na mrei, lahko tudi krone; v vsehprimerih pa so regularne ali iregularne. In konèno, nukleacijeimajo lahko v notranjosti naselbinske strukture notranji odprtiprostor, zeleno površino ali trg.V mreo naselbinskih oblik so vkljuèene razliène zasnove, odsamotne kmetije do naselbine višjega reda (centralno naselje).Vendar je pri tem pomembno naslednje: številne naselbine sosestavljene iz razliènih zasnov in ne samo iz ene, kompozicijopredstavljajo e kot znaèilnost...Regularne in neregularne zasnoveBeseda "regularen" v povezavi z naselbinsko obliko spominjana sistematiène strukture reda, prisotne v razvrstitvi objektov in(parcelnih) mej. Geometrièni regularni vzorci izhajajo izplaniranega, nadzorovanega procesa, ki sledi principomenostavnih oblik.Enostavni vzorci, strukture so tiste oblike, ki so definirane zminimalnim številom podatkov. V primeru urbanistiènihmodelov, s katerimi smo (in še danes) urejali prostor, govorimo oosnovnih oblikah, kot so: toèka, linija, ploskev in prostorskimodel; mrea (regularna, iregularna, trikotna, poligonalna, itd.),pa je e nadgradnja predhodnega vzorca. To so enostavni,nezmotljivi modeli, lahko èitljivi in obvladljivi. Vendar vprostoru sreèamo zelo malo tovrstnih, jasnih oblik. Tudi tistenaselbinske oblike, ki so bile naèrtovane na ta naèin, so zaradidelovanja èasa in z vnosom novih elementov spremenileenostaven red v drugo obliko, ki jo dojemamo kot vizualnokaotièno podobo. Navidezno iregularnost ali " kaotiènost stanja"lahko opredelimo kot skupek prepletajoèih se struktur, ki delujejopo principu lastnih dinamiènih tokov. Struktura je sestavljena izrazliènih plasti delovanja, katerih oblika in funkcioniranjeposameznega nivoja sloni lahko na regularnem ali iregulranemvzorcu. V prepletanju moramo omogoèiti pretoènost innekonfliktno delovanje, prehod strukture iz ene oblike v drugo.To so oblike naselbin, ki delujejo kot kreativni procesi, iz katerihse rojeva zapletenost bogato prepletenih vzorcev, ki so vèasihstabilni ali pa nestabilni, vèasih konèni ali neskonèni, vedno pa sozanimivi in dinamièni kot premikanje in vibriranje ivih bitij.Spreminjanje in stabilnostProces spreminjanja naselbin skozi èas sloni na treh kljuènih3 4elementih: stabilnost , širjenje in protislovje . Stabilnost je tekodefinirati, saj je pojem hitro zamenljiv s stagnacijo. In vendar najbi vkljuèeval: postopno spreminjanje in prilagajanje novimoblikam, ekonomsko stagnacijo, socialno marginalizacijo,demografsko stabilnost, konzervatizem in administrativneomejitve v primeru širitev. Širjenje naselbin v okviru obstojeèestrukture je razpoznavno v številnih oblikah: najprej se je zaèeladelitev obstojeèih parcel na manjše enote, nato pa zapolnjevanjeodprtih prostorov znotraj naselbine in dodajanje novih zazidljivihpovršin, najveèkrat na robovih grajene strukture. Tretji proces,protislovje, pa vkljuèuje primere kot so popolno izpraznjenedoloèenega vzorca, popolna porušitev ipd.Širitev doloèene naselbinske strukture je bila velikokrat kotnasprotje temu uravnoteena s krèenjem, ki ga je povzroèilabolezen, vojskovanje, sprememba v ekonomiji idr. Spremembomoramo doumeti kot neenakomeren pulz/curek energije, kiizhaja iz ekonomskega gospodarjenja ter predstavlja pretokivljenja ruralnih naselbin, stimulira njih rast ali propad. Ob temrazmišljanju se poraja vprašanje prostorske razpršenosti inporazdelitve teh pulzov, kaj so v prostoru in kakšna je njihpredvidljivost. Iz tega sledi prvo pomembno spoznanje: bolj kotje naselbina majhna, pomembnejši je vsak nov vnos in vpliv letegana obstojeèi prostor.Poseben pomen imajo naselbine v " odmevu preteklosti ", kiivi v spominu starih oèetov ter predhodnih generacij - spomini,ki se prenašajo od lokacije do lokacije in poudarjajo njihov ruralni5znaèaj. Tovrstni razvoj sloni na stabilnosti , ki izhaja iznadaljevanja tradicije: stabilnost, ki nima razvojnega znaèaja inprej pomeni zamiranje (propad) kot pa obstoj. Hkrati pa soAANUKLEACIJADISPERZIJAGLAVNI CILJIEKONOMIJALOKACIJAVELIKOSTPREBIVALSTVONOTRANJIZUNANJISKUPNOSTINDIVIDUALNOSTpreivetjekmetijstvoDOSTOP DODOBRINfiziènookoljedemografskiprofilUPRAVLJANJEUPRAVLJANJENASELBINA IN PRIPADAJOÈA BIVALNA ENOTAnapor (doseek)varènogospodarjenjeuveljavljanjecentripetalne silesvoboda/statusdohodekcentrifugalne sileEKONOMSKI DEJAVNIKIstabilnostakumulacijabogastvaspremenljivostindustrija/obrtribolovrudarstvodrugoSOCIALNI DEJAVNIKIfiziènidostopkulturnidostoppreskrbas hranosocialnidejavnikigostotapreb.emigracijeImigracijetveganja(vojne, lakota itd.)POLITIÈNI DEJAVNIKIODLOÈANJEODLOÈANJEBBSlika 2:Prostorski diagram zdruuje številne dejavnike, ki vplivajo na zgradbo in bistvo naselbinske strukture.The spatial diagram unites numerous factors that affect the form and essence of settlement structure.15

Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAAR 2005/1znaèilnosti naselbin in nadaljevanje njihove prisotnosti vprostoru mnogo bolj odvisne od širitve grajene strukture inurbanizacije podeelja, ki spodbuja dostopnost in oddaljenost odcentralnih naselij. To je razvojni dejavnik, pri katerem soogroene povezave s tradicijo - spreminjanje, ki lahko vplivahkrati na prelom in zaton ohranjanja duhovnih in socialnihkvalitet.Vsa zgoraj našteta dejstva lahko strnemo v dve toèki (Slika 2),ki ju je potrebno podrobneje opredeliti: naselbine se stalnospreminjajo, kar pomeni, da je èas tisti " nad-dejavnik ", kiuravnava, odreja, preoblikuje... oziroma regulira notranje silnicedogajanja. Naslednja pomembna toèka so socialne povezave," silnice med ljudmi ", ki v doloèeni naselbinski strukturi delujejonavzven in navznoter: na nivoju druine, socialnih interakcij,preko naselbinske strukture v smeri podeelja kot kulturnegaogrodja, na nivoju doloèene drube… Glavni cilji bivanja so biliprvotno povezani s preivetjem, ki je predstavljalo bolj stabilnostsistema kot spreminjanje (notranjih faktorjev). Posebnost ruralnedrube v tem kontekstu je prav navidezna " nespremenljivost ", kije bila v preteklosti odvisna od letnega ciklusa kmetijskega leta.Blagostanje pa v ruralnem okolju povezujemo s kapitalistiènodrubo, pri èemer je pomembno, da so bili pred tem nivojem vsiostali cilji preseeni (preivetje, stabilnost, spreminjanje). Kotnasprotje tem ciljem in splošnim dejavnikom vplivov na ruralnenaselbine ter njihov kontekst pa moramo omeniti, da so dokajnepovezano in samosvoje delovale " odloèitve in uveljavljanje"politiènih dejavnikov, ki se odvijajo znotraj drube (in hkratizunaj naselbine) ter neposredno, vèasih tudi " predpisovalno"vplivajo na naselbinsko strukturo.Zakljuèen krog delovanja nenazadnje vpliva na fizièni izraznaselbinske strukture, ki se nam v prostoru predstavlja kot uèinekdelovanja centripetalnih in centrifugalnih silnic, ki vplivajo naDEJAVNIKI MERILA PROSTORPROSTORSKI (fizicna pojavnost)naravni (teren, voda, svetloba, klima,vegetacija),grajeni (poselitev, gradnja)Razvojna stopnjastabilnosti/nestabilnostiTEHNOLOŠKI NI ZAZNAVE KRAJINAtehnologijane stabilnosti, ne raznolikostienotna ali razpoznavna delitev glede nadef. dejavnikeEKONOMSKIinfrastruktura, prometne povezave,STABILNOSTnavezava in nadaljevnaje tradicijeNASELBINAtrišèe, dejavnostiSOCIALNIdemografija,kulturaDRUBENOPOLITICNIDrubenopolitièni okvirnormativnoupravna merilaSTABILNOST/RAZNOLIKOSTelement, ki je v razvojuRAZNOLIKOSTvnos novega elementavloga vzorcev in oblik v odnosu doPripadajoèega teritorijaBIVALNA ENOTAodnos do pripadajoèega zemljišèèa inzunanjega prostoraEKOLOŠKIvarovanje okoljaKULTURNOESTETSKIvpliv okolja, stil objektov, hišne oblike inkulturaSTABILNOSTSTANJEPRIHODNOSTlinija razvojaNIHANJE STABILNOSTI – v trenutku se lahko stabilni sistem spremeni v nestabilnegaSlika 3:Naselbinska kultura in stabilnost sistema v prostoru. Vpliv razliènih dejavnikov v odnosu do izpostavljenega stanja izoblikuje številne prepletajoèe se vezi, kidelujejo v obe smeri.Settlement culture and the system's spatial stability. The resulting effects of different factors in relation to the exposed condition are numerous interconnectedlinks, which work in both directions.16

AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAtrenutno " stanje"naselbinske strukture. Ta je zdaj v oblikinukleacije, drugiè disperzije, v prehajanju ene oblike v drugo pazavzema celoten spekter vmesnih stopenj, ki jih zaznamo kotvsesplošno prostorsko razpršenost poselitvenega vzorca.Notranje socialne in ekonomske povezaveS prouèevanjem stabilnosti naselbinskega sistema,naselbinskih vzorcev, oblik in njih znaèilnosti raziskujemo nesamo fizièno pojavnost naselij, vasi in zaselkov, ampak tudivsebino sestavnih bivalnih enot. Pomembno je dejstvo, da vnaselbinah prebivajo ljudje, ki pripadajo razliènim socialnim,ekonomskim, drubenim, kulturnim skupinam itd. Oblikanaselbine in njenih osnovnih bivalnih enot odseva prav toèloveško raznolikost, ki se mnogo bolj spreminja v primerjavi sfizièno pojavnostjo objekta in glede na èasovno oddaljenost odsodobnosti. V tem smislu je zelo nazoren naslednji opispojmovanja osnovnih vrednot, ki so v preteklih stoletjihustvarjale razmere za bivanje: "... Mo, ki ga je opisovala, je imelvse vrline, saj je imel veliko kmetijo. Za to eno mo ni bil vaenkot oseba. Vaen je bil ekonomski razlog, ki bi v prejšnjih èasihomogoèil druini preivetje, èe ne bi mo s pijanèevanjem vsegazapravil. Èe pogledamo na to z današnjega stališèa, bi se namzdelo tragièno, èe pa na to pogledamo s stališèa dekle izprejšnjega stoletja, je bila poroka z moškim, ki je lahko nudilpreivetje druini, glavna vrednota. V drubi, kjer je bilopreivetje odloèujoè faktor, je bil najpomembnejši dejavnikposestvo ali pa sposobnost za delo " [Gomiršek, 1999:98].V okviru prepoznavanja notranjih povezav in odnosov jemono izoblikovati dve osnovni shemi, ki sta danes prepoznavnidel prostora Evrope: nekatere oblike izhajajo iz sorodstvenihvezi, nekatere pa iz gospodarskih. To je èlenitev na dvanasprotujoèa si pola, ki pa med eno in drugo skrajno mejoizoblikujeta številne kombinacije, iz katerih je sestavljena realnaslika prostora. To nasprotje je uporabno tudi pri raziskovanjudelitve na regularne/iregularne vzorce: prvi so v povezavi zgospodarskimi vezmi (planiranje in naèrtovanje širitve,doloèanje vzorca in oblike brez vnaprej prisotnega prebivalca,nepremièninsko trgovanje idr.); iregularne zasnove pa so bolj vpovezavi s sorodstvenimi vezmi (nadaljevanje, dograjevanje inširitev doloèene enote za sorodnike v smislu adicije, glede nanamen in dejanske monosti).Razvoj naselbinskih vzorcevBivalne enote lahko èlenimo in delimo na razliène kategorije,vendar so s stališèa fiziène pojavnosti pomembne predvsem vsmislu " prisotnost in trajanje"grajenega v prostoru tersoustvarjanje pogojev izkorišèanja/bogatenja doloèenega okolja(Slika 3). Objekti ne trajajo veèno, vendar nas nekatere strukture6opominjajo (npr. gradovi in cerkve) na preteklost .Nestabilen proces spreminjanja je tesno povezan s krajšimèasovnim obdobjem obstojnosti doloèene naselbine ali bivalneenote v prostoru. Vzorci, katerih strukturna ureditev se vèasovnem obdobju glede na ivljenje vsakega posameznika malospreminjajo, pa so povezani s stabilnostjo naselbinskegaprostora. Ta pojav ne izkljuèuje nenadne izgradnje novega,vendar v procesu spreminjanja prevladuje stabilnost.V vseh socialno-drubenih skupnostih zaznavamo prisotnostprostorskih interakcij, pretokov ali silnic, ki reagirajo nadogajanje izmenjave od primitivnih materialnih izmenjav dobrinvse do umske izmenjave idej v sodobnem svetu. Te silnice sledijokomunikacijskim tokovom ali mrei - avtocestam kot tudi raznimtehnološkim komunikacijskim tokovom. V tem sistemu soindividualne naselbine odvisne od izoblikovanja vozlišè ali toèksreèanja, ki so locirane na mrei. Ta vozlišèa so po znaèaju enaka,vendar se glede na prostorske omejitve ustvarja medsebojna7hierarhija, v kateri veèje naselbine dominirajo nad manjšimi.Integracija teh elementov (silnic, mre, vozlišè in hierarhije) vsistem predstavlja vplivno polje/obmoèje posamezne naselbine vprostoru. Raznolikost teh obmoèij omogoèa prepoznavanjepovršine pripadnosti, tip in naèin izrabe zemljišèa (land-use).Slika 4: Preoblikovanje prostorskih elementov - soobstoj z novimi ali nasilnarušitev - diskontinuiteta? (arhiv Peter Gabrijelèiè)Transformation of spatial elements - coexistence with the extant orviolent demolition - discontinuity?Razvojni procesiZnaèilnosti naselbinskih vzorcev in oblik so zajete medstabilnostjo in nestabilnostjo in zelo variirajo v prostoru in èasu.Nestabilnost se lahko spremeni v stabilnost in obratno, kar seodvija v razliènih èasovnih obdobjih ter v razliènih okoljih. Vsaknaselbinski vzorec vkljuèuje v " akcijo spreminjanja"štiridejavnike: prisotnost kontinuitete pod vplivom hitrostispreminjanja, kataklizmiène spremembe, vpliv kolonizacije inspreminjanje ekonomskega sistema; le-ti so s kasnejšimèasovnim razmakom e prepoznani kot del ivljenjskega sistema,povezanega z ekonomsko raznolikostjo in demografskimspreminjanjem.Kontinuiteta in kataklizmaIdeja kontinuitete v naselbinskem sistemu sloni na dejstvu, daje struktura vzorcev in oblik prisotna v prostoru e dolga stoletja,kljub temu da se spreminja, vendar ostaja v bistvu stabilna.Nadaljevanje kontinuitete v naselbinah, v katerih je prisotnatenja po zgošèevanju, je znaèilnost stabilnih sistemov, kar sekae tudi v urejenosti infrastrukture (ohranjanje, vzdrevanje indopolnjevanje). Kaj kontinuiteta vzorca in oblike resniènopredstavljajo s stališèa celovitosti naselbine, njenega dela insistema poselitve (ekonomija, druba in prebivalstvo) ostajavprašanje, ki mu ne moremo podati odgovora, saj se vsak delspreminja na svoj naèin. Vendar ostaja del tega sistema, ki jeteko spremenljiv in se nanaša na prepoznavanje znaèilnostilokacije, na naravne zakonitosti prostora.Veèina naselbinskih procesov tei k dopolnjevanju,dograjevanju, stopnjevanju, kar se na zunanji podobi doloèenenaselbine pozna šele s èasovnim odmikom. Vendar se nekateriprocesi v okolju hitro odvijajo - lahko v nekaj urah, minutah alicelo sekundah (Slika 4). Geomorfološke spremembe, kot je npr.poplavljanje reke, lahko traja nekaj ur, vendar vnos kulturnekataklizme predstavlja za naselbinsko stabilnost mnogo veèjospremembo (npr. vnos novih prebivalcev v okolje kot vojaškiposeg). Takšna opustošenja so bila del naselbinskega razvoja, prièemer je pomenila tuja invazija za domaèe prebivalce vednokatastrofalno spremembo.17

AR 2005/1Alenka FikfakSTABILNOST NASELBINSKEGA PROSTORAdoloèene naselbine, njen razvoj ter izkušnje in kultura bivanja:celovit refleks na prenovo v prostoru, èasu in materialni kulturi.V okolju, kjer je kvaliteta osonèenja visoka in je drubenookolje pozitivno naravnano, se je osnovni vzorec sèasomastabiliziral in ga danes prepoznamo kot stabilen naselbinskisistem. Kljub temu pa se individualni elementi vzorca stalnospreminjajo, pri èemer tudi v celoti ne moremo predvidetitrenutka, ko sistem preide v nestabilen in obratno. Zato sepovršinski znaèaj ter razmerje med stopnjo nukleacije alidisperzije stalno prilagaja novim okolišèinam. To sledirazumevanju in razlagi strukturnih sprememb v naselbinskihoblikah in njih vzorcih, ki so pod vplivom posebnih silnic vsakegaposameznega, individualnega kraja, kar je kljuènega pomena.Ko doloèen vzorec dosee stabilnost sistema, se njegovanaselbinska rast, oziroma obnavljanje v smislu uporabnostiizgrajenega, usklajuje glede na prepoznane prostorske vrednote.10Vendar se lahko tudi stabilni sistemi spremenijo v nestabilne,doivijo prelom in ponovno priènejo z izgradnjo naselbinskekulture, ki je v svoji neponovljivosti prepoznavna zaradiuporabnika, ki s svojim naèinom bivanja in ivljenjskim stilomvnese bistvo.inicialni premik, da se sistem vrne v stanje ravnoteja. Stabilni sistemise obnašajo tako, kot da išèejo to ravnoteje kot ciljno orientiranesisteme" [Toš, 2003:187].6 Za evropskega èloveka sta zelo pomembni tradicija in preteklost vprostoru. Lokacija ima z "duhom" zgodovine veèjo vrednost.7 Te naselbine postanejo veèje zaradi razvojnih procesov in niso "veèje"same po sebi.8 Kolonat je kmetijski sistem s koreninami v antiènem Rimskemcesarstvu. Izraz kolonat je prevzet iz latinske besede colonus - kmet, kidela na zakupnem zemljišèu. Temeljil je na medsebojnem dogovoruzemljiškega gospodarja in kolona, ki je dobil zemljišèe zgolj vobdelovanje, za povraèilo pa je posestniku dajal del pridelka.Posamezna veleposestva so bila bolj ali manj skupek posameznihmanjših delov, ki so predstavljali ustaljene celote in so se dokajsvobodno zdruevala ter razdruevala. Tovrstno dogajanje je biloodvisno predvsem od razpololjive kmeèke delovne sile, sprièo katereje gospodar kolonu zemljišèe bodisi dodajal bodisi odvzemal[povzeto po: Podveršiè, 1999:214-25].9 "Stoletje biotehnologije prinaša s seboj mnoico novosti: nov virsurovin, nov niz tehnologij za preoblikovanje, nove oblike trnezašèite, ki naj bi spodbudile trgovanje, svetovni trg, ob pomoèikaterega naj bi Zemljo poselili v drugo, tokrat z umetno ustvarjenimibitji, porajajoèo se evgenièno znanost, novo sociologijo, ki to znanostpodkrepljuje, novo komunikacijsko sredstvo za organiziranje inobvladovanje gospodarske dejavnosti na ravni genov ter novokozmološko pripoved, ki naj bi nam pomagala na tem potovanju. Vseskupaj - geni, biotehnologije, patenti za oblike ivljenja, svetovnabiološka industrija, testiranje èloveških genov in genska kirurgija,novi kulturni tokovi, raèunalniki in popravljene teorije o evolucijizaèenja spreminjati naš svet" [Rifkin, 2001:24].10 V tem pogledu so trenutne geomorfološke spremembe (potresi,poplave itr.) mnogo bolj dramatiène, saj prav naravno okolje pomeniza naselbinski prostor stabilnost sistema, ta se v primerjavi z ostalimidejavniki spreminja mnogo poèasneje (spremembe zaznamo šele popoteku mnogih stoletij).Viri in literaturaOpombe1 Zgošèanje pomeni proces, ki se odvija v naselbinski obliki; strnjeno papomeni obliko samo v doloèenem trenutku.2 Pojem "aglomeracija" v povezavi z naselbinskimi vzorci je boljprepoznan kot "gruèa", ki naj bi oznaèevala prosto razvrstitev objektov vskupini.3 e sama beseda stabilen je zelo plastovita in kompleksna ter nam nudirazliène razlage in vkljuèuje izkljuèujoèe se pomene pojma. Stalnanaselbina lahko pomeni npr. analizirani vzorec ni doivel veèjihsprememb v preteklosti in se to ne bo zgodilo tudi v prihodnosti. Kotnasprotje, èetudi z nestabilnimi, mobilnimi sistemi, so lahko nekaterielementi popolnoma stabilni, npr. prebivalstvo v doloèeni naselbini sekljub mobilnosti in migracijam ne spreminja.4 Protislovje v smislu namembnosti poselitvenega vzorca. Njegovprvotni namen je sluiti bivanju. Èe je èlovek izvzet, ostanejo praznelupine objektov, ki nimajo funkcije. V tem primeru se zgodiprotislovje: poselitveni vzorec kot fizièna struktura obstaja, vendar nimavsebine.5 "Stabilni sistemi imajo sposobnost vzdrevanja svojega ravnoteja alinjegovega obvladovanja, èe se le-to zaèasno skali. Stabilni sistem jetisti, ki ima sledeèo lastnost: èe je premaknjen iz stanja ravnoteja in (tako)pušèen, je (njegov) naslednji premik tako prilagojen v odnosu naDrozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Inštitut za geografijo,Geographica Slovenica, Ljubljana.Fikfak,A., 2004: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijona Slovenskem primorju - Goriška brda (doktorska disertacija). Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura. Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Gomiršek, T., 1999: Druinske strukture v luèi upnijskih matiènih virov (od1850 do 1910). V: Stres, P. idr. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. Obèina Brda,Dobrovo.Mlinar, Z., 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenska akademijaznanosti in umetnosti, Ljubljana.Podveršiè, B., 1999: Izvor in oblike kolonata v Brdih. V: Stres, P. idr. (ur.), 1999:Briški zbornik 1999. Obèina Brda, Dobrovo.Rifkin, J., 2001: Stoletje biotehnologije: kako bo trgovina z geni spremenila svet.Zaloba Krtina, Ljubljana.Rihtar, F., Rihtar, K., 1996: Koherence v prostoru, na primeru vasi Volèji grad priKomnu. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Roberts, B. K., 1996: Landscapes of Settlement - Prehistory to the Present.Routledge, London.Stritar, A., 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji.Partizanska knjiga, Ljubljana.Toš, I., 2003: Arhitektura in sistemologija (doktorska disertacija). Fakulteta zaarhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.dr Alenka FikfakUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturoalenka.fikfak@arh.uni-lj.si19

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINAMED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMArchitectural content between the abstract and real2oo5 / 1 ARUDK 72.01COBISS 1.01 izvirni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekÈlanek predstavlja naèine neverbalne komunikacije in arhitekturni izraz kotnaèin likovne komunikacije. Naèini neverbalne komunikacije so se razvijaliskladno z zavestjo, napredkom znanosti in tehnologije, kulturno sredino. Spomoèjo "podob" in "znakov" pripeljejo do izpopolnjenega naèinasporazumevanja, kar posredno pripelje tudi do kompleksne predstavitvearhitekture, v prvi vrsti arhitekturnega naèrta. Tudi arhitekturni naèrt je naèinneverbalne komunikacije, podobno kot skica in ostali naèini predstavitvearhitekturnega prostora. Kadar oblika predstavitve objekta pokae na ontološkobistvo njegove zasnove in ekstremno izraa identiteto objekta, kadar pokaemoizvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitev pomenipreoblikovanje vidnega (in tipnega) sveta v èisto abstraktno obliko, tedajgovorimo o obliki predstavitve arhitekturnega prostora kot ideograma,predvsem pa s tem potrjujemo tudi zvezo med arhitekturo in ostalimi zvrstmilikovne umetnosti.abstractThe article presents methods of non-verbal communication and architecturalexpression as methods of artistic communication. Methods of non-verbalcommunication evolved in conjunction with consciousness, scientific andtechnological progress, cultural setting. By using “images” and “signs” theyled to improved methods of communication, indirectly leading to complexarchitectural representation with architectural plans in the forefront. Even anarchitectural plan is a method of non-verbal communication, similar to a sketchor any other form of representing architectural space. When the form ofrepresenting a building points out the ontological essence of its layout andexpresses its identity to the extreme, when the source, structure of the idea andcognitive model are shown, when such representation implies transformation ofthe visual (and tactile) world into pure abstract form, then we speak about theform of (representing architectural space as) an ideogram, above all we thusconfirm the link between architecture and other types of fine arts.kljuène besede:arhitekturni prostor, arhitekturna vsebina, naèini neverbalne - likovnekomunikacije, pojmovno mišljenje, ideogram, arhetipkey words:Architectural space, architectural content, methods of non-verbal artisticcommunication, conceptual thought, ideogram, archetypeArhitektura je hkrati oblika in vsebina, v svojem bistvuabstraktna, a konkretno obstojeèa v materialni obliki. [Venturi,1983: 8] Na kvalitetno oblikovano arhitekturo naj bi gledali kotna enovito celoto, èeprav jo lahko opredelimo kot celoto, ki josestavlja niz soodvisnih, nasprotno predznaèenih in celoprotislovnih si elementov dvojic, ki jih poizkušamo uravnoteiti.Arhitekturo gradi vzajemni odnos med razumom in intuicijo,zamislijo in materialno obliko, obliko in uporabnostjo, konkretnopojavnostjo in vsebino, konstrukcijo in zamislijo o prostoru,umetnostjo in inenirstvom, pojmovno obliko in tehniko kako toidejo uresnièiti, ekonomiènostjo in "lepoto",... . Arhitektura jekonkretna in abstraktna hkrati, pri èemer protislovnost medentitetami predstavlja sr oblikovanja, v uspešnih rešitvah pa tudigibalo napredka.Nepredmetna oblika mišljenja v procesu izoblikovanjaarhitekturnega prostora omogoèa, da ustvarjalec doloèene delecelote osami, preoblikuje, uskladi celoto ali odvzame za celotonepomembne dele, ki bi utegnili spodkopavati njeno enovitost.Kvaliteten arhitekturni prostor, ki na pravilen naèin izraaarhitekturno vsebino, izhaja iz ontološkega bistva svoje zasnove,iz sveta idej in njihove predstavitve kot enovite celote.Arhitektura se e od svojih zaèetkov dalje, z organizacijoelementov kompozicije, z barvo, teksturo, dinamikoelementov,... kot kompleksnim znakom, ki izraa vsebino,vseskozi izraa na abstrakten naèin. Kadar arhitekt z iskanjemprave forme poizkuša eksplicitno izraziti vsebino, podobno kotostali likovni ustvarjalci, to poène s pomoèjo formalne analogije,pri èemer formalna analogija predstavlja podobnost poposebnostih. Forma tedaj vkljuèuje vsebini primerno semantiènovrednost.Naèini neverbalne komunikacijeMichel de Montaigne pravi, da so besede le okorni simboli zaduhovne reèi, ki jih vsakdo lahko tolmaèi drugaèe. [Amalietti,1991] Obstajajo pa dogovorjeni naèini komunikacije, ki sorazumljivi bodisi posameznim strokam, bodisi pripadnikomrazliènih jezikovnih skupin, ki pa se vedno navezujejo na kulturoin nivo civilizacije. Naèini neverbalne komunikacije so za razlikood verbalne, neodvisni od govorjene, slišane ali pisane besede inzato razumljivi širšemu krogu ljudi. Dogaja pa se, da imaznakovna pisava, ki ima korenine daleè v zgodovini, lahko veèrazliènih pomenov.Glavni namen vsakršnih komunikacijskih sistemov (recimopomorskih) je prenos znakov ali signalov, sporoèila na daljavo.Pri prenašanju sporoèila sta pomembni jasnost, nedvoumnost inprenašanje (vsebine) sporoèila v skladu z dogovorjenim naèinomkomunikacije. V splošnem pri tem velja pravilo, da se je privsakršni neverbalni komunikaciji, v našem primeru pri grafiènempodajanju informacije, potrebno izogniti dvoumnosti, saj gre vnasprotnem primeru za nejasnost sporoèila in za vnašanje zmede.Preveè "znakov", elementov, (kar velja v splošnem za vso likovnoumetnost) ustvarja nejasnost sporoèila. Še toliko bolj je topomembno za sodobne vizualne komunikacije. Malo, ne papremalo, je splošno pravilo. Naèin vizualne, neverbalnekomunikacije je tudi arhitekturni naèrt, zato za dober naèrt veljajoenake zakonitosti.Arhitekturni prostor kot naèin likovne komunikacijeJasnost je pomembna tudi za samo izraanje arhitekturnevsebine. Arhitekturni izraz je namreè naèin komunikacije medavtorjem in okoljem, s konkretnim prostorom, kamor je stavbaumešèena: bodisi z urbanizmom, ruralnim okoljem, pa tudi skrajino.20

AR 2005/1Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMSkica in ostali naèini predstavitve arhitekturnega objektapredstavljajo naèine neverbalne komunikacije. Sveina skicnekaterih ustvarjalcev s podroèja arhitekture lahko predstavljapreskok na nivo samostojnega likovnega izraza. Podobno bilahko trdili celo za nekatere naèrte, pri katerih je pomembna sledroke. Kot vidna sporoèila in celo kot likovna dela lahko smatramotudi nekatere moderne notne zapise. (Takšen naèin vizualnekomunikacije - grafièni zapis, kot podoba, dobiva statuslikovnega dela - grafike, sam zapis pa pomeni obliko nekakšnegaglasbenega ideograma.)Ustvarjalec na podroèju arhitekturnega oblikovanja lahko spomoèjo skice, modela, ki predstavlja vse bistveno, karopredeljuje zamišljeni prostor, e postavi temelj kvalitetnooblikovanemu arhitekturnemu prostoru. Kadar pa predstavi vse,kar je v trenutku snovanja potrebno, pa lahko isto e predstavljaumetniški objekt in zakljuèeno likovno delo (ki pa ni, ali še nimaterializiran arhitekturni objekt). Zamisel o arhitekturnemprostoru pa je lahko (istoèasno) predstavljena kot ideogram, kotpojmovni znak, ki predstavlja celoto.Likovna umetnost (podobno kot na primer glasba, predvsempa njen notni zapis) je pravzaprav naèin neverbalnekomunikacije, ki se izraa z likovnimi izraznimi sredstvi.Vizualne komunikacije so le zoen del, ki sodi v sfero likovneumetnosti (grafièno oblikovanje, celostna grafièna podoba,logotipi, oznaèbe,… .)najlae, predvsem pa najhitreje predstavita bistvo zamisli oprostoru. Seštevek predstavitev od arhitekturnega naèrta doprostorskih predstavitev tega objekta naj bi kar najbolje prikazalarhitekturni objekt. Prostorske predstavitve so nujne, kadarelimo prostor sami razumeti ali pokazati kompleksnostoblikovanega prostora. S temi sredstvi poizkušamo predstavitiprostor kot kar se le da razumljivo celoto.Pomen skice v arhitekturnem oblikovanjuZa ustvarjanje arhitekture velja, da je skica obièajno innavkljub uporabi raèunalnika, zaenkrat še vedno osnovno orodjearhitekta. Predstavlja predstavo naèrtovalca o arhitekturnemprostoru, hkrati pa pomeni generator nove izpopolnjene zamisli,zaradi èesar tudi radi reèemo, da arhitekt razmišlja s pomoèjoskice. Skiciranje se tièe tako ustvarjalnega mišljenja kakor tudisame vešèine uporabe risala oziroma pisala.Ideja v obliki skice lahko predstavlja zakljuèeno misel ali pa levmesno fazo pred dokonènim izoblikovanjem arhitekturnegaprostora. V obeh primerih ustvarjalec nastopa kot preoblikovalecstvarnosti in tvorec novega.Slika 1: Pojmovni znak pismenka "ma" v japonšèini pomeni prostor in jesestavljena iz pojmovnega znaka za dostop (vrata), znotraj kateregalei ideogram za sonce (prvotno luna). Tako Kitajci kakor tudi Japoncita pojmovni znak v svoji zavesti razumejo kot trenutek, ko luna posijeskozi reo v lesi, ki lei v smeri dostopa. [Nitschke, 1993: 49] Takšnorazumevanje sveta kae na dojemanje sveta, ki vkljuèuje objektivno,pa tudi èlovekovo subjektivno obèutenje pojavov stvarnosti in njegovduhovni pol.In Japanese the conceptual sign ideogram "ma" means space and iscomposed of the ideogram for sun (at first moon) lying in the ideogramfor access (gateway). In their conscious both the Chinese andJapanese understand this ideogram as the moment when the moonshines thorough a gate lying in the direction of entry. [Nitschke, 1993:49] Such understanding of the world shows perception, which includesthe objective but also subjective human feeling of reality and itsspiritual pole.Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies in architecturalanthropology in Japan) Academy Editions, Ernst & Sohn, London,Berlin.Od naèrta do znakaPotreba po dodatnih opisih se vendarle kae tudi varhitekturnem naèrtu, ki poleg sheme z oznakami, obièajnovendarle potrebuje tudi dodatna pojasnila - tekst, da bi zadevotudi dejansko lahko izvedli. (Dober naèrt ob izvedbi terja le malopojasnil.) Predvsem pa e od zaèetne faze naprej potrebujerazliène dodatne oblike prostorskih predstavitev, od perspektivnerisbe, bodisi aksonometrije, maket, fotomonta do sodobnejšihraèunalniških predstavitev. Skica in delovna maketa obièajnoSlika 2: " Znaki"naj bi bili kot oblika likovnega sporoèila predstavljeni nanaèin, da jih je moè prebrati in si jih tudi zapomniti. To velja še posebejv primerih, ko le-ti temelje na miselnih zvezah. Kitajsko pismenko zapojem " moški"sestavljata pismenka, ki predstavlja moè in druga, kipredstavlja rievo polje. Skupaj ponazarjata " moè v rievih poljih ", sajso nekdaj le moški obdelovali rieva polja. [Robinson, 1995: 147]"Signs" as forms of artistic messages should be presented in a mannerenabling legibility and memorisation. This is most pending when theyare based on mental relations. The Chinese ideogram for"masculinity" is composed of two ideograms, one representing powerand the other a rice paddy. Together they imply "power in a ricepaddy", since formerly it was only men that cultivated rice paddies.[Robinson, 1995: 147]Robinson, A., 1995: The Story of Writing (Alphabets,Hieroglyphs and Pictograms). Thames and Hudson, London.Ideogram kot zapis pravzorcaIdeogram - pojmovni znak je kot element, ki sestavljaznakovno pisavo, prastara vrsta komunikacije. (Izraz ideogram seuporablja tudi v primerih, kadar so ljudje povezali veèpiktogramov, da bi izrazili celo misel.) Kitajske pismenke -ideogrami, predstavljajo pojme kot celoto. Do njihove današnjeoblike so Kitajci prišli preko oblikovnega èišèenja inpreoblikovanja nekdanjih ideogramov v mnogih stoletjih.Kadar (arhitekturna) skica pove vse o izhodišèni ideji, kadar21

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMAR 2005/1kae na to, kar stvar v resnici je in kae na naèin bivanja nekestvari oziroma pojava ter predstavlja oèišèeno vizijo(arhitekturnega) prostora, nastopa kot pojmovni znak. Podobnolahko grafièno znamenje predstavlja celoto in nadomešèa nekpojem, besede kot nepopolne simbole. Kot kitajska pismenkalahko nastopa kot vzorec osnovne, prvotne oblike - arhetipa, sajtedaj poudarja znaèilnosti in bistvo. Tedaj tudi nastopa kot jasennaèin neverbalne komunikacije, kot pojmovni znak, ki doslednoizraa lastnosti entitete.O obliki ideograma govorimo v primerih, ko oblikapredstavitve objekta postane (pojmovni) znak, kadar pokae naontološko bistvo njegove zasnove (ko pokae osnovna naèelavodilne misli), kadar odstranimo manj pomembno in pokaemoosnovo, bistvo, izvor, strukturo ideje in model razmišljanja, kadartakšna predstavitev pomeni preoblikovanje vidnega sveta v èistoabstraktno obliko. Pojmovno mišljenje, ki pripelje do pojmovnihznakov - ideogramov, je tudi sredstvo, ki omogoèa likovnopreoblikovanje stvarnosti in je torej hkrati tudi sestavni dellikovnega sveta.Lahko da se razumevanje pojavnosti posameznih entitet,njihovega duhovnega pomena, izkazuje tudi pri nekaterihjaponskih oblikovalcih prostora, recimo pri Tadau Andu.Razumevanje stvarnosti, ki se izkazuje v osnovnih idejah oprostoru v obliki skic, kadar te predstavljajo nekakšne ideogrameprostora, bi lahko imelo korenine v tradiciji in kulturi, ki kot naèinpisnega (in likovnega) sporazumevanja uporablja pismenke,(Japonci so nekatere pismenke od Kitajcev prevzeli, drugedodali.) iz katerih naj bi izhajalo razumevanje pojma kot celote,posledièno pa morda tudi razumevanje enovitosti ostalih entitet.(Kitajska je v tej relaciji bolj zaprta, toga zaradi politiènegasistema, zato predvidevam, da zaenkrat sprejema poveèini le boljustaljene oblikovalske norme, ki ustrezajo predvsem vladajoèistrukturi ali pa novim kapitalistom, predvsem pa je v primerjavi zrazcvetom japonskega gospodarstva trenutno še v podrejenempoloaju, zato bi teko našli primere, ki bi podpirali tezo.)Slika 4:"Torii", šintoistièna simbolna vrata, ("ptièji drog" ali bolje "ptiè nadrogu" kot bi se besedo tudi dalo prevesti; op. av.) poleg vzpetin, vodein polj kot arhetip svetega, oznaèujejo glavni dostop do svetegaprostora, pri èemer istega tudi loèujejo od posvetnega. [Nitschke,1993: 14] Gornji nosilec "portala" pravzaprav simbolno (kot ptiè)lebdi nad prostorom. Simbolna vrata predstavljajo materialni nosilecduhovnega."Torii" Shinto symbolical gateway ("bird mast" or better "bird on amast", which is a loose translation), besides hills, water and fields,also an archetype of holiness, marks the main access to the sacredspace, whereby it also separates it from the profane. [Nitschke, 1993:14] The upper beam of the ‘portal’ actually symbolically (as a bird)hovers above the space. The symbolic gateway represents the materialbearer of the spiritual.Slika 3:22Senca, ki jo meèe kri (kot simbol), umešèen v fasadno odprtino,pomeni pravzaprav ideogram kapele, saj predstavlja bistven elementnjenega oblikovanja in vsebino objekta. (Tadao Ando: kršèanskaporoèna kapela na vzpetini Rokko, Kobe, Japonska, 1986.)A shadow, thrown by a cross (as a symbol) placed in a fasade opening,actually signifies the ideogram of a chapel, since it represents theessential element of the building's design and content. (Tadao Ando:Christian marriage chapel on the Rokko Hill, Kobe, Japan, 1986.)Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies inarchitectural anthropology in Japan) Academy Editions, Ernst &Sohn, London, Berlin.Arhetip in kozmosStarodavne civilizacije so vidni in èutni svet razumele kotponovitev kozmiènega vzorca. To matrico so povzemale vobredih, pa tudi v kozmiènih oziroma v kasnejših tempeljskiharhitekturah.Arhetipi se tièejo tudi razumevanja raja posameznihcivilizacij. Pri Babiloncih na primer je to pripeljalo do vzorca zamesto, pa tudi do vzorca za namakalni sistem. Zigurat s sedmimiterasami predstavlja kozmièno goro, simbolno podobo kozmosa ssedmimi do tedaj znanimi planeti, ki tu sluijo kot pravzorec.Mircea Eliade v svojem delu Kozmos in zgodovina [1992: 8]meni, da so miti tisti, ki ohranjajo in posredujejo vzorène modele,paradigme in to za vsa pomembnejša poèetja, ki se jih loti èlovek.Po njegovem mnenju imajo idealne podobe mest svoje prototipena nebu. [Marolt, 2004: 37] Celo moderna mesta naj bi zgradili pomitskem vzorcu nebeškega mesta. [Eliade, 1992: 20-21] Kot v tejzvezi pravi Norberg Schulz [1975: 10, 11], vzorci (matrice) oprostoru obstajajo v èlovekovi zavesti kot arhetipi in izhajajo izkulturne in socialne sredine, iz katere izhaja posameznik.Za vsako stvar znotraj kozmosa naj bi obstajal arhetip oblike.(Pojem arhetipa lahko v filozofskem smislu razumemo kot vzrok,prapoèelo vsega, kar je.) V likovni umetnosti so to med drugim

AR 2005/1Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMlahko oblike - liki in telesa: kvadrat, krog, kocka, krogla,tetraeder,..., pri èemer kvadrat kot simbol parcele, tudi atrija in iznjega izpeljana kocka kot prispodoba èlovekovega bivališèa,simbolizirata tuzemsko, medtem ko krog in z njim krogla, katereplašè se enakomerno širi v vse smeri, povzemata neskonènost,nebesa, kozmos,... . Tudi v oblikovanju prostora jih s pridomizkorišèamo v simbolne namene.Oblika taijita, ki nakazuje dinamièno ravnovesje jina injanga, enskega in moškega principa, teme in svetlobe, pasivnegain aktivnega, severnega in junega (poboèja),… nakazujedinamiènost in gibanje. Predstavlja popoln ideogramsubstanènega zrna, predvsem pa ideogram globalne urejenostisveta, dveh polarnih, nasprotno predznaèenih entitet vnerazdruljivi dvojici, ki predstavlja celoto, kot njegovega gibala.Simbol taijita predstavlja pojmovni znak elementarnega sveta.Konkretno gledano, predstavlja pogled (pri portretiranju se tapozicija imenuje polprofil) na substanèno zrno.Slika 6:Najboljši primer zemljevida kot znaka je shema podzemne eleznice,ki jo dostikrat najdemo na hrbtni strani mestnih zemljevidov in ki je vsvoji skrèeni obliki obièajno namešèena v vsakem vagonu. V takšniobliki naj bi jo prvi uvedli na londonski podzemni eleznici in je kotpojem berljivosti prišla v zgodovino grafiènega oblikovanja. (Izgledtakšne sheme še najbolj spominja na elektrièno vezje.)The best example of a map as a sign, is a subway scheme, often found onthe back of city plans and also, in its reduced form, in all the subwaycarriages. This form was first introduced in the London undergroundand has, as a model of legibility, become part of the history of graphicdesign. (The scheme's image easily reminds us of electronic circuits.)Slika 5:Hiroshi Hara: Petindvajset glasbenih stojal. "Zapis" meji na glasbenizapis, tehniški ideogram, "tehnogram", predvsem pa predstavlja naèinneverbalne vizualne komunikacije, drubeno angairano likovnoumetnost, pa tudi èisto likovno sporoèilo. Likovno dejanje predstavljaznakovno predstavitev sistema odnosov v urbanem okolju, celota paumetnikovo interpretacijo podobe bivanja mesta. Na eni stranipredstavlja naèrt celotne strukture, na drugi strani zapis s pomoèjo"znakov".Hiroshi Hara: Twenty-five music stands. The "record" borders on amusical note, technical ideogram "technogram", but above allrepresents a method of nonverbal visual communication, sociallyinvolved fine art, but also clear artistic message. The artistic act ismanifested as a sign representation of relation systems in the urbanenvironment, while the whole is the artist's interpretation of the imageof a living city. On one hand it is a plan of the entire structure, on theother a record that uses "signs".Bognar, B., 2001: Hiroshi Hara (The " Floating World"of hisAchitecture). Wiley Academy, Chichester.Simbol taijita kot pojmovni znak elementarnega svetaNajmanjša sestavina naravnih gradiv naj bi seimenovala"substanèno zrno" [Perme 2002: 115], ki naj bi ga ssimbolom taijita nadomešèali e pred 5000 leti. Sestavljala naj biga nasprotno naelektrena elektrièna naboja. Substanènikomponenti naj bi bili enako veliki in enako oblikovani,nezdruljivi, a nikoli povsem loèeni. Zaradi svoje oblike (katerenotranji rob je podoben "šivu", spoju teniške ogice) naj biomogoèali le dve ekvivalentni rotacijski stanji zrn.Slika 7:Streho, ki pokriva ostaline, arhitekta Otona Jugovca v Drami priŠentjerneju, lahko razumemo kot ideogram zatoèišèa, "strehe nadglavo".The roof that covers remnants, by architect Oton Jugovec in Dramanear Šentjernej, can be understood as an ideogram of shelter, "roofover one's head"Oblika in vsebina, formalna analogijaPojem forme, to je oblike, se ne nanaša na nobeno obstojeèostvar ali pojav. Forma je abstrakcija. Popolnoma jo je mogoèeopisati le kadar obstaja v nematerialni obliki in le tedaj se lahkopriblia idealnosti. [Muhoviè, 1997: 158] Arnheim ob tem pravi,23

Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIM AR 2005/1da forma ni le fizièna oblika, temveè tudi nosilec duhovnegapomena. [1977: 254]Forma oziroma oblika naj bi predstavljala zunanji izrazvsebine, manifestacijo razmisleka o pomenu prostora, ki je vnajboljšem primeru analogno identièna vsebini, [Muhoviè, 2001:150] s èimer se strinjajo tako likovni kakor tudi arhitekturniteoretiki. Oblika ne pomeni le videza, temveè tudi notranji ustrojte vidne oblike in naèin organizacije (miselno strukturo), prièemer je èista forma obièajno najbolj uèinkovita. [Butina, 1997:82]Likovnik išèe formalno enakost med vsebino in obliko, prièemer tudi dejansko velja, in to v najširšem smislu, da naj "forma"v pomenu strukture kot organiziranosti odnosov med elementi,sledi namenu tega, kar elimo izraziti. Oblika naj izraa duhovnovsebino, pri èemer naj upošteva simbolno vrednost in pomenentitet.Ko razvršèamo "zapise" glede na stopnjo prikaza objekta,najsi bo to model, ki nam pozira, arhitekturni objekt ali predmet,lahko prikaze razvrstimo na risanje po modelu, ki pomeniposnemanje - mimezis, (èesar ne gre enaèiti s posnemanjemvzorca, arhetipa) na skice, ki lahko predstavljajo "delni" znak inna ideogram, ki ekstremno izraa identiteto objekta in pomenipojmovno obliko te entitete in izraa tisto, kar naj bi "objekt" vresnici bil. Ideogram izraa njegovo bit.Izraz arhitekturne vsebine predstavlja naèin neverbalne,likovne komunikacije, ki je odvisen tudi od èasa in kulturnesredine. Simbolièna forma je pri tem tista, s katero se izraaoblikovalèev duh.Tudi oblikovalec prostora lahko s pomoèjo skice, modela, kipredstavljata vse najpomembnejše kar predstavlja doloèenprostor, hkrati ponudi likovni artefakt, zakljuèeno likovno delo,ki z naèinom pojmovnega mišljenja, kadar predstavi vsenajpomembnejše, kar ustvarja celoto, predstavi hkrati"ideogram" te enovite celote. To se zgodi v primeru, kooblikovalec - likovni ustvarjalec doloèene dele osami,preoblikuje in/ali uskladi celoto, pri èemer odvzame vse tistedele, ki so za razumevanje celote bodisi nepotrebni, bodisi bispodkopavali njeno enovitost.Za ustaljene naèine neverbalnih komunikacij je znaèilenuniformiran, poenoten in vsem jasen naèin sporazumevanja. Pri(likovni) umetnosti pa gre za preoblikovanje in tudi dodajanjenovih pomenov, predvsem pa za iskanje novih naèinovkomunikacije. Tudi arhitekturni prostor lahko v svojinajnaprednejši obliki ponuja nov model razumevanja sveta in stem organizacije prostora.Pojmovno mišljenje, èe naj ima arhitektura pravo mero, ki ganudi likovno preoblikovanje stvarnosti, je za arhitekturo kotizrazito nepredmetno zvrst likovne umetnosti še toliko boljpomembno. Na raèun homogenosti arhitekturne celote jepotrebno rtvovati dele njenih posameznih gradnikov, saj gre prioblikovanju arhitekturnega prostora za sooèenje protislovnihzahtev, ki jih moramo abstrahirati do te mere in toliko èasa, dalahko zaèno bivati druga ob drugi kot enovita celota. V procesuarhitekturnega naèrtovanja torej optimiziramo izhodišènepostavke, kar pa velja v splošnem tudi za vsakršno likovnoudejstvovanje.Kompleksna predstavitev arhitekturnega prostora se skoziarhitekturno zgodovino postopoma razvija kot eden izmednaèinov neverbalne komunikacije. Izpopolnjeni naèinisporazumevanja s pomoèjo "znakov", naèrtov, so pripeljali tudido celovite predstavitve arhitekturnega prostora. Kadar oblikapredstavitve objekta pokae na ontološko bistvo njegove zasnovein ekstremno izraa identiteto objekta, kadar pokaemo izvor,strukturo ideje in model razmišljanja, kadar takšna predstavitevpomeni preoblikovanje vidnega sveta v èisto abstraktno obliko,tedaj govorimo o predstavitvi arhitekturnega prostora v oblikiideograma - pojmovnega znaka, s èimer tudi potrjujemo zvezomed arhitekturo in sfero likovne umetnosti.Arhitektura je pravzaprav naèin (likovne) komunikacije zokoljem in uporabniki in jo zaradi tega tudi uvršèamo v podroèjelikovne umetnosti, saj likovna umetnost pooseblja likovnokomunikacijo, naèin prenosa likovnega sporoèila.Teoretièno razmišljanje, ki se preobraa v likovno mišljenje,lahko s pomoèjo abstrakcije in likovnih izraznih sredstev, pa tudiizraznih medijev, privede tudi do predstavitve arhitekturnevsebine kot pojmovnega znaka, ki obenem predstavlja temeljnovidenje prostora, njegove vsebine in pomena in ki lahko vraèaraziskovali duh na toèko teoretskega pisanja o arhitekturi, lahkopa v obliki likovnega artefakta predstavi nov model bivanja.Pojmovno mišljenje in selektivna izbira "elementovsporoèila" veljata tudi za sliko, kip, oblikovanje prostora,… insluita tudi pri oblikovanju vizualnih komunikacij. (Logotipizhaja bodisi iz ideograma, piktograma, bodisi iz zaèetnicèrkovnih znakov imena.)Ideogram predstavlja pravzaprav "idealno strukturo celote",ki je posledica kompleksnega razumevanja doloèene entitete.Analiza, dedukcija, indukcija, abstrakcija, razmišljanje spomoèjo analogije, sinteza, veljajo za vsako ustvarjalnomišljenje, oznaèbe pa opredeljujejo tudi likovno mišljenje, to pavelja tudi za ideogram kot naèin vizualne oziroma likovnekomunikacije.Ideogram, glede na pomen ideje in njenega "zapisa", kipomeni pojem, misel, zamisel, duha, vodilno misel,… z vidikafilozofije tudi prapodobo, pomeni znakovni opis, oris, grafiènopredstavitev prapodobe arhetipa, pojmovno znamenje oziromapojmovni znak, predvsem pa znakovno predstavitev duhovnegasveta (tudi sveta idej). Kot kitajska pismenka - pojmovni znak,pomeni zapisan ali tiskan znak, znamenje, ki simbolizira idejo,prapodobo stvari. Zapisi s pomoèjo znakov, ali celo v oblikiznaka, kar velja tudi za arhitekturno skico, risbo, model, vdoloèenih primerih pa tudi za idejni naèrt, v primerih kadar tipokaejo na ontološko bistvo entitete in model razmišljanja,kadar predstavijo bistvo in izhodišèa oblikovanja doloèenegaarhitekturnega prostora, s tem predstavljajo dobro izhodišèe zanjegovo izoblikovanje, obenem pa naj bi predstavljali oris (zapis)arhetipa, ki se tièe duhovnega sveta in ki omogoèa vsakršnonadaljnje delovanje in v svoji najboljši obliki predstavlja tudilikovno preoblikovanje stvarnosti.Slika 8: Senca kot dinamièna komponenta prostora lahko predstavljaizhodišèno idejo oblikovanja poduhovljenega arhitekturnega prostora.A shadow as a dinamic component of space can represent an elementalidea in designing a spiritualy enhanced architectural space.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.24

AR 2005/1Peter MaroltARHITEKTURNA VSEBINA MED ABSTRAKTNIM IN KONKRETNIMNaèini predstavitve arhitekturnega prostora so pravzapravnaèini likovne komunikacije in pomenijo naèin prenosainformacij, obièajno na naèin dogovorjenih "znakov", oziromadogovorjenega zapisa in naj bi bili razumljivi predvsemstrokovnjakom in izvajalcem, (pa tudi uporabnikom), še posebejkadar govorimo o arhitekturnem naèrtu. Širše gledano, jevsakršno likovno delo naèin prenašanja likovnega sporoèila,likovne vsebine in kot takšno tudi naèin komuniciranja zlikovnimi izraznimi sredstvi. Arhitekturni prostor, ki jasno izraavsebino, pravzaprav predstavlja kompleksen sistemkomunikacije med avtorjem in uporabnikom, med stavbo inokoljem.Predstavitev arhitekturnega prostora ali pa materializacija teideje predstavljata ideogram v obliki pravzorca doloèene entitete,kadar se iz te oblike lahko razvijejo vse nadaljnje oblike in kadarta pojavna oblika kae na ontološko bistvo tega prostora.Viri in literaturaAmalietti, P. (izbor), 1991: O misli. PeterAmalietti in Valter Štefanèiè, LjubljanaArnheim, R., 1977: The Dynamics of Architectural Form. University ofCalifornia Press, Berkeley, LosAngeles, London.Butina, M., 1997: Uvod v likovno oblikovanje. Debora, Ljubljana.Eliade, M., 1992: Kozmos in zgodovina; mit o veènem vraèanju. (Prviè izdano:Eliade, M., 1949: Le Mythe de l’eternel retour: archetypes et repetition.Librairie Gallimard, Pariz.) Nova Revija, Ljubljana.Jean, G., 1997: Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. DZS, Ljubljana.Marolt, P., 2004: Arhitektura v ravnovesju. AR (Arhitektura, raziskave), št2004/1: 36-39.Muhoviè, J., 1997: Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar 1Likovne Besede, Št 39-40: 154-161.Muhoviè, J., 2001: Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar 9Likovne Besede, Št 55-56: 148-155.Nitschke, G., 1993: From Shinto to Ando. (Studies in architectural anthropologyin Japan)Academy Editions, Ernst & Sohn, London, Berlin.Norberg Schulz, C., 1975: Egzistencija, prostor i arhitektura. Graðevinskaknjiga, Beograd. (prevod dela Norberg Schulz, C., 1971: Existence, Space&Architecture. Studio Vista, London.)Perme, T., 2002: Bistvo ivljenja. Samozaloba, Ljubljana.Venturi, R., 1983: Sloenosti i protivureènosti u arhitekturi. Gradjevinska knjiga,Beograd. (prevod originala Venturi, R. (1966) Complexity andContradiction inArchitecture. The Museum of ModernArt.)Slika 9:Simbolni dostop.Symbolic gateway.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.Slika 10:Bolnišnièna kapela, Bruck am Mur,Avstrija.Hospital chapel, Bruck am Mur, Austria.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor. (doktorskadisertacija) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.dr Peter MaroltFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanipeter.marolt@arh.uni-lj.si25

AR 2005/1Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVpodobno, je oznaèena s pomenom "obnovitev", vendar pa pomenibolj obnovo, ki deloma temelji na hipotezah, medtem ko se zaobnovo iz še danega materiala in elementov uporablja predvsemizraz rekonstitucija oz. reconstitution [Fister, 1979:16]. V praksipoznamo veliko razliènih tehniènih posegov, ki jih oznaèujemo zizrazom rekonstrukcija: integralno rekonstrukcijo, t.i. ponovnogradnjo, ki je s strokovnega stališèa uvršèena v širši pojem obnove inpri nas še ni doivela konkretnega epiloga [Fister 1979:16]; delno inpopolno rekonstrukcijo, ki sta prisotni v vsakodnevnikonservatorski-restavratorski praksi, tako pri obnovi artefaktovlepih umetnosti kot elementov stavbne dedišèine; pravorekonstrukcijo, ki poskuša biti natanèna kopija originalov v smisluuporabljene tehnike, tehnologije, materialov in konènegaoblikovanja; rekonstrukcije po analogijah, ki postajajo vedno boljpotrebne pri celovitih prezentacijah artefaktov in objektov, ki selahko nagibajo v smeri prave rekonstrukcije, v marsikateremprimeru pa lahko spadajo med " nedopustne" spekulativnerekonstrukcije; ne nazadnje so rekonstrukcije lahko oz.rekonstrukcijo vkljuèujejo tudi razliène kopije, replike pa tudiretuše polihromiranih spomenikov; rekonstrukcija je tudianastiloza, tehnièni poseg, ki ga obravnava predvsem arheološkastroka; poznamo tudi rekonstrukcije glede na pojmovanjeposamezne stroke, rekonstrukcije glede zvrsti kulturne dedišèineter glede na njene sestavne èlene, itd.Sliki 1, 2 :Sv. Peter, Nova Lipa, p.c. sv. Duha: moèno okrnjena polihromacijabaroène lesene plastike po odstranitvi preslikav (levo);rekonstrukcija barvne plasti je bila izvedena po analogijah ter gledena podatke, ki so jih narekovali ohranjeni fragmenti originalnebaroène poslikave (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)St. Peter, Nova Lipa, s. c. Holy Ghost: severely mutilatedpolychromatic baroque wooden plastic after the removal ofilluminations (left); reconstruction of colour layers was donefollowing analogies and available data dictated by the preservedfragments of original baroque illuminations (right).Tako kot lahko govorimo o precejšnjih razlikah medznaèilnostmi stenskega in štafelajnega slikarstva, lesene ali kamniteplastike, arhitekture, njenih konstrukcijskih sistemov in stavbnihèlenov, itd., lahko govorimo tudi o precejšnjih razlikah pri monostihrekonstrukcije v posameznem primeru.Poskus razlage kaj vse pravzaprav lahko pomeni rekonstrukcija,je s strani spomeniško-varstvene stroke pri nas popolnoma neurejen.Problem postane toliko veèji, ko ugotovimo, da tudi razliène stroke,ki so vkljuèene v spomeniško varstvo, govorijo precej neenotenjezik, da so nejasnosti v veliki meri posledica nepoenoteneterminologije v razliènih strokah in pomanjkanja razširjenega,interdisciplinarnega pojmovanja problematike.Problem je tudi v doloèanju vrednosti rekonstrukcije kot posega sstrani posameznih strok; sledimo namreè lahko precej širokemuumetnostno-zgodovinskemu repertoarju nestrinjanja gledevkljuèevanja rekonstrukcije kot monosti ohranjanja ali celovarovanja kulturne dedišèine, po drugi strani pa odobravanja s stranirestavratorske stroke, ki si brez takšnih ali drugaènih rekonstrukcijvsakdanjega dela niti ne more veè predstavljati. Doloèene nejasnostise porajajo tudi v zvezi z vprašanjem: do katere stopnje posega jerekonstrukcija dejansko še rekonstrukcija. Oziroma, kakšen morabiti tip ali kolièina poškodbe oz. stopnja ohranjenosti spomenika, dalahko o predvidenem postopku posega na spomeniku govorimo kot omonosti rekonstrukcije?Rekonstrukcija se, generalno gledano, v stroki pojmujepredvsem kot: 1. obnova ene izmed razvojnih stopenj zgodovinskegaspomenika, ki ni veè iva kot predmet v spominu današnjega rodu inkadar je ohranjenih zelo malo ali pa kadar ni ohranjenih nobenihprvotnih ostankov 2. neposredna obnova nekega zgodovinskegaspomenika, katerega prvotna snov je popolnoma propadla [Fister,1979:20]. Stopnja ohranjenosti spomenika, pri katerem lahkogovorimo o rekonstrukciji, se potemtakem lahko giblje le med 25-0%ohranjenosti ali kveèjemu med 50-25 % ohranjenosti. To pojmovanjepa v praksi ni tako preprosto, saj se o rekonstrukciji, s stranikonservatorske-restavratorske stroke, ne govori le takrat, ko imamopred seboj kupe dokumentacij o spomeniku, ki ga danes ni veè alizelo malo, pa bi ga radi ponovno prikazali svetu v "prvotni" podobi,temveè tudi takrat, ko je delno utrpela poškodbe le ena izmed sestavinsicer èisto dobro ohranjenega spomenika. Tu lahko tudi pri majhnihpoškodbah, ki zahtevajo npr. reintegracijo barvne plasti nekegapolihromiranega spomenika, govorimo o npr. rekonstrukcijikontinuitete tona oz. barve. V širšem pogledu spomeniško-varstvenestroke se sicer manjše dopolnitve, omejene na najmanjšo potrebnomero, vkljuèujejo v pojem restavracije in ne rekonstrukcije. Èe bi taproblem skušali doreèi, bi morali v prvi vrsti upoštevati dosedanjeizkušnje v praksi. Tu lahko rekonstrukcijo razdelimo na dve širšipojmovanji: 1. rekonstrukcija kot samostojen obnovitveni poseg(npr. integralna rekonstrukcija), ki vkljuèuje konservatorske,restavratorske, gradbeniške in druge postopke 2. rekonstrukcija koteden izmed postopkov širšega konservatorskega - restavratorskegaposega (npr. delna rekonstrukcija nekega spomenika oz. enega odnjegovih sestavnih elementov).Za takšna in drugaèna nesoglasja med posameznimi strokovnjakiin strokami je v veliki meri kriva tudi današnja zakonodaja. Kar setièe pojma rekonstrukcije je le ta definiran v zakonu o graditviobjektov [ZGO-1, 2002] v èlenu 2, tè.7.2: "rekonstrukcija objekta jespreminjanje tehniènih znaèilnosti obstojeèega objekta inprilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenimpotrebam oz. izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenivelikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa senjegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo drugenjegove izboljšave". Tu pa se moramo vprašati kaj sploh pomeni"bistvena sprememba zunanjega izgleda". Èe bi ta zakon oz. precejna široko opisani in rahlo dvoumni 2. èlen tè. 7.2 upoštevali kotnespornega pri obnovi kulturnih spomenikov, bi lahko na našistavbni dedišèini poèeli marsikaj. V resnici bi jo lahko povsempredelali, oropali njenih zgodovinskih kvalitet in prièevalnosti,popolnoma predrugaèili v smislu njenih konstrukcijskih elementovin izgleda notranjšèine; odvzemamo in dodajamo lahko kar elimo,le namembnost in zunanji izgled morata ostati kolikor tolikonespremenjena, pod pogojem seveda, da imamo za to gradbenodovoljenje. ZGO-1 ponuja definicijo gradbeniške stroke in je zaobravnavanje rekonstrukcije na veèini kulturnih spomenikovneprimeren, v marsikaterem primeru celo nedopusten. V splošnem jevezan predvsem na mlajše gradnje in ga je veèinoma nemogoèeuporabljati pri doloèbah o varovanju kulturnih spomenikov.Prièakovati bi bilo, da so takšne definicije in doloèila obravnavanapredvsem v Zakonu o varstvu kulturne dedišèine [ZVKD, 1999].Definicijo o pojmu rekonstrukcije pa bomo tu iskali zaman, ravnotako tudi njen pomen, monosti in restrikcije njene uporabe. Izrazi, kiimajo za spomeniško-varstveno stroko poseben pomen so v velikiveèini še vedno vezani na pojmovanje literarnih in pogovornihdefinicij, ki so s strokovnega stališèa velikokrat neprimerne ter zavsako stroko, ali celo posameznika, drugaène. Rekonstrukcija jemorda najbolje definirana s strani arhitekturne stroke, pravzaprav se27

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVAR 2005/1v prvotnem pomenu besede nanaša predvsem na stavbarstvo: izrazrekonstrukcija izvira iz latinske besede reconstructio (re - inconctructio: stavba), pomeni pa ponovno zgraditev stavbe alinjenega dela v izvirni obliki [Marinko, 1997:359]. Upoštevanjeizvirne oblike in individualnosti posameznega spomenika pa je tudieden izmed najpomembnejših kriterijev, po katerih se v svojem deluravna današnja konservatorska-restavratorska stroka. Zato bi moralibiti tudi vsi èleni raznih zakonodaj, ki doloèajo izraze povezane sposegi na kulturnih spomenikih, dodatno opredeljeni, èe v današnjiobliki ne upoštevajo ravno izvirnosti pomenske vrednosti kulturnededišèine. Oèitno pa bomo v prihodnosti potrebovali tudi Zakon oobnovi in vzdrevanju kulturne dedišèine.Slika 3:Definicije pojma rekonstrukcije v mednarodnih listinahV veèji meri kot v naših zakonih so ti izrazi definirani ali pa sovsaj doiveli poskus definicije, v okviru raznih deklaracij, konvencij,priporoèil, listin oz. mednarodnih kodeksov. Listina iz Rige [TheRiga Charter, 2000] npr. povzema in delno nadgrajuje mednarodnamnenja, ki so bila doloèena v Beneški listini (1964) in ostalihdoktrinalnih priporoèilih ICOMOS, kot npr. v Listini iz Burre (1979),Firenški listini (1981), Dresdenski deklaraciji (1982), Listini izLausanne (1990), Nara dokumentu (1994), Priporoèilu UNESCa izNairobija (1976) in UNESCO konvenciji o varovanju svetovnekulturne in naravne dedišèine (1972). Doloèa sklep protirekonstrukciji kulturne dedišèine, z izjemo v primerih, kjer jerekonstrukcija nujna za preivetje posameznega spomenika, kadar jeoškodovana celovitost posameznega spomenika, kadarrekonstrukcija pripomore k obnovitvi pomena in izrazaposameznega spomenika in kadar je oškodovanost posameznegaspomenika posledica nesreè naravnega ali èloveškega izvora. Vsplošnem se priznava rekonstrukcija tistih okrnjenih spomenikov, kirazpolagajo z izjemnim umetniškim, simboliènim ali okoliškim(urbanim ali ruralnim) pomenom regionalne zgodovine in kulture.Rekonstrukcija se odobrava le pod pogojem, da razpolagamo sprimernim vpogledom in znanjem o posameznem spomeniku terzgodovinsko dokumentacijo, ki vkljuèuje pomembne ikonografske,arhivske in materialne dokaze o spomeniku. Izvede se lahko le podpogojem, da ni domnevna in da ne ogroa in situ obstojeèegaoriginala [The Riga Charter, 2000].Slika 4:Visoko pod Kurešèkom, p. c. Sv. Nikolaja: poskus retuširanja barvneplasti na freskah [Bogovèiè, 2003:29 ; foto: Ivan Bogovèiè].Visoko pod Kurešèkom, s. c. st. Nikolaj: attempt at retouching thefresco's colour layers.Visoko pod Kurešèkom, p. c. Sv. Nikolaja: poskus rekonstrukcijedekorativnega pasu z rozetami na severni ladijski steni, kjer je bilunièen del originalnega pasu [Bogovèiè, 2003:31; foto: IvanBogovèiè].Visoko pod Kurešèkom, s. c. st. Nikolaj: attempt at reconstruction ofthe decorative garland with rosettes on the nave's North wall, wherepart of the original garland was destroyed.Marsikatero mednarodno priporoèilo definira tudi pojmarekonstrukcije in restavracije. Èe povzamemo Listino iz NoveZelandije [Charter for the Conservation, 1992] in Listino iz Burre[The Burra Charter, 1999], lahko reèemo, da restavracija pomenivraèanje ohranjenega materiala oz. elementov spomenika v prvotnostanje z odstranitvijo kasnejših nebistvenih ali moteèih dodatkov ali zponovnim sestavljanjem komponent brez vnosa novih materialov.Tudi rekonstrukcija pomeni vraèanje spomenika v prvotno fazo, odrestavracije pa naj bi se razlikovala predvsem po dodajanju novihmaterialov originalnim sestavinam na mestih, kjer se je pojavilaizguba. Takšna definicija je morda nekoliko sporna, saj so vrestavratorski praksi poznani številni konsolidacijski in drugipostopki, ki zahtevajo vnos novih materialov v original, vendar bi jihteko vkljuèili v pojem rekonstrukcije. Kakorkoli e, tudi v obehnaštetih listinah je doloèeno, da se rekonstrukcija odobrava, kadarpripomore k funkciji in razumevanju posameznega spomenika in jeprimerna le, kadar je spomenik okrnjen za svojo celovitost zaradipoškodb ali drugih sprememb. Restavracija in rekonstrukcija selahko uveljavita le v primeru, da razpolagamo z zadostnimi dokazi oprvotnosti materiala oz. sestavin oz. kadar imamo dovolj fiziènih inarhivskih dokazov, ki omogoèajo najmanjšo mono stopnjodomneve, obe pa morata razkriti pomembne aspekte kulturnegapomena posameznega spomenika. Doloèeno je tudi, darekonstrukcija obièajno ne sme predstavljati veèinskega deleaspomenika, vedno pa mora ustrezati kriteriju razpoznavnosti.Marsikatera doloèila mednarodnih listin velikokrat ne ustrezajoindividualni problematiki ohranjanja kulturne dedišèineposameznega naroda in jih je teko jemati kot temeljni aksiom.Nedvomno pa bi bilo dobro takšna sodobna doloèila upoštevati in jihprilagoditi potrebam slovenskega spomeniškega varstva.Argumenti za in proti rekonstrukciji / strokovni kriterijiO problemu rekonstrukcije se je pri nas e precej razglabljalo,kljub temu pa se zdi, da se konservatorska stroka še vedno v velikimeri dri starih aksiomov konservacije kulturnih spomenikov. Vsplošnem je pri nas uveljavljeno normativno varstvo, ki temelji nasistemu prepovedi in omejevanja ter varovanim obmoèjem inposamièni arhitekturni dedišèini posveèa premalo pozornosti,sredstev in strokovnega prizadevanja. Rekonstruiranje, kopiranje,reproduciranje in imitiranje kulturne dedišèine je generalno gledanoše vedno prikazano kot popaèenje priè iz preteklosti. Umetniško delokot kreacija individualne zavesti v danem zgodovinskem momentune more biti reproducirano niti s strani samega avtorja, kaj šelenekoga drugega. Edino monost, ki jo imamo je, da ustvarimorepliko, ponaredek ali popolnoma novo delo [Mora, 1977: 301-302].Takšna razmišljanja, èeprav so upravièena, so privedla dokonservativnih pristopov, ki dolgo èasa niso odobravali nikakršnihintervencij. Glavni vzrok za èisto konservacijo je bil predvsem vštevilnih preteklih nekvalitetnih renovatorskih posegih, ki pa so bilipogojeni z nejasnostjo o teoriji pristopa do kulturne dedišèine,njenem vrednotenju in nepoznavanju domaèih spomenikov ter vštevilnih skomercializiranih obnovah, ki smo jim prièa tudi vsedanjem èasu.Treba pa je poudariti, da se danes upošteva predvsemindividualnost posameznega spomenika in da je marsikateri poseg zaprezentacijo nekega spomenika sporen ali celo nedopusten, nadrugem spomeniku lahko tretiran kot kvaliteten primer monostiohranjanja in reševanja kulturne dedišèine. Tako morajo biti reimivarstva v razliènih individualnih primerih razlièno strogi, ne le naravni premiène kulturne dedišèine in stavbne dedišèine varhitekturnem merilu, temveè tudi na ravni obmoèij naravnih inkulturnih vrednot, t.j. v merilu kulturne krajine. Doloèeni spomenikisami po sebi ne prenesejo nikakršne intervencije, bodisi zaradiizjemne vrednosti in redkosti, ki jo predstavljajo, ali zaradi izjemneokrnjenosti, ki intervencije ne prenese iz etiènih razlogov. Drugispomeniki zahtevajo razliène stopnje konservatorskih-28

AR 2005/1Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVrestavratorskih posegov, tretji rekonstrukcijo, prenekateri pa tudiadaptacijo.Danes prevladuje mnenje, da so se posamezni spomenikikulturne dedišèine ohranili ravno zaradi svoje estetske ali pasimbolne vrednosti in da se zaradi tega pri obnovitvenih posegih nemoremo omejevati zgolj na arheološki in dokumentarni pristop. Èeso se strokovnjaki 20. stoletja spraševali kaj je pomembnejše:estetika ali dokumentarnost, se danes sprašujemo kako obnovitispomenik, da bomo zadostili prièevalnosti obeh kljuènih elementovnjegovega obstoja, pa tudi potrebi po ekonomiènosti. V mnogihprimerih je estetska vloga porušenega oz. kakorkoli prizadetegaspomenika morda celo pomembnejša od dokumentarne, rešitevnaloge z obnovo oz. rekonstrukcijo pa je dostikrat bolj zanesljiva kotiskanje sodobnega nadomestila [Stele, 1953-54:10]. V sodobnemèasu se moramo prilagoditi dobi nastanka posameznega spomenikain enakovredno upoštevati vse komponente njegove realizacije inobstoja v preteklosti ter zagotoviti njegov obstoj in vkljuèitev vaktivno ivljenje tudi v prihodnosti. Danes je treba arhitekturopreteklih obdobij ne le konservirati, temveè èim bolj pozitivnovkljuèiti v èloveški razvoj [Fister, 1979:42].Sliki 5, 6: Lopata v Suhi Krajini, p.c. sv. Nee, notranjšèina: stanje predposegom s preslikanim stranskim baroènim oltarjem, stenskimislikami pod belei in moèno okrnjenim lesenim stropom (levo);stanje po rekonstrukciji oltarja, stenskih poslikav, stropa in oltarnemenze (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)Lopata v Suhi Krajini, s. c. st. Agnes, interior: condition before theintervention with the illuminated baroque side altar, wall paintingsunder the whitewash and severely damaged timber roof (left);condition after reconstruction of the altar, wall illuminations, roofand altar mensa (right).V stroki velja, da lahko rekonstruiramo tiste elemente, pri katerihrazpolagamo z dovolj podatki, ki podkrepijo znanstveno utemeljenoin kvalitetno rekonstrukcijo. Bodisi da nam podatke narekuje samspomenik, da razpolagamo z zadostno arhivsko dokumentacijo aliuporabimo analogne podatke, tipike neke dobe, regije ali avtorskegadela. Opiranje na nazorno dokumentacijo spomeniške evidence indejstvo, da je predstava o unièenem elementu še iva [Stele, 1953-54:10], sta dva izmed najbolj pomembnih argumentov zauveljavljanje rekonstrukcije na posameznem primeru. Problem je lev tem, da v našem sistemu evidentiranje še zdaleè ni popolno in dalahko z nazorno dokumentacijo razpolagamo le pri redkihspomenikih. Potrebna dokumentacija marsikje sploh ne obstaja oz.ni namenjena javni rabi, obièajno je podrejena le doloèenemunamenu uporabe in je redko interdisciplinarno zasnovana. Marsikjeje vprašljivo tudi potrebno znanje, še posebno, èe navedemo dejstvo,da so doloèene zvrsti kulturne dedišèine obdelane le v delèku svojegaobširnega gradiva. Ravno zaradi pomanjkanja celostnega fondapodatkov, pa tudi finanènega primanjkljaja, so prave rekonstrukcijepri nas redkost. Potrebi po rekonstrukciji obièajno zadostijo analognipodatki.Marsikatero rekonstrukcijo po analogijah je danes mono izvestibrez veèjih strokovnih problemov, saj je strokovno konservatorskorestavratorskodelo v zadnjih desetletjih izjemno napredovalo.Veliko pa je takih primerov, ko tudi analogni podatki ne zadostijoznanstveno opravièljivi rekonstrukciji. Problematiène so predvsemrekonstrukcije kompleksnejših umetnin (npr. figuralnih motivov,ipd.), ki poskušajo zadostiti estetiki okrnjenih originalov, kot take pav marsikaterem primeru ponujajo subjektivne in spekulativne rešitvein so s stališèa sodobnih strokovnih kriterijev nedopustne. Dvom ouporabi rekonstrukcije ponuja tudi sodobno mišljenje, ki pravi, da jevsaka rekonstrukcija avtorsko delo. Kvaliteta posega pa jepotemtakem v veliki meri odvisna predvsem od vešèine, znanja,kritiènega zavedanja in objektivnosti kriterijev posameznegaavtorja. In kaj je potemtakem najbolj optimalna rešitev, ki bi nudilaizboljšavo, ne da bi pri tem razvrednotila vlogo in pomenposameznega spomenika? Kakšna rešitev pride v poštev, ko jerekonstrukcija, kljub svoji morebitni hipotetiènosti, paè nujnopotrebna, bodisi zaradi potrebe po likovno-prostorski integriteti alizaradi simbolnega, sociološkega ali katerega drugega pomena? Alitakšna rešitev sploh obstaja?Umetniške stvaritve so bile v vseh obdobjih zgodovine èloveštvarealizirane za potrebe ljudi. Zaradi ljudi so bile odstranjene ali pa sose v bolj ali manj prvotni obliki ohranile vse do današnjega èasa intako bo tudi v prihodnje. Vzroki pozitivnega ali negativnega odnosaposameznega naroda do lastne kulturne dedišèine se najveèkratkaejo v njegovem odnosu do tradicije, vrednotenju kulturnededišèine, v odnosu do njegove lastne zgodovine, v simbolièni,emocionalni, nacionalni, estetski in drugih vrednostih spomenikov,v materialnih dejstvih, na katerih sloni poznavanje zgodovine,razvoja drube in èloveštva splošno [Fister, 1979:29]. Številneaktivne obnove spomenikov kaejo na dejstvo, da je, ravno zaradiodnosa in potreb drube, teoretiène kriterije spomeniško-varstvenihstrok potrebno vedno znova prilagajati in da marsikatero naèelo neustreza potrebam, ki jih narekuje ivljenje. Ohranjanje vrednotespomina in pomenske vrednosti je velikokrat enako ali celo boljpomembno kot ohranjanje zgodovinske vrednosti. S tem pa tudirekonstrukcija postaja pomemben èlen ohranjanja kulturnegapomena in vzpostavljanja namembnosti ter praktiène uporabeposameznega spomenika. Izraz "rekonstrukcija" namreè nepredstavlja le tehniènega posega, temveè pomeni tudi podajanjerazlage oz. interpretacijo neèesa kar ni veè prisotno, interpretacijopreteklosti skozi oèi sodobnosti in jo potemtakem lahko definiramotudi kot obujanje spomina [The Riga Charter, 2000].Tipièen primer, kjer je doloèeno število rekonstrukcij danes ekar nujno, èe hoèemo zadostiti vrednosti obredne vloge, pomena inspomina, je sakralna arhitektura. Marsikatera cerkvena arhitekturadanes razpolaga s kvalitetnimi oltarnimi nastavki, ki pa so v svojizgodovini obstoja doiveli številne negativne spremembe. Na veèinilesenih polihromiranih plastikah lahko, zaradi številnih mehanskihstresov ter kemijskih, fizikalnih in bioloških vzrokov deterioracije,sledimo moènim poškodbam slikovnih plasti in lesne strukture.Prenekateri so tudi oropani svojih dragocenih plastik. Estetskooškodovani kipi v splošnem moèno krnijo vrednost takšnih oltarjev,osiromašena je tudi liturgièna vrednost in njen pomen v bogosluju.Problematika manjkajoèih plastik pa je predvsem v tem, da oltarnimnastavkom doloèajo zgolj funkcijo bogato izrezljanih okvirjev, ki nezadostijo glavnemu motivu èašèenja in kot taki ne morejo obstajati,èe je cerkev aktivna [Lubej, 1998:73].Podobno je tudi s stenskimi slikami, ki so pojmovane kotintegralni del arhitekture in so podrejene veèji celoti. Kadargovorimo o monostih rekonstrukcije moramo najprej preuèitivrednost poslikave in njeno stopnjo podreditve arhitekturi. Stenskaslika namreè lahko prezentira veè stopenj realnosti ali iluzije:podobo lahko kreira v svojem lastnem prostoru ali pa je podrejenaarhitekturnemu okolju in ga dopolnjuje. Zaradi veèje ali manjšepodrejenosti pa tudi poškodbe slikovnih površin lahko tretiramo kotpoškodbe arhitekture. Velikokrat imajo poškodbe veèji oblikovniefekt kot pa sama poslikava. To je znaèilno posebno pri arhitekturnih29

Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOV AR 2005/1trompe - l´oeil, pri imitacijah materialov, ki ponazarjajo pravearhitekturne elemente, iluzionistiènih piktoralnih kompozicijah, ki sevkljuèujejo v arhitekturo, dekorativnih elementih, ki pripomorejo karhitekturnemu ritmu, pa tudi pri ometu samem. Izguba takšnih površinobièajno predstavlja luknjo v arhitekturi, njihova rekonstrukcija pa takopostane restavracija arhitekture. Kadar gre za pomembne slikovneelemente, ki podkrepijo arhitekturo, se rekonstrukcija lahko omeji tudina veèje manjkajoèe predele, vendar z dokumentarnim pristopom, ki najbi izkljuèeval ugibanja [Mora, 1977:313-314].V praksi se posluujemo predvsem tistih posegov, ki predstavljajoneproblematièno rekonstrukcijo, npr. rekonstrukcijo elementov, ki nisotoliko samostojno umetniško delo. Veèji problem pa nam predstavljajoizkljuèno avtorska dela, katerih rekonstrukcije se ali izogibamo, da ne bipoustvarjali falsifikatov, ali pa se, èe se e odloèimo za rekonstrukcijo,vprašujemo o vsebinski dilemi: ali se v celoti nasloniti na avtorja invztrajno iskati njegov umetniški izraz v vseh najmanjših podrobnostihali pa izdelati rekonstrukcijo v njegovi maniri in prepustiti npr.restavratorju toliko svobode, da rekonstrukcija še vedno lahko delujeivo in svee [Miku, 1992b:130]. Ali lahko ustvarjamo popolnerekonstrukcije ali se moramo povsem asketsko izogniti detajlizmu?Marsikdaj prevladuje mnenje, da iskanje avtorjevega sloga vpodrobnostih ponareja umetnino in da je zato bolj zanesljivarekonstrukcija, ki ne gre v podrobnosti. Vendar pa pri takem naèinupodajanja celovitosti lahko hitro pride do shematiènih slik, ki neustrezajo motivu, v današnjem èasu pa tudi marsikatero mednarodnomnenje narekuje izogibanje posploševanju prikaza tipiènih potez, oblikin struktur. Za delno rekonstrukcijo se odloèamo predvsem v tistihprimerih, ko popolne rekonstrukcije na podlagi znanstvene gotovosti nemoremo izvesti in ko je vpeljava doloèenega tipa rekonstrukcijepotrebna za integralni prikaz. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da bolj ko serekonstrukcija širi, bolj problematièna postaja. Kot kritiènainterpretacija je rekonstrukcija z estetskega vidika upravièena le vprimeru, da je njen cilj laja razpoznavnost celovitosti motiva, ki obstajav fragmentih. Ta teza pa naj bi se vedno konèala, ko se zaène hipoteza,bodisi v motiviki ali v naèinu gradnje avtorskega dela. Zgodovinskinazor, ki pogojuje cenjenje avtentiènosti, pa rekonstrukciji predpisuje šedodatno omejitev. In sicer, da se mora rekonstrukcija vedno vizualnoloèevati od originala, hkrati pa dodatki ne smejo biti moteèi oz. semorajo integrirati v celovitost umetnine.Marsikatero naèelo ali problem, opisan na primeru lesene plastike instenskih poslikav, velja tudi pri obnovi drugih zvrsti kulturne dedišèine.Sliki 7,8:Lopata v Suhi Krajini, p.c. sv. Nee, zunanjšèina: spremenjena gotskastavbna lupina in nivo strešne kritine prezbiterija, na severni stranici stavidna poskusa rekonstrukcije poslikave vogalov (zgoraj);rekonstrukcija stavbne lupine s prvotnimi prezbiterialnimi okenskimiodprtinami, rekonstruiranim ometom, poslikavami vogalov in špalet terprvotnim nivojem strešne kritine prezbiterija (spodaj). (Foto: IvanBogovèiè)Lopata in Suha Krajina, s. c. st. Agnes, exterior: changed Gothicbuilding shell and level of presbytery's roofing, attempts atreconstruction are visible on the North side's corner illuminations (top);reconstruction of the building's shell with original window openings onthe presbytery, reconstructed plaster, corner illuminations, windowframe and original level of the presbytery's roofing (bottom).Integralno vrednotenjeKonservatorska-restavratorska stroka je v splošni praksivezana predvsem na artefakte lepih umetnosti ter na posamezneelemente samostojne arhitekturne dedišèine. Vendar pa danesštevilna mednarodna mnenja doloèajo obravnavo celostnegavarstva zgodovinskih celot, kar pomeni, da ne konserviramo,restavriramo ali rekonstruiramo arhitekture v detajlih, temveè vprostoru [Fister, 1979:122]. Sodobna strokovna naèelanarekujejo obnovo, ki mora posameznemu spomeniku omogoèitipolno likovno ivljenje. S tem pa se v marsikaterem primerupojavi potreba po rekonstrukciji številnih okrnjenih arhitekturnihsestavin, da bi zadostili tako vrednosti stavbne lupine kot tudinotranjšèine posamezne arhitekture.V preteklosti je dolgo èasa prevladovala le obnova"pomembnejših" elementov, npr. fresk ali plastike, za arhitekturoin njene ostale sestavne dele pa se ni zmenila kaj dosti. Takšnozanemarjanje pa je še vedno prisotno v veliki meri, saj je zaobnovo vedno premalo razpololjivih finanènih sredstev,pomanjkanje interdisciplinarnega sodelovanja, pa tudi veènopomanjkanje èasa, ki marsikdaj ne omogoèa kvalitetneobravnave. Potrebno je široko zasnovano vrednotenje, daugotovimo tiste kvalitete, ki spomenik dejansko tvorijo, hkrati panjihov prikaz ne sme biti v škodo integralnosti arhitekture.Zavedanje, da je za celostno obravnavo spomenika potrebnopravilno ovrednotiti, ohranjati pa tudi vraèati ne le umetnostne,temveè tudi konstrukcijske elemente neke arhitekture, je danesbistvenega pomena.V splošnem lahko reèemo, da Slovenija še ne izpolnjujemednarodnih zahtev kot jih na primer obravnava Evropskaprostorska razvojna politika (ESDP, 1999), ki doloèa, da strogivarovalni ukrepi lahko pokrivajo le manjši del kulturnededišèine. Zahteve se ne izpolnjujejo dovolj tudi na ravniKonvencije o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva(Granada, 1985), ki je temeljni dokument za celostno varstvokulturne dedišèine v Evropi in posebej poudarja pomen inodgovornost urejanja prostora pri ohranitvi dedišèine. Granadskakonvencija doloèa, da je ohranjanje dedišèine pomembendejavnik boljšega ivljenjskega okolja, da je treba naèrtovatiukrepe za splošno izboljšanje kakovosti okolja v okolicidedišèine, v naseljih in na drugih varovanih obmoèjih, da jepotrebno zagotoviti ponovno uveljavljanje tradicionalnegagradiva in tehnik, itd. Ne nazadnje pa tudi v planskem besedilu(prostorski plan, Ur.l. RS 11/99) med obveznimi smernicamilahko preberemo naslednja doloèila: posege in dejavnosti vprostoru je treba naèrtovati tako, da ne prizadenejo varovanihvrednot ali materialne sestavine dedišèine; posegi v prostor najprispevajo k trajni ohranitvi dedišèine ali poveèanju njenevrednosti; na obmoèjih naravne in kulturne dedišèine imataobnova in ohranjanje dedišèine prednost pred novogradnjami[Hudoklin, 2002:5-11]. Prostorsko identitetne razpoznavnevrednosti posameznih obmoèij slovenskega prostora se vednobolj izgubljajo, marsikatera arhitektura pa v takem prostorudobiva zgolj funkcijo muzejskega eksponata, ki ni veè vezana naokolje, v katerem je nekdaj pomenila vrhunsko kvalitetostavbnega oblikovanja [Fister, 2001:15] in kot taka ne bo mogladolgo obstajati. In ker se smotrnost prenove degradiranih delovarhitekturne dedišèine vedno bolj uveljavlja, bo v prihodnje tudirekonstrukcija nedvomno predstavljala monost vraèanjaarhitekturne in prostorske identitete. Vrednost in presoja senenehno spreminjata skozi èas. Stavba, ki danes ne pomeniposebnega interesa, bo v prihodnosti morda vredna mnogo veè.Zaradi pomanjkanja takšnega naèina razmišljanja smo vpreteklosti izgubili mnogo kulturnih spomenikov. In èepomislimo, da unièevanje danes doivljajo tudi nekateranajboljša dela polpretekle dobe, predvsem petdesetih, šestdesetihin sedemdesetih let 20. stoletja, potem lahko reèemo, da ravno v30

AR 2005/1Maša KavèièPROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE PRI OHRANJANJU SPOMENIKOVèasu najveèjega truda za ohranjanje kulturnih vrednosti še vedno vveliki meri trpimo za kulturno amnezijo in da bo pojemrekonstrukcije v prihodnje morda precej bolj pomemben kot se zdidanes.Vrednost rekonstrukcijeVsaka posamezna naloga varstva ali obnove predstavlja svojlasten sklop problemov. Moralna plat strokovnih dilem pri obnovahkulturnih spomenikov je najveèkrat ta, da sodobni èlovek doivljaumetnino precej drugaèe, kot jo je obèutil umetnik v èasuustvarjanja. S tem pa se tudi rekonstrukcija, še posebej èe neupošteva strokovnih kriterijev in naèina dela, lahko hitro sreèa spojmom vulgarizacije umetnine in povsem iznièi njen pomen. Da biohranili posamezni spomenik, moramo velikokrat dodati alizamenjati poškodovane originalne sestavine z novimi deli, s tem palahko tako okrnimo izvirnost originala, da zmanjšamo tudi njegovospomeniško vrednost.Kljub temu pa je marsikatera evropska drava izgubopomembnih elementov nacionalne identitete ali likovne podobeprostora po drugi svetovni vojni reševala z rekonstrukcijo. Veliko jebilo takih primerov, v katerih se je odloèalo za integralnorekonstrukcijo celih stavb in stavbnih kompleksov. Èeprav so bile, inso še danes, takšne obnove velikokrat kritizirane, èeš da gre zafalsifikate brez spomeniške vrednosti, pa je vsako urbano središèe, kije doivelo kvalitetne rekonstrukcije arhitekturne dedišèine,nedvomno spomenik. Marsikateri spomenik je zaradi rekonstrukcijbolj razumljiv, nepomembna pa tudi ni njegova ponovna celovitapojavnost [Miku, 1992a: 122]. Pravzaprav lahko posameznispomenik ravno zaradi takšne integritete èez doloèen èas pridobiveèjo vrednost, kot pa bi jo imel, èe bi ostal okrnjen. V splošnemlahko reèemo, da ima kulturna dedišèina paè vrednost, ki jo sodobnestrukture in rekonstrukcije še niso dosegle, najkvalitetnejše pa jonekoè zagotovo bodo.Rekonstrukcija, èe je izvedena strokovno ter na podlagiznanstvene gotovosti, lahko danes predstavlja temeljne varstvenecilje, npr. trajno ohranitev ali ponovno vzpostavitev kulturnihvrednot, prepreèevanje ogroenosti kulturne dedišèine, zagotovitevaktivnega vkljuèevanja v sodobno ivljenje in celo višjo vrednostkulturne dedišèine v širšem merilu. Ne gre pa se slepiti, da s takšnimiposegi ustvarjamo nova stara dela. Sodobne obnove kljubznanstvenim utemeljitvam verjetno nikoli ne bodo realizirane vpodobah, kakršne so obstajale v preteklosti, ker se preteklostipreprosto ne da ponoviti.Naèini ohranjanja, s katerimi posegamo v spomenike kulturnededišèine, so v prvi vrsti izraz in dejanje sodobnega èasa terrealizirane v podobi, ki daje umetnosti novo oblièje. Zato, ker jo vdoloèeni obliki potrebujemo, ker jo elimo ohraniti prihodnjimgeneracijam in predvsem, ker jo v taki obliki potrebujejo spomenikiza svoj nadaljnji obstoj. Èe elimo posameznemu spomenikupodaljšati ivljenjsko dobo, pa bo potrebno tudi kvalitetnerekonstrukcije današnjega èasa ohranjati za daljše obdobje, karpomeni uveljavljanje konservatorske metodologije tudi na sodobnihposegih.Viri in literaturaBogovèiè, I., 1998: Problematika predstavitve stenskih slik na Muljavi. CerkevMarijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi, RES.,publikacija RCRS, 3/1998 Bogovèiè, I., 2003: Visoko pod Kurešèkom, p.c.sv. Nikolaja - projektna študija. LjubljanaFister, P., 1970: Konservatorski problemi, Mali grad v Kamniku. Varstvospomenikov, 15/1970Fister, P., 1979: Obnova in varstvo arhitekturne dedišèine. Fakulteta zaarhitekturo, LjubljanaFister, P., 2001: Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskemrazvoju. Fakulteta za ahitekturo, LjubljanaGrobovšek, J., 2003: Doktrina 1, Mednarodne listine ICOMOS. ZdruenjeICOMOS/SI, LjubljanaHudoklin, J., 2002: Slovenski prostor 2020: Ohranjanje narave in varstvokulturnih vrednot ter prostorski razvoj Slovenije, zasnova.Acer, d.o.o., NovomestoLubej, U., 1998: Mojstra muljavskega oltarja - Jernej Pluemberger in Janez JakobMönhardt.Cerkev Marijinega vnebovzetja na Muljavi - konservatorski posegi, RES.,publikacija RCRS, 3/1998Marinko, J., 1997:Antièna arhitektura. Druina, LjubljanaMiku, J., 1992a: Minoritska cerkev v Ptuju,Argumenti za rekonstrukcijo in protinjej. Varstvo spomenikov, 34/1992Miku, J., 1992b: Reševanje kunega znamenja na Glavnem trgu v Mariboru.Varstvo spomenikov, 34/1992Miliè, Z., 1998: Definicija stroke in kodeks poklicne etike Društva restavratorjevSlovenije. LjubljanaMora, P., Mora, L., Philippot, P.,1977: The Conservation of Mural Paintings.BolognaOxley, R., 2003: Survey and Repair of Traditional Buildings. Donhead, UKStele, F., 1953-54: Estetika in dokumentarnost v restavriranju spomenikov.Varstvo spomenikov, 5/1953-54Zakon o varstvu kulturne dedišèine (ZVKD), 1999. Uradni list RS št. 7/1999Zakon o graditvi objektov (ZGO-1), 2002. Uradni list RS št. 110/2002The Burra Charter: The Australia ICOMOS Charter for the Conservation ofPlaces of Cultural Significance, 1999; http://icomos.org/australia/burra.html (april 2005)Charter for the Conservation of Places of Cultural Heritage Value, ICOMOS NewZealand, 1992; http://www.icomos.org/docs/nz_92charter.html, (april2005)Convention for the Protection of the Arhitectural Heritage of Europe, Granada,1985; http://conventions.coe.int/Treaty/en/Treaties/Html/121.htm (april2005)The Riga Charter on Authenticity and Historical Reconstruction in Relationshipto Cultural Haritage, Riga, 2000 ;http://www.rathausseite.de/dokumente_17.asp (april 2005)Slikovno gradivo predstavlja avtorsko delo konservatorskih-restavratorskihposegov prof. Ivana Bogovèièa (ALU, Oddelek za restavratorstvo), je njegovalast in objavljeno z njegovim dovoljenjem.Sliki 9, 10: Kostanjevica na Krki, cistercianski samostan : " Jelovškova freska"izleta 1737 v slabo ohranjenem stanju (levo); rekonstrukcija stenskeslike na kopiji po snetju Jelovškovega originala in rekonstrukcijaposlikave stolpièev (desno). (Foto: Ivan Bogovèiè)Figures 9, 10: Kostanjevica na Krki, Cistercian monastery: " Fresco by Jelovšek"from 1737, in bad state of repair (left); reconstruction of wall paintingon the copy after removal of Jelovšek's original and reconstruction ofthe column's embellishment (right).Maša KavèièOddelek za restavratorstvoAkademija za likovno umetnostUniverza v Ljubljanimasa.kavcic@email.si31

Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KUÆEU ÈETIRI PRIMJERAFour examples of renewal of family homes2oo5 / 1 ARUDK 728.3 (72.025)COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekObiteljska kuæa se poput stroja troši i zastarijeva, kako u materijalu,konstrukcijama i instalacijama, tako i svojim prostornim performansama.Generacijske promjene ili promjene korisnika postavljaju nove zahtjeve,uspostavljaju novu kvalitetu ivljenja, kao što i nove tehnologije ili svjetonazoriuspostavljaju nove standarde obiteljskog stanovanja. Na èetiri primjeraprikazana su neka moja iskustva, pri:- obnovi sadraja kod vile zagrebaèke moderne iz tridesetih (vila Galiæ)- obnovi forme kao elji za promjenom (kuæa u Ivaniæ-gradu)- obnovi kroz proces rasta kuæe iz XIX stoljeæa (kuæa Klis 1)- obnovi razorenog gospodarskog objekta u rezidencijalni prostor (kuæa Klis 2)Zapaa se da stupanj prostorne prenamjene, obnova materijala i opreme, moebiti jako visoka, tako da se preliminarni oblik razlono mijenja i dobiva novupojavnost.abstractSimilar to a machine, even a family home becomes used and obsolete, whenspeaking about materials, structures, utilities, as well as inherent physicalperformance. Changes of generations or users bring new demands,establishment of new living qualities, similar to new technologies or attitudes,which are conditioning new standards for family homes. I have shown some ofmy experiences with four examples:- Renewal of content in a villa belonging to the Zagreb modernism period fromthe 30s (villa Galiæ);- Renewal of form as a desire for change (home in Ivaniæ-grad);- Renewal as a growth process of a house from the 19th century (house Klis 1);- Renewal of a destroyed outbuilding into a residential building (house Klis 2).We can establish that the level of physical change of use, renewal of materialsand equipment, can be very high, thus the primary form consequentially changesand gains a new image.kljuène besede:obiteljska kuæa, obnova, promjena, dogradnja, Hrvatskakey words:family home, renewal, change, addition, CroatiaPanta rhei. Sve se kreæe i ništa ne ostaje neizmijenjeno(Heraklit).Obiteljska kuæa je izmeðu ostalog i stroj za stanovanje, strojkoji se vremenom troši, koji zastarijeva i kojeg je potrebnoobnavljati u njegovom fizièkom izdanju, a ponekad i kao ideju.Podloga izradi svakog stroja je racionalno razmišljanje ipostupak. Meðutim niti racionalnost koja je bila naglašena upodlozi tzv. funkcionalizma i stilskog izraza moderne, nijeuspjela ostvariti dugotrajne kuæe-strojeve, a da ne spominjemoone primjere gdje je iskljuèivo formalistièka reprezentativnost ilis druge strane substandardna jednostavnost obiljeila objekte zadanas neadekvatno stanovanje. Obnovu i stalnu promjenuobiteljske kuæe uzrokuju novi korisnici, novi materijali, novaoprema kojom se stalno nadopunjava kuæa stroj. Pojava novihoblikovnih svjetonazora moe takoðer inicirati obnovu kuæe.Tokom XX stoljeæa dešavaju se radikalne promjene ugraðenju i u korištenju obiteljskih stambenih kuæa. Lokalni iruèno obraðeni materijali nestaju. Kameni klesani blokovi ilimasivna drvena tesana graða su samo romantièno sjeæanje. Noviindustrijski pripremljeni materijali su armirani beton (cement,drobljeni agregat, armatura, oplate), èelik (raznovrsni profili),staklo (veæi formati, kaljeno, višeslojno i termoizolirajuæe),aluminij i prefabricirano drvo. Potrošnja energije se radikalnopoveæava. Kvaliteta grijanja je u progresu. Kruta goriva, drvo iugljen, pomalo nestaju i zamjenjuju ih nafta, plin i elektriènaenergija. Èini se da æe u buduænosti sunèani kolektori zamijenitistari romantièni dimnjak.Pojavom vodovoda desila se je sanitarna revolucija i stupanjhigijene je radikalno porastao. Ne samo jedan, veæ nekolikosanitarnih èvorova je u kuæi. Naèin prehrane se mijenja.Industrijski pripremljeni sastojci, konzervirana i zamrznutahrana je dio svakodnevnice, a dijelovi kuhinjske linije suhladnjaci, zamrzivaèi, mikrovalne peænice. Prisustvo drugihraznovrsnih aparata u novoj kuæi-stroju je veliko: perilica,suðerica, radio, TV, video, hi-fi, usisivaè, kompjutorska opremaitd. arulja je rasvijetlila unutrašnjost kuæe, a veæi otvori donoseviše sunca i svjetla (zdravlja) u interijer.Na èetiri slijedeæa primjera prikazano je vlastito iskustvo istavovi pri obnovi .KUÆA IKuæa Galiæ ima vanost unutar zagrebaèke modernearhitekture meðuratnog razdoblja prošlog stoljeæa. Njen autor ikorisnik bio je uvaeni hrvatski arhitekt i profesor naArhitektonskom fakultetu Drago Galiæ (1907-1991). Tridesetihgodina bio je sljedbenik, suradnik i partner Dragi Ibleru, tadanajznaèajnijoj arhitektonskoj liènosti u Zagrebu. Unutar podruèjastambene arhitekture, pedesetih i šezdesitih godina, imao je nizzapaenih realizacija, pa se danas njegovim imenom zove i visokanagrada za stambenu arhitekturu u Hrvatskoj.2Kao vjenèani poklon od oca, 1932. dobiva teren od 500 m ,sjeverno od Ilice, na pješaèkoj udaljenosti od centra grada. Tu nablago kosom terenu zapadne padine, sagradio je manju drvenukuæu, jednostavno oblikovanu sa plitkim jednostrešnim krovom.Drugim zahvatom, proširenjem 1938. godine, skromnu bajtu jepretvorio u elegantnu modernu kuæu. Pojavio se je i masivni zidod cigle kao protupoarna zaštita prema sjevernom susjedu. To jeujedno i dobra zaštita od hladnoæe i vjetra s te neugodne stranesvijeta. Na zid je "prislonjena" cijela drvena kuæa koja u drugojfazi dobiva i armiranobetonske dijelove. Produenjem volumena,kuæa sa zaravni dolazi iznad kosine i na tom dijelu prizemljepostaje kat. Podrum (suteren) je osjetno uvuèen èime je postignutugoðaj lakoæe gornjeg volumena, jer taj cijeli dio kuæe stoji na32

AR 2005/1Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KUÆE U ÈETIRI PRIMJERAjednom jedinom, malo uvuèenom stupu, koji je doljearmiranobetonski 40/40, a poviše èelièni fi=12 cm. Modernostantigravitacijskog kubusa pojaèava i vrpèasti potez prozora.Elementi corbusianskih "5 points" recepture su vještoprimijenjeni i jasno nazoèni na istaknutom dijelu kuæe premaulici. Uvlaèenjem drvene nadgradnje, naglašava se tankakonzolno izvuèena ploha krova. Dojam, da više lebdi nego što seoslanja na donju konstrukciju, udruen sa izrazom drvenogmaterijala, priziva duh wrightovske organiène modernosti.nova. Bivše individualno grijanje po sobama na drva, na plin, naelektriku, zamijenjeno je centralnim grijanjem. Nova prostornaorganizacija je kroz kuæu uspostavila cirkulaciju,transparentnost, horizontalnu i vertikalnu krunu vezu, te vezuizmeðu prizemnog boravka i terase-palube na katu, gdje suizazovne vizure na grad.Postojeæa garaa nije bila dovoljna za novog korisnika,vlasnika firme za trgovinu automobilima. Dok se je Fiat-Puntomogao smjestiti tamo gdje se nekada garairao profesorov maliPeugeot, za Mercedes-S trebalo je napraviti puno veæespremište. Ni ulazna vrata na parcelu nisu mogla ostatineizmijenjena. Profesor Galiæ je bio visine poput Corbusiera iWrighta (170 i koji centimetar), i ulazna vrata od 200 cm, ako neraskošna, bila su prava mjera. Meðutim, novi stanar je visok 198cm i korekciju ulaznog otvora je trebalo napraviti. Èesto putarazlike izmeðu ranijih i kasnijih stanara nisu tako antropološkizamjetne i fizièki mjerljive, ali iako "nevidljive", znaèajne su iosjetne. Novi "stroj za stanovanje" trebao bi uvaavati i te noveokolnosti i legitimne posebnosti stanara nasljednika.Slika 1:Kuæa Galiæ iz 1938.godine.The Galiæ House in 1938.U kuæi su ivjeli suprunici bez djece cijeli ivot. Iako je bilapredviðena sobica za kuænu pomoænicu, ona bi dolazila samojednom mjeseèno za veliko spremanje. Gospoða (prva, ujedno itreæa supruga), profesorica nije bila zaposlena, pa je kuæa bilauglavnom na njenoj brizi. Za vrijeme II svjetskog rata višepoznatih ljevièara u ilegali (Augustinèiæi) se je povremenoskrivalo u ovoj kuæi. Od smrti supruge, profesor je ivio sam, anakon njegove smrti kuæa je pet godina bila prazna i nekorištena.Iz profesorovog kratkog braènog egzodusa, šestomjeseènogdrugog braka (1947.) rodio se je sin koji je na kraju ovu kuæu inaslijedio, da bi je 1997. prodao. Više od pedeset godina bezznaèajnih ulaganja u odravanje, kuæa najveæim dijelom izdrvene graðe, bila je dosta potrošena, instalacije iz tridesetihjedva upotrebljive, a "vjeèni materijal-eternit" (valoviti salonit)na krovu dijelom je popucao i propuštao vodu. Locirani na padiniu zoni jakih podzemnih voda, niti temelji nisu bili besprijekorni.Prostori prilagoðeni ivotu dvoje ljudi, nisu bili prikladni zasmještaj nove obitelji sa dvoje djece i planiranim širenjem.Sadrajno je kuæu trebalo prilagoditi ivotu novih korisnika, i to ukontekstu novih suvremenijih moguænosti. Trebalo je poveæatibroj spavaonica, broj kupaonica, dodati zimski vrt i bazen, sloitiotvorene kamine na drva. Obzirom na arhitektonsko kulturološkuvanost, oèuvanje vanjštine i oblikovnog ugoðaja kuæe bilo jeizvan rasprave, mada bi novi vlasnik bio najsretniji da je imaopraznu parcelu i novu kuæu od temelja. Tek minimalni dodaci kodulaza su napravljeni, a iza sjevernog zida u zoni koja nijeznaèajnije eksponirana pogledima, izveden je manji anex. Nakraju, kuæa je poput japanskog hrama, gotovo kompletnoobnovljena. Osim armiranobetonskih dijelova konstrukcije,platica od ariševa drveta na proèelju i ponešto od drvene nosivekonstrukcije, sve ostalo je zamijenjeno. Graðevinski, kuæa jeobnovljena s oko 80% novog materijala, a instalacijski je 100%Slika 2:Slika 3:Kuæa Galiæ - tlocrti iz 1938. i 1998. godine.The Galiæ House - layouts from 1938 and 1998.Kuæa Galiæ - nakon obnove i dogradnje 1998. godine.The Galiæ House - after refurbishment and extension in 1998.33

Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KUÆE U ÈETIRI PRIMJERAAR 2005/1KUÆA IIPeteroèlana obitelj uspješnog mladog poduzetnika ivjela je ukuæi na periferiji Ivaniæa-grada sa oko 8000 stanovnika.Zadovoljni postojeæim komforom prizemne kuæe, eljeli su ipak,obzirom na rast djece proširiti se na potkrovlje te dograditiverandu. Kuæa je graðevinski solidno izgledala osim što je pokrovod tamnosmeðe eternita pokazivao znakove trošnosti, i vlasnicisu ga htjeli zamijeniti bakrenim limom.Uz to, vlasnici su se zasitili kuæe koju su izgradili prijepetnaest godina i glavni zadatak je bio dobiti novi oblik kuæe,postiæi formu koja æe se osjetno razlikovati od postojeæe. Zadatakje bio da se, ne dirajuæi previše u unutrašnju strukturu prostora,postigne oblikovna transformacija. Suburbana, forma u izrazunovog lokanog romantizma trebala je postati više urbana, višeartistièka i više unikatna forma.Dominantna tema postojeæeg oblika bila je naglašeni"mansardni" krov, alpsko-tirolskog ugoðaja, dosta prisutnog i veæpomalo udomaæenog importa. Novo rješenje je umanjilopojavnost teme krova, a bakreni lim je omoguæio luèni krovniotvor kao eksponat i nova silueta na krovu. Isturena nadstrešnicaštiti juni prozor od visokog ljetnog sunca. Pristup sa zapadnog,garanog, dijela parcele je naglašeni trijem koji postaje istaknutaoblikovna tema na glavnom, uliènom proèelju. Veranda svaljkastom staklenom stijenom je kontrast punim zidnim masamakuæe. Ranija koloristièka situacija smeðe-bijelo je promijenjena utoplocrveno-bijeli odnos.KUÆA IIIKamena puèka kuæa napravljena je 1870. da bi u svomtrajanju bila permanentno nadograðivana, oblikovnotransformirana i sadrajno mijenjana. Pet generacija graditelja ikorisnika su nešto dodavali i oblikovali, negdje èuvajuæikontinuitet, a negdje uvodeæi novu logiku, nove materijale i noveoblike. Prvi volumeni su napravljeni od kamena, odlomljenog iisklesanog tu na licu mjesta, dok su neki najnoviji materijaliugraðeni u kuæu ne samo iz drugih regija i drava, nego i sa drugihkontinenata. Veæ nakon pojave tvornice cementa u neposrednojblizini (1910), kamen je u graðenju zamijenjen betonom. Lakšomnabavom stakla, otvori su postajali veæi i drugaèiji, veæomkolièinom energije koja se je mogla pribaviti prostori postajutopliji i ugodniji, a potrošnja vode je u sto godina nekolikodesetaka puta poveèana. Kuæa je 5 km od mora i 8 km odDioklecijanove palaèe nekada je bila gotovo dva sata od Splita,danas je tri sata od Zagreba.Slika 4:Kuæa u Ivaniæ-Gradu prije obnove i dogradnje.House in Ivaniæ-Grad before refurbishment and extension.Slika 6:Proces stalnog rasta i transformacije kuæe u Klisu.The process of continuous growth and transformation of the house inKlis.Sto je godina sluila za stalno stanovanje, a onda je postalakuæa za odmor i za povremeni boravak. Podignuta kaosvojevremeni egzistenzraum, u dobroj mjeri i prenapuèena,danas je veæinom prazna ili udomljuje dvoje suprunika kadatrae bijeg od urbanog ritma u promjeni i opuštanju. Tu suzvukovi vjetra ili cvrèanje cvrèaka, mirisi zumbula ili rascvalepitosfore, èiste boje ute procvale brnistre, crvenih rua ili plaveperunike. Kiša, oluja i grmljavina ovdje imaju svoju dra,jednako kao ljetna ega i sparina. Osim za izolaciju, ponekadkuæa slui i za fešte. Povremeno dolaze i djeca.U èetveroetanoj kuæi nalaze se posebno profilirani prostori:obiteljska soba tinel s kaminom, podrum s 130x240 orahovimstolom, konoba dokument prošlosti i vidikovac s pogledom "odmilijun eura". Kao jedan u generacijskom slijedu, kuæu osjeæamdijelom svoje biografije, dokument porijekla i genius-loci.Slika 5:Kuæa u Ivaniæ-Gradu poslije obnove i dogradnje.House in Ivaniæ-Grad after refurbishment and extension.Traeæi reference i primjere gdje je nova forma "progutala"stari objekt, sjetio sam se slavne Vile Karma (1906), no ovdje je zakomparaciju prikladnija vlastita kuæa Frank Gehrya (1979). Prijeadaptacije, to je bila pristojna, konvencionalna kuæa amerièkesuburbije, oblikovana prema senzibilitetu i ukusu prosjeènogamerièkog malograðanina. Metodom razaranja/graðenja,oduzimanja/dodavanja, proizveo se je ugoðaj sluèajnosti,adhokizma, oblikovnog nereda, promjene simbolièke situacije,neoèekivanosti i igre. Zahvat u Ivaniæu nema tu vrstu slobode, nitiprikaz konfrontacije sa bivšim stanjem. U komparaciji sGehryevom nonšalancijom, ovijalnošæu i opuštenošæu, ovdje seneke teme, poput kolonade trijema, mogu doivjeti i previšeozbiljnim.34Slika 7:Stanje kuæe u Klisu iz 2000. godine.Condition of the house in Klis in year 2000.

AR 2005/1Lenko PleštinaOBNOVA OBITELJSKE KUÆE U ÈETIRI PRIMJERAKUÆA IVGotovo srušena, kamena gospodarska kuæa, i to u svojojjednoj polovici, bila je podloga za izvedbu manje stambenejedinice za povremeni boravak, guest-house prethodne kuæe odkoje je udaljena koju stotinu metara. Ustvari postojeæe stanje subila tri kamena zida kuæe iz 1901., a sve ostalo bilo je sjeæanje i-hrpa urušenih kamenih ploèa s krova i krša drvene konstrukcije.Druga polovica kuæe pripada ljudima koji nisu pokazivalinikakav interes za obnovu ili prodaju, tako da je zahvat mogao2obuhvatiti svega 15 m (3,8 x 4,0) u tlocrtu. U dvije etae i2potkrovlju s ukupno 45 m , povezano spiralnim stubama,smješteni su sadraji za boravak, prehranu, odmor i higijenu.Slika 10: Shematièan prikaz postojeæeg stanja - tri zida i prikaz novihkonstrukcija - 95% zahvata, te tlocrti svih etaa.Schematic representation of the extant condition three walls andrepresentation of the new structures - 95 % of the intervention, andlayouts of all the floors.Slika 8: Derutni gospodarski objekt sa urušenim krovom i srušenomunutrašnjom konstrukcijom.Dilapidated out-building with collapsed roof and demolished internalstructure.Posebnost ovog objekta bili su kameni blokovi cca 30x40 cm,teški oko 30-40 kg, koje je neka strpljiva ruka klesara oblikovalada bi sazidali masivne stijene proèelja, s malim otvorima tek radinunog provjetravanja. Posebnost ovog mjesta je zanosni pogleds nadmorske visine +200 na Split kao na dlanu, njegovo brdoMarjan, sjevernu luku, brodogradilište... Uzbudljiva panoramaizmeðu planina Mosora i Kozjaka s najstarijim hrvatskim gradomi pet velikih jadranskih otoka, bila je hedonistièki izazov da se uinterijer maksimalno dovede uzbuðenje te okolnosti. Popadale iskršene ploèe znaèile su oproštaj od onog starog kamenog krovakoji je nekada bio dio ovog ambijenta, i koji bi se svakih nekolikogodina zabijelio od zaštite prelivenog vapna. Danas uobièajenipokrov, crveni crijep, mada legitimni nasljednik starih kamenihpokrova, kuæama daje ipak neku drugu senzualnost. Sa crijepomnije bilo moguæe napraviti niti rastvaranje krova i napajanjeprostora vizurama. Za veliki otvor na krovu trebalo je neštosuvremenije, poput aluminijskog lima, bijelog poput vapna.Sinteza komfora prostora i logike graðenja je otklonila dilemu"pogled na kuæu" ili "pogled iz kuæe".RekapitulacijaStanje prije obnove: zahvat (godina): kolièina i vrijednostnovog materijala %I jako trošna kuæa od obnova konstrukcijearhitektonske vanosti nadopuna sadraja 85%iz 1932/38 (1998)II tipièna suburbana kuæa dogradnja i promjenaiz 1982. oblika (1996) 35%III puèka kamena/betonskakuæa u stalnom stalna dogradnja 70%rastu i promjenama i obnovaod 1870. (L.P. od 1976) (od 1976)IV "tri kamena zida" bivšegospodarske kuæe iz 1901. kuæa za odmor (2003) 95%Progresisti doivljavaju tradiciju kao "vladavinu mrtvih nadivima". U obnovi bi se to moglo prevesti kao vladavina "mrtveforme" nad novim "ivim sadrajima" i novim materijalima.Bivša kuæa se moe muzejski konzervirati, zamrznuti kao skupieksponat, dotjerati kao neivuæa forma ili je prepustiti raspadanjui konaènom nestanku. S druge strane, u nastavku funkcijestanovanja, ona mora slijediti ivot, podvrgnuta je promjenama,stalno dobiva nove sadraje i smisao. Za oèekivati je da æe se injena forma razlono mijenjati kada slijedi nove zahtjeve. Novimaterijali i tehnologija imaju svoju vlastitu mjeru, izraz, oblik iproporciju, a pri obnovi ugraðene kolièine su znaèajne(!).Koristiti dijelove ranije graðevine i dodavati nove, znaèiusklaðivati razlièitosti, a pri tome izbjegavati imitaciju (=la),mimikriju (=prikrivanje) i kamuflau (=prerušavanje).Kuæa nije vjeèni nepromjenjivi spomenik, niti su njenikorisnici glumci jednom ranije, za svagda, postavljenedramaturgije. Ako je kuæa odriva, èak za jednu generacijukorisnika, velika je vjerojatnost da poslije njih nastupa promjena.Zaustavljanje te promjene komplicira i oteava daljnje korištenje,dok zloupotreba promjene moe uništiti još uvijek korisne,postojeæe elemente i graditeljski kontinuitet.Slika 9: Lijevo: Obnovljena polovica kuæe = jedna vlasnièka cjelina.Desno: Pretpostavljeni izgled nakon kompletne obnove.Left: Restored half of the house = one property unit.Right: Hypothesised image after completed restoration.Novosagraðeni stroj za stanovanje napravljen je ustvari odnovih materijala da zadovolji suvremene potrebe ivljenja. Onošto je zateèeno, je u cjelini iskorišteno, a novo graðenje je slijedilosvoju graðevnu logiku, donekle poštujuæi stari gabarit. Za drugupolovicu kuæe se pretpostavlja da æe biti slièno oblikovana.prof dr Lenko PleštinaArhitektonski fakultetSveuèilište u Zagrebulenko.plestina@arhitekt.hr35

Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIHOBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGAPODJETNIŠTVATransformation of residential buildings for family entrepreneurial needs2oo5 / 1 ARUDK 747:643.55COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 15.5.2005izvleèekSociološko in ekonomsko utemeljena lokacija dela na domu povzroèa doloèeneprostorske konsekvence, ki se zrcalijo v transformaciji bivalnega okolja. Pri temse stanovanjski objekt kot tipološko zakljuèena enota, s preobrazbo kompozicijein tlorisne zasnove spreminja v multifunkcionalni arhitekturni hibrid. V èlankuje prikazana klasifikacija nastajajoèih prostorskih rešitev, ki opozarja na vzorènodelovanje samograditeljske prakse in nakazuje monost regulacijeobravnavanih procesov.abstractThe sociological and economic rationale of working from home is causingcertain spatial consequences that are reflected in the transformation of livingenvironments. Thus residential buildings, as typologically complete units, aretransforming their composition and layout and changing into multifunctionalarchitectural hybrids. The article deals with classification of emergent physicalsolutions, which point out patterns of self-building practises, and showspossibilities for regulating the described processes.kljuène besede:druinsko podjetništvo, delo na domu, tipologija gospodarskih objektovkey words:family entrepreneurship, working from home, typology of economic buildingsDrobno gospodarstvo postaja osrednji afirmator prostorskegarazvoja slovenskega podeelja, ki se v obdobju zatona agrarnegasektorja sooèa s strukturno in ekonomsko razvojno preobrazbo.Gre za alternativno zagotavljanje ekonomske blaginje nekdanjihagrarnih gospodinjstev in za nadomešèanje zaposlitvenepraznine, ki je nastala z izpadom kolektivne zaposlitve v okviruvelikih podjetij planskega gospodarstva. V fiziènem prostoru setakšne spremembe zrcalijo v mnoiènem ustanavljanju malihpodjetij, ki posledièno preoblikujejo arhitekturno in urbanistiènopodobo številnih naselij. Ugotavljamo, da gre za novo fazosamograditeljstva, ki je tokrat usmerjena predvsem vrekonstrukcijo obstojeèih objektov in v skladu s formalnimnaèrtovalskim pristopom analogna konceptu stihijske gradnjeenodruinskih hiš v povojnih letih ekstenzivne urbanizacije.Delo na domu povzroèa razliène pozitive uèinke (sociološke inekonomske), zato je potrebno v okviru prostorskega planiranjazagotoviti ustrezne pogoje za njegov dolgoroèni obstoj.V 90. letih prejšnjega stoletja se arhitekturna stroka ni aktivnoodzvala na razvojne potrebe podjetništva in na poslediènopreoblikovanje bivalnega okolja, saj ni izoblikovala potrebnihmehanizmov za njegovo ustrezno integracijo v fizièni prostor.V raziskavi smo na podlagi analize stanja opredelili tipièneprostorske rešitve pri organizaciji dela na domu. Temeljnaznaèilnost zdruevanja dela in bivanja se kae v obsegu in naravipodjetniške dejavnosti in v konceptu arhitekturne zasnove.Ugotavljamo, da je pri manjših intervencijah v stanovanjskiobjekt sporna predvsem oblikovna komponenta, pri organizacijiveèje dejavnosti pa nastopijo negativni vplivi na bivalno okolje.Rešitev se kaejo v oblikovanju podrobnejših pravil zaorganizacijo dela in bivanja in v opredelitvi robnega obsegadejavnosti, ki doloèa monost delovanja v okviru naselja oziromapreselitvi poslovanja v gospodarsko cono.Razvoj podjetniškega sektorjaRazvoj obratov malega gospodarstva lahko spremljamo e vzgodnjem povojnem obdobju, v katerem se je poleg klasièneindustrije zaèela oblikovati takratna obrtna dejavnost. Slovenijaje imela e v petdesetih letih uzakonjeno obrt kot dovoljenoobliko zasebne podjetniške prakse [Vadnjal 1996].Dejavnosti so veèinoma potekale v obliki dela na domu, kar jezahtevalo doloèeno arhitekturno preobrazbo bivalnega okolja aligradnjo novih gospodarskih objektov. Te potrebe so v veèjihnaseljih urejali z oblikovanjem obrtnih (obrtno-industrijskih)con, drugje pa so ta vprašanja reševali zgolj ohlapni prostorskiureditveni pogoji in formalnimi inšpekcijskimi zahtevami.Mnoge obrtne delavnice so v veè kot štiridesetih letih poslovanjamoèno prerasle okvire obrti in postale celo srednje velika podjetjas sodobno industrijsko proizvodnjo.Klasièna delitev na obrt in industrijo se z razvojem novihoblik gospodarskega delovanja zdruuje v okviru pojmagospodarstvo-industrija (tj. veèjih gospodarskih drub) in pojmadrobno gospodarstvo-drobno podjetništvo (tj. manjših drub insamostojnih podjetnikov). V porastu so zlasti mala in srednjevelika podjetja, ki jih s tradicionalnimi pojmovanji ni veè mogoèeuvrstiti v eno od poznanih oblik. Leta 1993 sprejeti Zakon o1gospodarskih drubah je z opredelitvijo temeljnihpravnoorganizacijskih oblik v statusnem smislu poenotildotedanjo delitev. Obrt je ostala zakonsko utemeljena zgolj kotnaèin opravljanja dejavnosti s predpisanimi omejitvami vsebin inobsega.Statistièna utemeljitevRazvoj podjetniškega sektorja je mogoèe statistièno opredelitiv evidencah poslovanja gospodarskih drub, obrtnem registru in vevidenci poslovnih subjektov. Èeprav posamezne podatkovne36

AR 2005/1Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGA PODJETNIŠTVAbaze in naèini evidentiranja niso medsebojno eksaktnoprimerljivi, je v vseh primerih prikazano obèutno narašèanjenovoustanovljenih drub in samostojnih podjetnikov,predvsem v letih 1985-1995.19851995..2002V tem obdobju je njihovo število poskoèilo s ca. 25 000 naca. 57 000, iz èesar izhaja tudi posledièna disperznamaterializacija v fiziènem prostoru.19851995:2002Narašèanještevilagospodarskihdrubin (predvsem)samostojnihpodjetnikovposameznikov… ca. 26.000… ca. 57.000… ca. 50.000MATERIALIZACIJA VFIZIÈNEMPROSTORUNOVE LOKACIJEIN NOVIGOSPODARSKIOBJEKTIA) v strnjeni oblikinastanitev v okviru gospodarskecone (obstojeèe ali nove)B) v disperzni oblikimonokulturna toèkovna pojavnost(predvsem samostojni podjetniki)A) gospodarske conerevitalizacija obstojeèih in gradnja novihcon (150 novih con v letu 1995)B) delo na domumonokulturna toèkovna pojavnost(predvsem samostojni podjetniki)Po letu 1995 se trend sicer umirja, istoèasno pa prihaja tudido vsebinske in prostorske reorganizacije znotraj sektorja.2Zmanjšuje se število samostojnih podjetnikov, narašèa paštevilo gospodarskih drub. Njihov porast je posledica novihustanovitev, v doloèenem obsegu pa tudi prerašèanja okvirovobrti in poslediènega prehoda v sfero srednje velikih podjetij.Razvoj sektorja drobnega gospodarstva je utemeljen sštevilnimi ekonomskimi in sociološkimi razlogi, njegovamaterializacija pa se vse bolj oèitno zrcali tudi v fiziènemprostoru. Ugotavljamo, da je njegova pojavnost splošnorazširjena, v principu pa razlikujemo obmoèja zgostitve inobmoèja disperzne toèkovne organizacije.Rezultati - tipologijaOrganizacija dela v bivalnem okoju se zrcali v razlièniharhitekturnih in urbanistiènih zasnovah. V naslednjempoglavju predstavljamo nekatere tipiène rešitve, ki so znaèilneza novogradnje ali prilagoditve obstojeèih objektov potrebamvzporednih dejavnosti. Obravnavani posegi izhajajo izobdobja soèasnega razvoja obrti in stanovanjske gradnje vpovojnih desetletjih. Veèinoma predimenzionirane slovenskehiše so z obsenimi manevrirnimi površinami inneizkorišèeno tlorisno zasnovo omogoèale ugodne prostorskepogoje za organizacijo obrtnih dejavnosti. Z organizacijoproizvodnih procesov v okviru stanovanjske zgradbe sonastajali razlièni prizidki, ki so naèenjali osnovno funkcijo inobliko.Ustaljena samograditeljska praksa je v obdobju razvojapodjetništva še vedno prisotna, èeprav so opazne tudi številnesodobne (arhitekturne) zasnove, ki presegajo zgoljfunkcionalne prilagoditve obstojeèih objektov.Preoblikovanje bivalnega okolja - razvoj hibridneprostorske zasnove3V okviru analitiène raziskave prostora smo evidentiraliposamezne primere organizacije dela na domu, ki4predstavljajo specifiène tipološke rešitve . Tipološke variacijeso znaèilne predvsem za novogradnje, njihovo pojavnost pazasledimo tako v urbanem kot ruralnem prostoru.Stanovanjski objekti se v tem procesu prilagajajo(prezidavajo) v razliènih oblikah. Opredelimo lahko kljuènetendence povzemanja oblikovnih ali funkcionalnihznaèilnosti klasiènih arhitekturnih tipologij. V velikemobsegu gre za povzemanje tipologije industrijskih zgradb alitradicionalnega gospodarskega poslopja. Posledica jearhitekturna hibridnost, ki je znaèilna predvsem po neskladnostivsebine z obliko; v jedru stanovanjskega naselja zasledimotipologijo industrijskih zgradb, novogradnjo, ki sledi tipologijiagrarnega poslopja ali številne hibridne kombinacije. V temokviru je potrebno loèevati tudi naravo dejavnosti. Opredelimolahko moteèe in manj moteèe dejavnosti, saj se delo na domuizvaja v neposredni bliini "procesa" bivanja (proizvodne obrtinaèeloma povzroèajo vplive, ki oteujejo bivanje: hrup, emisijeitd., medtem ko doloèene storitvene in poslovne dejavnosti nabivanje bistveno ne vplivajo).Zdruevanje dela in bivanja - klasifikacija prostorskih oblikPri evidentiranju obstojeèega stanja smo ugotovili, da gre vštevilnih primerih (novogradnje ali prilagoditve obstojeèihobjektov) za povzemanje znaèilnosti posameznih arhitekturnihtipologij. Kot poznane oblike, v katerih se organizira podjetniškadejavnost, lahko opredelimo:1. tipologija industrijskih zgradb2. tipologija tradicionalnega gospodarskega poslopja3. poslovno stanovanjski objekti - nova tipologija4. novi gospodarski objekti (npr. proizvodna obrt) - novatipologijaZ analizo posameznih primerov smo ugotovili naslednjeprostorske trende:A) arhitekturna zasnova:opcije:- povzemanje znaèilnosti tipologije tradicionalnega gospodarskega poslopja- povzemanje znaèilnosti tipologije stanovanjskega objekta- povzemanje znaèilnosti tipologije industrijskega objekta- medsebojne kombinacije- oblikovanje multifunkcionalne, hibridne arhitekture - nova tipologijaB) urbanistièna zasnova:opcije:-dodajanje objektov z gospodarsko vsebino v neposredno bliinostanovanjskega objekta oziroma oblikovanje nove prostorske kompozicije-naèrtno odmikanje novih objektov poudarjanje razlike med posameznimifunkcijami-povzemanje znaèilne situacije lociranosti gospodarskega poslopja vneposredni bliini stanovanjske zgradbe-povzemanje tipiène umestitve (makrolokacija) industrijske cone na obrobjunaselja-oblikovanje nove urbanistiène, polifunkcionalne zasnove1. glede na lokacijo, kjer se odvija dejavnost:- v stanovanjskem objektu- ob stanovanjskem objektu se ga dotika- ob stanovanjskem objektu se ga ne dotika2. glede na tipologijo, ki jo povzema:- na stanovanjskem objektu ni spremembe- objekt povzema znaèilnosti tipologije stanovanjske arhitekture- objekt povzema znaèilnosti tipologije tradicionalnega gospodarskegaposlopja- objekt povzema znaèilnosti tipologije industrijske arhitekture- hibridna oblika3. glede na makrolokacijo v kontekstu naselja- lociran v naselju- lociran na obrobju- lociran na veliki razdalji zunaj naseljaUgotavljamo, da gre veèinoma za povzemanje funkcije intipologije tradicionalnega gospodarskega poslopja. Posamezneprimere smo glede na naštete ugotovitve razvrstili v pet osnovnihskupin. Podrobnejša analiza bi opredelila tudi posebnosti glede naposamezne arhitekturne regije.37

Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGA PODJETNIŠTVAAR 2005/1Obravnavane primere smo naèelno klasificirali po kriterijihtipologije, mikrolokacije v razmerju do stanovanjskega objektain makrolokacije v okviru naselja:tipA– dejavnost se odvija v istem objektu - ni vizualne spremembeDejavnost se odvija v stanovanjskem objektu, pri èemer se zunanjost nespremeni. Ta oblika je znaèilna za zadnje desetletje, v katerem so seintenzivno ustanavljale trgovske in storitvene dejavnosti, ki so za svojaopravila potrebovale malo prostora in ustanovnega kapitala.- tipologija gospodarskega poslopja- minimalne priredbe tlorisne zasnove- ni vizualne spremembetip B – dejavnost se odvija v istem objektu - sprememba oblikeDejavnost se odvija v stanovanjskem objektu, ki ima e v konceptuzasnovane gospodarske ali poslovne prostore. Ti "dodatki" so obèutni invplivajo na vizualno in funkcionalno celoto.- tipologija stanovanjskega objekta- konceptualno prirejena tlorisna zasnov- vizualna spremembatip C – dejavnost se odvija v loèenem, vendar dotikajoèem se objektuDejavnost se odvija v dotikajoèem se objektu. Oblikuje se nova hibridnakompozicija, ki vizualno loèuje delo in bivanje. Veèina obravnavanihprimerov povzema znaèilnosti tipologije stanovanjskega objekta.- hibridna kompozicija- povzemanje znaèilnosti razliènih tipologij- velika vizualna spremebatip D/1 – dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnostitipologije gosp. poslopjaDejavnost se odvija v fizièno loèenem objektu, naèeloma v obstojeèemgospodarskem poslopju. Druga monost je novogradnja, ki doslednopovzema znaèilnosti tipologije gospodarskega poslopja ali industrijskezgradbe.- povzemanje znaèilnosti razliènih tipologij- povzemanje funkcije gospodarskega poslopjatip D/2 – dejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnostitipologije ind. objektaDejavnost se odvija v loèenem objektu, ki povzema znaèilnosti tipologijeindustrijskih zgradb. Lociran je v naselju ali na njegovem obrobju, vendarpripada eni od stanovanjskih hiš. V številnih primerih gre za obsene objekte,v katerih se odvija proizvodna dejavnost.Slika 3:- tipologija in funkcija industrijskih zgradbTipiène prostorske rešitve zdruevanja dela in bivanja.Typical design solutions for combining work and living.V raziskavi variantnih prostorskih rešitev smo ugotovili, da soštevilne prednosti dela na domu vezane na maksimalno izraboobstojeèih površin in objektov ter ostalih potencialov, ki jihponuja bivalno okolje. Glede na evidentiranje obstojeèega stanja,analizo variantnih prostorskih zasnov in klasifikacijo tipiènihrešitev lahko opredelimo naslednje ugotovitve:a) organizacija dela v bivalnem okolju se izvaja z razliènimiposegi:– z minimalno reorganizacijo tlorisne zasnove v okviruobstojeèega objekta:- potrebna so minimalna sredstva za vzpostavitevposlovanja, na objektu ni relevantnih sprememb (tipa A inB),- spremembe v objektu ne vplivajo na celostno podobososeske (tipa A in B, eventualno tip D/1),- prilagoditev obstojeèega gospodarskega poslopja novivsebini (tip D/1),– z optimalnim posegom (veèja sprememba arhitekturnezasnove):- preoblikovanje obstojeèega objekta spremeniarhitekturno zasnovo (tip C, delno B),- zasnova objekta, ki zdruuje delo in bivanje, je lahkohibridna ali povzema znaèilnosti posamezne tipologije(tip C),- hibridne zasnove so oblikovane ali nakljuène (tip C),- sprememba na objektu ali novogradnja lahko opaznovpliva na širši prostor (tip C),- spremembe so razliène, nekatere vnašajo v prostor novovrednost, druge stihijo,- problematika arhitekturnih zasnov,– z izrazitim posegom v obstojeèo arhitekturno in5urbanistièno zasnovo (industrija na domu):- problem oblikovanja velikih volumnov, ki povzroèajovizualno spremembo v širšem prostorskem merilu (tipaD/1 in D/2),- problem interpretacije arhitekturnega oblikovanja novihproizvodnih objektov, pojavljajo se razliène monosti(kvaliteta ali stihija),- vprašanje racionalnosti posega glede na alternativnemonosti v obstojeèi coni (tip D/2).b) organizacija dela v bivalnem okolju predstavljaizkorišèanje obstojeèih potencialov:- maksimalna izraba lastnih objektov, prostorov, parkirišè,manevrirnih površin itd.,- maksimalna izraba doloèenih javnih površin, ki sicer niso vuporabi (npr. parkirišèa),- souporaba (delo + bivanje) servisnih prostorov in objektov,- souporaba (delo + bivanje) komunalne, energetske idr.infrastrukture.c) gospodarske dejavnosti povzroèajo vplive na bivalnookolje:nemoteèe dejavnosti:- poslovne, storitvene itd.; fizièna razdalja med bivalnimi inposlovnimi prostori oz. objekti ni pomembna (tipiA, B, C),moteèe dejavnosti:- vplivi na bivalne procese (npr. proizvodne dejavnosti vbivalnem okolju); z razdaljo se vplivi zmanjšujejo (tipa C,D/1),- vplivi na širši prostor (npr. poveèan tranzit, emisije itd.); zrazdaljo se vplivi zmanjšujejo (tipi C, D/1, D/2)d) posegi v arhitekturno in urbanistièno zasnovo:- povzemanje znaèilnosti doloèene tipologije,- oblikovanje hibridne zasnove,- obseen pojav prevzemanja funkcije agrarnegagospodarskega poslopja (nova vsebina).S splošnim drubenim razvojem in uvajanjem informacijskedrube se veèa spekter individualnih potreb, spreminjajo pa setudi znaèilnosti delovnega mesta. Delo v bivalnem okoljupredstavlja v okviru prostorskega planiranja specifièno strukturo,ki jo razumemo predvsem kot element dopolnjevanja dela vokviru velikih gospodarskih con. Pri tem je potrebno upoštevatinjene pozitivne lastnosti in jo v optimalnem obsegu tudispodbujati.S predstavljeno analizo smo evidentirali tipiène prostorskerešitve pri organizaciji dela na domu. Ugotavljamo, da se prioblikovanju arhitekturnih zasnov posamezniki veèinomazgledujejo po konvencionalnih oblikah in tradicionalnempojmovanju umešèanja gospodarskih dejavnosti v fizièni prostor.Poleg izkorišèanja številnih obstojeèih potencialov se prizdruevanju dela in bivanja sprošèajo tudi negativni uèinki, ki sepoleg skromne arhitekturne ambicije zrcalijo tudi v uèinkih na38

AR 2005/1Gregor ÈokPREOBLIKOVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV ZA POTREBE DRUINSKEGA PODJETNIŠTVAbivalne funkcije. Pri dejavnostih, ki zahtevajo obsene površinein povzroèajo moteèe vplive v širšem prostoru, je problem šeoèitnejši (tipa D/1 in D/2). Alternativna rešitev je oblikovanje6zgostitvenih obmoèij v neposredni bliini naselja (mini conenpr. obmoèja z mešano rabo, ki se trenutno v manjših naseljihredko uporabljajo). Taka obmoèja bi ponujala lokacijo zaizgradnjo gospodarskih objektov, katerih dejavnosti presegajopogoje bivalnega okolja in hkrati zagotavljajo njegovo posrednobliino.Kljub normativnim lokacijskim in gradbenim pogojem jeosrednji problem obravnavanih objektov njihova oblikovnastihija, ki je posledica nedefiniranih meril urbanistiènega inarhitekturnega oblikovanja na nivoju obèinskih prostorskihdokumentov, oziroma nedefinirane vizije prostorskega razvoja(bivanje + obrt) veèine slovenskih obèin in regij. Pri izdelavi7nove prostorske dokumentacije (SPRO in PRO) je prioblikovanju ciljev in izhodišè prostorskega razvoja potrebnoopredeliti kljuène prostorske potrebe in konflikte. V tem okviru jedelo na domu tipièen primer, ki zahteva v procesu prostorskeganaèrtovanja kompleksno analitièno, planersko in oblikovalskoobravnavo.Preoblikovanje stanovanjskega objekta za potrebe dela nadomu bi moralo potekati v okviru sinteznega (arhitekturnega)naèrtovanja s funkcionalno in oblikovno kvaliteto. V tem procesuje potrebno narediti miselni korak v smeri interpretacijeprostorskih posegov in preseèi zgolj funkcionalni in ekonomskiracionalizem. Pri tem zagovarjamo stališèe, da naj se tipologijanovih gospodarskih poslopij praviloma ne prilagaja obstojeèistanovanjski arhitekturi, ampak naj sledi sodobnim oblikovnimtrendom in razvije suvereno ter prepoznavno tipologijo, kot novoprostorsko kvaliteto.Slika 4:Organizacija gospodarske dejavnosti na nivoju naselja; proizvodnjabetonskih izdelkov (Urbanistièna delavnica Medvode 2003).Organisation of an economic activity on the level of a settlement;production of concrete products (Urban design workshop Medvode2003).Opombe1 Zakon v principu loèuje gospodarske drube in samostojnepodjetnike - posameznike.2 Do statusno pravne spremembe iz samostojnega podjetnika (s. p.) vgospodarsko drubo (npr. d.o.o., d.n.o., d.d. itd.) prihaja tudi zaradi ostalihrazlogov (upravni, ekonomski itd.).3 Evidentiranje je bilo izvedeno na obmoèju Ljubljanske urbane regije. Vpoglavju navajamo le tipiène primere, s katerimi utemeljujemo prikazanoklasifikacijo.4 Kronološko lahko opredelimo naslednje osnovne tipologijeobjektov, v katerih se je odvijala doloèena gospodarska dejavnost:1. Tradicionalno agrarno gospodarsko poslopje: To gospodarskoposlopje je bilo kljuènega pomena v obsegu nekdanje druinske posestneekonomije. V arhitekturnem smislu se je razvila prepoznavna tipologijastanovanjskega in loèenega gospodarskega objekta.2. Obrt in manufaktura: Obrtna dejavnost se je praviloma izvajala vokviru stanovanjskega ali (agrarnega) gospodarskega objekta inni ustvarila posebne tipologije. Razvoj obrti je v obdobju cehovsicer oblikoval hišo, v kateri je bilo pritlièje prirejeno cehovskidejavnosti ali trgovini, zaradi èesar so se bivalni prostoriorganizirali v nadstropju [Fister 1986)]. Kljub zdruevanju dela inbivanja je objekt v konceptu še vedno ohranil znaèilnostistanovanjske arhitekture. Šele kasnejše manufakturne delavnicekot loèeni objekti predstavljajo prve zametke bodoèe industrijsketipologije.3. Industrijske zgradbe: Arhitektura industrijskih zgradb se zaènerazvijati s prvimi pojavi rudarstva in fuinarstva [Košir 1986]. Stehnološkim razvojem (industrijska proizvodnja) se oblikuje tudinova tipologija, ki omogoèa izvajanje inovativnih procesov.Zaradi fiziènega obsega in specifiène vizualne pojavnosti je njenapodoba v prostoru oèitno prepoznavna.5 V doloèenih primerih elijo posamezniki vzpostaviti stanjeindustrije na domu, za kar so na razpolago številne reference izsosednjega sveta (tudi v RS se širi t.i. trend furlanizacijeprostora).6 Moni ukrep so komasacije, ki bi zagotovile lastnikom cenovnougodno (oziroma lastno) zemljišèe.7 SPRO - Strategija prostorskega razvoja obèine, PRO Prostorskired obèine.Viri in literaturaÈok, G., 2004: Razvoj regionalnega omreja gospodarskih con v pogojih sodobneinformacijske drube (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo,Univerza v Ljubljani, Ljubljana.Faleskini, R., Guliè, A., Hoèevar, M., Kladnik, D., Praper, S., 1998: Vplivisodobne informacijsko-komunikacijske infrastrukture na prostorski razvojSlovenije. Urbanistièni inštitut RS, Ljubljana.Fister, P., 1986: Umetnost stavbarstva na slovenskem. Cankarjeva zaloba,Ljubljana.Gabrijelèiè, P., Èok, G., Ravnikar, V., 2003: Gospodarske cone in obstojeèa(degradirana) obmoèja, primerna za razvoj gospodarskih dejavnosti, kotelement v pripravi novega prostorskega plana obèine Medvode.Urbanistièna delavnica Medvode [sodelovali: 1. Skupina (mentorGabrijelèiè, P.): Grabar, A., Marc, T., Šepulj, B., Majcen, D.; 2. Skupina(mentor Èok, G.,): Les, R., Vukiè, D., Gramc, M., Gotz, G., Hajnrihar, A.,Grom, J. P., Cinterman, E.; 3. Skupina (mentor Ravnikar, V.)]. Zakljuènoporoèilo 1. In 2. Skupine, Uniarh, Ljubljana.Goljuf, P., 2000: Razvoj podjetništva in malih podjetij v mestni obèini Novomesto v primerjavi s Slovenijo. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani,Ekonomska fakulteta, Ljubljana.Informacija o poslovanju gospodarskih drub v RS v letu 2002. Agencija RS zajavnopravne evidence in storitve (AJPES), Ljubljana.Kavaš, D., Rojec, M., Èok, G., 2003: Vloga ponudbe stavbnih zemljišè pripridobivanju neposrednih tujih investicij. Inštitut za ekonomskaraziskovanja, Ljubljana.Kališnik, M., Fister, P., Lah, L., Dekleva - Smrekar, D., 2003: Uvod vznanstvenoraziskovalno metodologijo na podroèju arhitekture inurbanizma. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Kos, D., 1990: Zdruevanje dela in bivanja. V: Teorija in praksa 27/12, Ljubljana.Kos, D., 1993: Prihodnost neformalnih dejavnosti v postsocializmu. V: Teorija inpraksa 30/56, Ljubljana.Košir, F., 1986: Razvoj oblikovanja industrijskih obmoèij in objektov naSlovenskem v 19./20. St. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.Toffler,A., 1981: The Third Wave. Bantam Books, NewYork.Vadnjal, J., 1996: Druinsko podjetništvo. GEACollege, Ljubljana.Willke, H., 1993: Sistemska teorija razvitih drub. Dinamika in tveganostmoderne drubene samoorganizacije. Znanstvena knjinica, Univerza vLjubljani, Fakulteta za drubene vede, Ljubljana.Zakon o gospodarskih drubah (ZGD). Uradni list RS 93/2002 Odl. US: U-I-135/00-77.dr Gregor ÈokUniverza v LjubljaniFakulteta za arhitekturogregor.cok@arh.uni-lj.si39

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICOTraditional building in clay2oo5 / 1 ARUDK 691.4COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekIlovica je gradivo, ki je v velikih kolièinah na voljo na skoraj vseh predelihzemeljske oble pod humusno plastjo ob izkopu gradbene jame, kar je bil glavnirazlog za njeno uporabo e od zaèetkov zgodovine gradnje. Tudi v evropskemprostoru, kjer so klimatski pogoji zelo raznoliki, je mogoèe z ilovico optimalnograditi. Velik del stavbnega, zlasti stanovanjskega fonda, ki je bil v preteklostizgrajen iz ilovice in ilovnatih gradiv, je v uporabi še po veè stoletjih in nudi zelougodno bivalno klimo.V evropskem prostoru so se izoblikovale štiri tehnike gradnje, ki se med sebojmoèno razlikujejo. Pri butani gradnji se ilovico buta med dva opaa. Butanestene so nosilne. Tehnika gradnje z ilovico, pomešano s slamo, ne zahtevaopaev, stene pa so prav tako nosilne. Pri predalèni gradnji ilovica slui kotpolnilo, nosilna konstrukcija pa je obièajno lesena. Gradnja z ilovnatimi zidakizahteva najprej izdelavo zidakov, ki se posušijo na soncu in šele potem vgradijov nosilne in nenosilne stene.V prispevku so obdelane posamezne tehnike gradnje in njihova uporaba vzgodovini.abstractClay is a material that is abundantly available under the humus layer ofconstruction pits almost in all areas of the world, which is the main reason for itsuse since the beginnings of building. Even in Europe, where climatic conditionsare very varied, clay can be optimally used for building. A large share of thebuilding stock, especially housing, built in the past from clay or clay derivatives,is after many centuries still used and offers a very pleasant living climate.In European space four very diverse building techniques have been established.In compacted construction clay is compacted between two scaffolds. Compactedwalls are load-bearing. The technique of building in clay mixed with strawdoesn't require scaffolding, but the walls are also load-bearing. In cassettebuilding, clay is used for filling while the load-bearing structure is usuallytimber. The first demand of building with clay bricks is the production of bricksthat are dried in the sun and then built into load-bearing or partition walls.The article deals with particular building techniques and their use in history.kljuène besede:ilovica, butana gradnja, gradnja z ilovico, pomešano s slamo, predalènailovnata gradnja, ilovnati zidakikey words:clay, compacted building, building in clay, mixed with straw, cassette claybuilding, clay bricksIlovica je najstarejše gradivo na svetu. Kot prvi jo je uporabil samgospod Bog, ki je, kot poroèa Stara zaveza Svetega pisma [1 Mz2,7], šesti dan stvarjenja sveta vzel zemeljski prah in iz njeganaredil Adama. Prst, ki jo je uporabil, je bila ilovnata masa sprimernim razmerjem gline, peska, finega peska, proda inpodobnih primesi. Èlovek, ki ni imel bojega navdiha, je natopotreboval še dolgo èasa, da je odkril ugodne lastnosti tegagradiva.Kaj je ilovica?Ilovica je gradivo, ki je na voljo pri izkopu gradbene jamepod 30 - 40 cm debelo humusno plastjo (Slika 1). Na splošno je tomešanica gline kot veziva in peska kot mineralnega ogrodja. Vnaravi so gline zelo razliène. Njihova osnovna sestavina je kaolin(Al2O 3.2SiO 2.2H2O), vsebujejo pa še številne druge spojine(predvsem elezov oksid pa tudi apnene, magnezijeve,manganove in druge anorganske ter organske spojine).Gline dajejo ilovici lepljivost oziroma vezivnost. Ilovica vsebuješe otipljiv ali vsaj pod poveèevalnim steklom viden pesek in vodo,ki pri strjevanju delno izhlapi.Meje med ilovico in glino so zelo zabrisane in tekodoloèljive. Dele gline v ilovici mora biti ravno pravi. Èe ilovicavsebuje preveè peska (pusta ilovica), ji glina ne daje veè zadostnelepljivosti, zato se s tako mešanico ne da graditi. Èe je dele glineprevelik pa se ilovica (mastna ilovica) zaradi veèjih kolièin vode,ki jih potrebuje za obdelavo, pri sušenju zelo skrèi, kar povzroèarazpoke. Naravno sestavo ilovice za gradnjo je tako potrebnovèasih popraviti - pustim ilovicam dodati glino, mastnim papesek.Ilovice se strjujejo s kohezijo umešanih delcev gline(kohezija je sila, ki privlaèi molekule iste snovi). Proces jereverzibilen, z dodajanjem vode se ilovica zopet zmeèa. Zaraditega pojava morajo biti zgradbe iz ilovice dobro zašèitene predatmosfersko in kapilarno vlago.Slika 1:40Ilovica po izkopu gradbene jame.(Foto: B. Juvanec)Clay after extraction from a clay pit.Gradnja z ilovico skozi zgodovinoIlovica je kot naravni gradbeni material na skoraj vseh gostoposeljenih podroèjih prisotna v velikih kolièinah veè kot 10 000let. Najstarejše ohranjene ilovnate zgradbe doslej so našli vJerihu. Hiše iz priblino 9300 pr.n.št. so bile iz ilovnatih zidakov.Ilovica je bila gradivo prvih mestnih naselij v Mezopotamiji preddeset tisoè leti, ki pa niso ohranjena. V Turkmenistanu so bileodkrite pravokotne zgradbe iz ilovnatih zidakov iz èasa 8000 -9000 pr.n.št., v Asiriji so dokazani temelji iz butane ilovice,datirani okrog 5000 pr.n.št. Angleški arheologi so našli 3000 letstaro zgradbo v Pakistanu [Minke 2004].Ilovica v starih kulturah ni bila le gradivo za stanovanjskogradnjo, temveè tudi za utrdbe in kultne zgradbe. V neolitskihgomilah Stonehengea (3100 pr.n.št.) je nakopièena ilovica v

AR 2005/1Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICOrazliènih oblikah, prav tako v dolgi gomili West Kennet in vSilbury Hill (Slika 2), najveèji gomili v Evropi, ki jo je zgradilèlovek [http://www.stonepages.com/england/silburyhill.html,03.05.05]. Tudi pred cca 3000 leti zgrajen prvobitni Kitajski zidje bil skoraj izkljuèno iz butane ilovice, šele pozneje je bilobloen z naravnim kamnom in opeènimi zidaki. ZnaniBabilonski stolp v Mezopotamiji iz 7 stol. pr. n. št. z višino 90 m jebil iz ilovice, keramièna je bila le obloga (Slika 3). Tudi jedroSonène piramide v Teotihuacanu v Mehiki, zgrajene v letih 300do 900 n.št., je sestavljeno iz priblino 2 milijonov ilovnatihzidakov.manjšinskega plemena Hakkas [http://www.chinavista.com/experience/hakkas/hakkas.html, 3.5.05]. Sicer pa na Kitajskemstanuje priblino 20 milijonov ljudi v podzemnih "ilovnatihzgradbah", v votlinah, ki so bile izkopane v puhlo ilovico(najlaja, blaga in rodovitna zemlja z doloèeno sestavo[Niemeyer 1946:29]).Uèinkovito uporabo ilovice za gradnjo dokazujejobrezštevilni, pogosto veè stoletij stari objekti, ki jih je mogoèevideti še danes, med drugim tudi v evropskem prostoru.Slika 4:Veèstanovanjske zgradbe manjšinskega plemena Hakkas iz butaneilovice v kitajski provinciYoding.Multi-apartment buildings of the minority tribe Hakkas in the Chineseprovince Yoding made from compacted clay.Slika 2:Silbury Hill, gomila iz ilovice.(Foto: M. Juvanec)Silbury Hill, clay mound.Tradicionalne tehnike gradnje v EvropiIlovica je bila skozi vso zgodovino ceneno gradivo, povsodna voljo, zato je bila njena uporaba dostopna najširšemu slojuljudi. Zlasti se je gradnja z njo razmahnila v kriznih èasih, v èasupomanjkanja, po epidemijah in vojnah. Tehnologije gradnje so sepreko stoletij izpopolnile, velikokrat tudi s pomoèjo strokovnihnavodil v obliki priroènikov, ki naj bi pomagali uvajati ilovico kotgradivo. Gradnja z ilovico je bila ponekod podprta tudi zdravnimi predpisi.Gradnja z ilovico je enostavno opravilo, ki pa kljub vsemuzahteva precej znanja [Volhard, Röhlen 2002]. Zelo pomemben jeizkušen vodja, opravila pa zahtevajo veliko nekvalificiranedelovne sile (Slika 5).Slika 3: Babilonski stolp, kot ga je videl slikar Pieter Bruegel, okrog 1560.The Tower of Babel, as seen by painter Pieter Bruegel, around 1560.V evropskem prostoru so dokazi o uporabi ilovnategagradiva e iz èasov prvih civilizacij. Iz mnogih ostankov bronastedobe je dokazano, da se je ilovica uporabljala kot polnilo napalisadnih in prepletenih zgradbah na tleh današnje Nemèije.Dokazano je tudi, da so bili v 6. stol. pr.n.št. pri utrdbenem zidu vokroju Sigmaringen, domnevno v sodelovanju z grškimimojstri, vzidani ilovnati zidaki. Vitruvij (1. stol. pr.n.št.) opisuje vsvoji knjigi De Architectura libri decem, da ljudstva v Galiji inAkvitaniji (današnja Francija), Španiji, Lusitaniji (del današnjePortugalske) gradijo stene s kosi blatne zemlje (ilovica), ki jihpoveejo s šibjem. Iz opisovanja Plinija Starejšega (23 - 79 n.št.)vemo, da se je butana ilovnata gradnja uporabljala najpozneje nakoncu 1. stoletja pr.n.št. v Španiji za utrdbe.V provinci Yonding na severu Kitajske še danes obstajajoštevilne hiše iz butane ilovice, ki so stare preko 300 let (Slika 4).So krone ali pravokotne oblike, organizirane okrog notranjegadvorišèa, 3 - 4 nadstropne in dajejo zatoèišèe do 600 osebamSlika 5:Priprava lahke ilovice na gradbišèu in butanje stene: (1) slamo indruge vlaknate dodatke je potrebno razrezati na 10 - 15 cm dolgavlakna, (2) tekoèo ilovico se nalije preko vlaknatih snovi, (3) ilovicoin vlakna se zmeša z gnojnimi vilami, (4) nalaganje lahke ilovice medopae, (5) butanje lahke ilovice med opae, (6) vstavljene letve sluijokot ojaèitev stene [Volhard 1995].Preparation of light clay on the building site and compacting: (1)straw and other fibrous additives have to be cut into 10 - 15 cm longstrands, (2) liquid clay is poured over the fibrous substances, (3) theclay and fibres are mixed with dung forks, (4) layering light clay in thescaffolding, (5) compacting light clay in the scaffolding, (6) the addedslats function as wall reinforcement [Volhard 1995].41

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICOAR 2005/1S pripravo ilovice za gradnjo je namreè veliko dela - najveèroènega, doloèena opravila pa je mogoèe narediti s pomoèjopreprostih naprav, ki roèno delo olajšajo. Obdelava je odvisna odnaravne sestave ilovice in njene nadaljnje uporabe [Niemeyer1946]. Bolj pusta, drobljiva ilovica praviloma ne potrebujeobdelave, temveè se lahko takoj uporabi za butano gradnjo ali, zdodatkom vode, za izdelavo ilovnatih zidakov ali ilovnate malte.Bolj mastno, grudasto ilovico je potrebno pred vgradnjo zdrobitiin zmešati, prav tako pa za veèino ilovnatih tehnik tudi osušiti zdodatkom peska. Soèasno se lahko umeša tudi druge dodatke.Slamo in druga vlaknata gradiva je potrebno skrbno narezati nazahtevano dolino in namoèiti. Nato se maso zmeša. Za pomoèpri mešanju so v preteklosti sluili posebni mlini, ki jih jepoganjala ivina. Dokonèno zmešana ilovnata masa mora preduporabo 12 do 48 ur poèivati, da se ji poveèa lepljivost.V evropskem prostoru so se, z delnimi regionalnimirazlikami, izoblikovali in razširili štirje naèini vgradnje ilovice, kise med seboj precej razlikujejo: tehnika butane gradnje, gradnja zilovico, pomešano s slamo, predalèna ilovnata gradnja in gradnjaz ilovnatimi zidaki.Butana gradnja(nem. Stampflehmbau, angl. rammed earth, fr. pisé de terre, it.terra-battuta)Pri butani gradnji se uporablja ilovica, izkopana neposrednoiz gradbene jame in èe ima primerno sestavo po izkopu pravilomane potrebuje dodatne obdelave. Èe je premastna, jo je potrebnosušiti z dodatkom peska, èe je preveè pusta, pa ji je potrebno3dodajati glino. Suho gradivo ima gostoto 1700 - 2200 kg/m in je"najteje" ilovnato gradivo. Butane zgradbe so samo iz ilovice - taje tu nosilno gradivo in ne potrebuje nosilnih elementov iz drugihgradiv.Za butan naèin gradnje se uporabljajo razliène vrste ilovice:ilovica brez dodatkov, ilovica z dodatki kratko narezane slame,sena, resja ter ilovica z dodatkom peska [Niemeyer 1946:57].Dodatke je potrebno enakomerno zmešati z ilovico. Pripravljenogradivo se v vlanem stanju buta med dva opaa v 10 do (najveè!)15 cm visokih plasteh. Preden se zaène z butanjem naslednjeplasti, mora biti prejšnja plast suha. Tehnika gradnje je primernaza nosilne in nenosilne stene. Debeline nosilnih sten so 40 - 50cm.Pri sušenju se gradivo skrèi, zato lahko pride do razpok. Gradivo vèasu gradnje ne sme zamrzniti. Z gradnjo je potrebno zaèetispomladi, ko ni veè zmrzali, konèati pa najmanj 2 meseca predprièakovano jesensko zmrzaljo, da se lahko vsaj delno posuši.Èas gradnje je tako moèno omejen: od maja do avgusta.prevedena v nemšèino (Cointeraux, F.: Schule der Landbaukunst,Hildburghausen, 1793), za seboj pa je povlekla še številnenemške kasnejše objave [Volhard 1995:19]. To delo je obprelomu 18. in 19. stol. prebujalo interes za moderno ilovnatoarhitekturo, ne le v Franciji in Nemèiji, temveè tudi v Zdruenihdravah Amerike, v Italiji, na Danskem in Avstraliji [Delabie2004]. V 18. stol. in na zaèetku 19. stol. je tehnika gradnje zbutano ilovico omogoèala e gradnjo višjih objektov, ki soohranjeni še danes (npr. stanovanjski veènadstropni objekti vWeiburgu, arh. W.J. Wimpf) [Volhard 1995:21]. Leta 1797 je D.Gilly, pruski arhitekt in gradbeni uradnik, izdal knjigo Handbuchder Land-Bau-Kunst (Priroènik podeelske arhitekture), ki je bilodo leta 1836 šestkrat ponatisnjeno. V njem je propagiral naèinbutane ilovnate gradnje, ki pomeni znaten prihranek lesa. Zaradihudega pomanjkanja lesa namreè na mnogih podroèjih ni bilomogoèe zgraditi nobene hiše veè [Rüger 2004].Pod vplivom tega dela je na Danskem istega leta 1797 K.H.Seidelin izdal brošuro Gradbena navodila za ugodne inognjevarne hiše iz ilovice, v kateri je predstavil veè tehnik gradnjes tem gradivom. Zaradi širitve obdelovalnih površin se je naDanskem dele gozdnih površin zmanjšal na 3% skupnepovršine, zato je bil les okrog leta 1800 deficitarno gradivo.Seidelinova brošura je na Danskem naletela na veliko pozornost,še zlasti predstavljena butana ilovnata gradnja, ki je navdušiladanske strokovnjake, da so se šli izpopolnjevat v severnoNemèijo. Med leti 1800 in 1860 je na Danskem tako nastaloskupno 4000 ilovnatih hiš [Nielsen 2004].1825 je pruski vladni gradbeni inšpektor S. Sachs objavilAnleitung zur Erd-Bau-Kunst, z navodili za butano gradnjo. Arh.W.J.Wimpf pa je leta 1836 objavil priporoèilo, "kako zgraditiskrajno poceni, trajno, toplotno in poarno obstojne zgradbe izbutane ilovice" [Rüger 2004].V Italiji je bila butana gradnja v uporabi v pokrajini Piemont,kjer je kar tretjina podeelskih hiš in domaèij, vrstnih hiš pa tudicerkva in šol iz ilovice. Veliko hiš še danes stoji, vendar še nipodrobnejših analiz, ki bi ta inventar ovrednotile [Narici et al2004].Butana gradnja se je v 19. stol. prenesla tudi v Slovenijo, zlastiv Prekmurje in na Ptujsko polje [Moškon, Vesel 1975]. Še posebejse je razmahnila po 2. svetovni vojni, ko so nastale cele vasi, natopa je v sedemdesetih letih popolnoma zamrla (Slika 6). VSloveniji so mojstri butaèi butali "but" (ilovico) med dve deskivišine 40 cm, zato so bile plasti višje kot drugje (Slika 7).Butana gradnja v zgodoviniGradnja v butani tehniki je v Evropi zelo stara. V Nemèiji sodokazane masivne enonadstropne zgradbe iz 12. stol. V Francijiobstajajo zapiski iz leta 1562 o butani ilovnati gradnji v Lyonu[Minke 2004]. Iz Francije se je ta tehnika razširila v Nemèijo, kjerje v tistem èasu vladalo veliko pomanjkanje lesa. V Sachnu je bilozato leta 1575 izdano priporoèilo o izrabljanju gozda(Generalbestellung für die Forstbedienten), ki predpisuje, da segradbeni les lahko uporabi le takrat, ko je nemogoèe, da bispodnje etae gradili iz kamna ali ilovice [Rüger 2004]. Posledicapomanjkanja lesa je bil tudi leta 1764 izdan odlok Friedricha II. ouvajanju masivne ilovnate gradnje v Prusiji [Volhard 1995:19].Najpomembnejši impulz v gradnji s to tehniko je povzroèilo leta1790 izdano delo Ecole d'Architecture Rurale (Šola podeelskearhitekture), s katerim je avtor, francoski arhitekt FrançoisCointeraux, opisoval butano gradnjo iz ilovice v Franciji, ki naj bise po izroèilu ohranila iz rimskih èasov. Knjiga je bila e leta 179342Slika 6:Prenovljena butana hiša iz Placerovcev na Ptujskem polju, grajena1954.(Foto: M. Zbašnik-Senegaènik)Restored compacted house in Placerovci on Ptujsko Polje, built in1954.

AR 2005/1Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICOpa je gradnjo z ilovico, pomešano s slamo po letu 1800 zaèelaizpodrinjati butana gradnja, ki je omogoèala gradnjo višjihobjektov [Rüger 2004].Slika 7:Butanje ilovnatih sten na Ptujskem polju v zaèetku 70-tih(Foto: D. Moškon)Compacting clay walls on Ptujsko Polje in the early 70s.Gradnja z ilovico, pomešano s slamo(nem. Wellerlehmbau, angl. cob, fr. la bauge, it. massone)Ilovica, pomešana s slamo je mešanica iz ilovice z naravno3vlanostjo (zemeljska vlanost ob izkopu) in slame (25 kg na m3ilovice). Suho gradivo ima gostoto 1500 do 1800 kg/m .Z ilovico, pomešano s slamo se izdeluje nosilne in nenosilnestene. V nasprotju z butano gradnjo ta tehnika ne zahteva opaev.Tehnika gradnje stene z ilovico, pomešano s slamo, spada kstarejšim naèinom gradnje z ilovico in je izvedena v celoti roèno.Maso za gradnjo se izdela iz ilovice in daljših vlaken slame aliresja (30 - 40 cm) in mora pred gradnjo nekaj dni poèivati.Gradivo se na podstavek iz kamna nanaša z vilami in utrdi s teoèloveka, ki stoji na steni in gradivo tepta s petami. Zaradi naèinadela so stene precej debele, spodaj najmanj 90 cm, proti vrhu sestena tanjša. Gradivo se nanaša v veè nizih, vsak predhodni niz semora pred nanosom naslednjega posušiti. Ko se stena posuši,sledi sekanje oziroma odrezovanje štrleèih delov s posebnotrikotno lopato. Pred zaèetkom ometavanja je potrebno napovršino vsekati utore za boljše oprijemanje nanosa. Tudi pritehniki gradnje z ilovico, pomešano s slamo je èas gradnjeomejen na poletne mesece, ker gradivo med sušenjem ne smezmrzniti.Gradnja z ilovico, pomešano s slamo v zgodoviniUpoštevajoè število ohranjenih zgradb se zdi tehnikagradnje z ilovico, pomešano s slamo najbolj razširjentradicionalni naèin gradnje predvsem v Angliji. V grofiji Devonje veèina hiš grajenih s to tehniko - po oceni priblino 20 000stanovanjskih zgradb in dodatno 20 000 kmetijskih objektov(Slika 8). Najstarejša zgradba v tem naèinu gradnje je bilazgrajena okrog leta 1200, nato se je ta tehnika gradnje verjetnonepretrgoma uporabljala do konca 19. stol. Zgradbe v Devonukaejo, da so bile z ilovico, pomešano s slamo grajeni razliènistavbni tipi. Poznane so enostavne kmeèke zgradbe instanovanja, pa tudi gosposki objekti zemljiških posestnikov injavne zgradbe kot npr. osnovna šola Sandford. Ta naèin gradnje niomejen le na kmetijska podroèja, temveè je dal peèat tudištevilnim mestom v Devonu [Watson 2004].V srednji Evropi se je gradnja z ilovico, pomešano s slamozaèela moèneje razvijati v 16. stol., ko je zaradi pomanjkanja lesapostopoma nadomestila lesene hiše. Uporabo te tehnike so vNemèiji podpirali številni predpisi (leta 1560, 1575 in 1776).Moèno se je razširila v okolici Dessaua, Magdeburga, Hallea inLeipziga. Hiše so bile pogosto dvonadstropne. Mnogo hiš, ki sobile zgrajene v tej tehniki do sredine 19. stol., še danes stoji. SicerSlika 8: Najbolj znana angleška zgradba iz ilovice, pomešane s slamo vDevonu iz leta 1539.The best known English building made from clay mixed with straw,built in Devon in 1539.V Franciji veèina zgradb iz ilovice, pomešane s slamo izhajaiz 18. in 19. stol. Zgradbe imajo eno nadstropje, redkeje sodvonadstropne. Najti jih je mogoèe v zahodnem deluNormandije, v pokrajinah Bassin de Rennes, Bretagne, delomatudi Vendée. Najstarejša znana stavba je bila zgrajena leta 1750,najmlajša 1910. V Franciji se tehnika gradnje z ilovico, pomešanos slamo ne uporablja veè skoraj sto let [Delabie 2004].Tehnika gradnje z ilovico, pomešano s slamo je bila razvitatudi v centralni Italiji ob jadranski obali. V regiji Marche in vAbruzzih je mogoèe še danes sreèati predvsem podeelskezgradbe, ki so izvedene v tej tehniki [Narici et al 2004].Predalèna ilovnata gradnja(nem. Lehmfachwerk, fr. le torchis)Pri predalèni gradnji se kot konstrukcijsko nosilno gradivouporablja les, ilovnata gradiva pa sluijo kot polnila (Slika 9).Najveèkrat so v ta namen uporabljali vlaknato ali slamnatoilovico (imenovano tudi lahka ilovica).Slika 9: Predalène stene s polnili iz ilovice.Cassette walls with clay filling.Vlaknata ilovica je mehka do kašnata mešanica iz slame ali3drugih vlaken in ilovice z gostoto 1200 do 1700 kg/m . Kotdodatki so primerne mehke vrste slame kot r, oves, jeèmen,grobo seno in druga rastlinska vlakna, narezana na dolino 5 - 20cm. Vlaknata ilovica se po potrebi dodatno osuši z dodatkompeska. Priprava je zakljuèena, ko je ilovica enakomerno zmešanaz dodatki. Vlakna morajo biti z vseh strani obdana z ilovico.Vlaknata ilovica se je med predalèja vgrajevala s pomoèjoopaev, prepleta iz lesenih palic med stojkami ipd. ali pa so bili iz43

Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICO AR 2005/1nje izdelani zidaki, ki so bili vstavljeni med nosilne leseneelemente.Gradnja v predalèni tehniki v zgodoviniPredalèna gradnja je bila najbolj pogosta na nemškempodroèju. e Tacitus okrog leta 100 n. št. v svojem delu Germania(De origine et situ Germanorum) piše, da so stari Germani gradiliz lesom in ilovico. Zgodovina ilovnate gradnje v Nemèiji jenasploh najbolj vezana na tehniko predalèja vse do konca 19.stol., ko je ilovico kot polnilo postopoma zamenjala gana opeka[Volhard 1995:19].VAngliji je bila predalèna gradnja razširjena tam, kjer je bilona voljo zadosti lesa. Konstrukcija iz lesenega predalèja aliprepleta je bila zapolnjena z ilovico, dobro zmešano s hlevskimgnojem in narezano slamo. Ta naèin gradnje se je ponekoduporabljal do 16., v nekaterih regijah pa celo do 18. stol. [Watson2004]. V severovzhodnem delu Anglije so se gradile relativnotanke stene. To je omogoèal postopek, imenovan "mud and stud".Leseno predalèje je bilo zapolnjeno s palicami, obdanimi zilovico. Ohranjenih je še priblino 200 takih hiš iz 18. in 19. stol.,zlasti v okolici Lincolnshirea, nekatere med njimi so danesobleèene v opeko [Cousins, R.: Lincolnshire Buildings in theMud and Stud Tradition, http://www.lincsheritage.org/pubs/heritage/mud-stud.html, 20.4.05].Gradnja z ilovnatimi zidaki(nem. Lehmsteine, Grünlinge, angl. clay lump, adobe,fr. l'adobe,it. adobe, brste, ladiri)Ilovnati zidaki se izdelujejo iz ilovice z dodatki ali brez.Mehko ilovnato gradivo se nabije (napacka) v modele in potemsuši na soncu (Slika 10). Ilovnati zidaki so zidaki razliènihdimenzij. Razlikujeta se dve vrsti neganih zidakov: ilovnatizidaki in surovci.Slika 10: Postopek izdelovanja ilovnatih zidakov z lesenimi modeli.(Foto: B. Juvanec)Adobe production procedure with wooden models.Ilovnati zidaki so zidaki, ki se uporabljajo samo za ilovnatogradnjo. Imeti morajo trdno strukturo, homogeno notranjokvaliteto in izredno dobro vodno resistenco. Gostota ilovice za3zidake mora biti vsaj 1200 kg/m . Zidaki so lahko tudi luknjièavi,èe imajo dele lukenj najveè 15%. Lahki ilovnati zidaki so zidakiiz vlaknate ilovice (ilovica z dodatki slame, resja, sena...) z3gostoto pod 1200 kg/m . Ilovnati zidaki in lahki ilovnati zidaki seuporabljajo kot polnila pri nenosilni gradnji, za zgornji delstropov in za suho gradnjo zidov. Pri zadostni trdnosti se lahkouporabijo tudi za nosilne zidove.Surovci (nem. Grünlinge) so zidaki, ki so namenjeni zaproizvodnjo opeènih zidakov, vendar niso gani. Surovci se hitrozlomijo, so vodotopni, v vodi tudi hitro nabreknejo. Surovci se nesmejo uporabiti za nosilne zidove. Poleg tega niso primerni zapolnila zunanjih sten na podroèjih, ki so obremenjena zatmosferilijami ali zmrzujejo. Vgrajujejo se v nenosilne notranjestene.Ilovnati zidaki morajo biti pri zidanju popolnoma suhi, brezrazpok zaradi krèenja in z ostrimi robovi. Zida se s pomoèjoilovnate ali apnene malte (Slika 11).Gradnja z ilovnatimi zidaki v zgodoviniGradnja z ilovnatimi zidaki je sicer eden najstarejših naèinovgradnje s tem gradivom, zlasti v suhih, vroèih, subtropskihklimatskih conah. V evropskem prostoru se ta tehnika, razen vItaliji, ni masovno uporabljala. Ilovnati zidaki in bloki razliènihdimenzij so sicer v veèji meri sluili kot polnilo pri predalènigradnji in za zatrepe.Slika 11: Stene iz ilovnatih zidakov.(Foto: B. Juvanec)Walls made of clay bricks.Tehniko izdelave ilovnatih zidakov z mehanskim pritiskomnaj bi v èasu francoske revolucije 1789 iznašel e omenjenifrancoski arhitekt François Cointeraux. Skrbno izdelani zidakivelikih formatov so se imenovali "umetni kamen". S toracionalizacijo ljudske tradicije se je hotel prilagoditi potrebamnove francoske drube. S svojimi zidaki je ustvarjal mestne inpodeelske hiše, ki so odgovarjale zahtevam razliènih socialnihplasti, prav tako kmetijska gospodarska poslopja in industrijskeobrate, ki so sluili gospodarskemu razvoju podeelja.Industrijsko izdelovanje ilovnatih zidakov naj bi pripomoglo krazcvetu kmetijstva, trgovine in industrije, vendar ga niti oblastniti strokovnjaki niso podprli [Delabie 2004].Okrog leta 1790 je vzbudila pozornost javna zgradba izilovnatih zidakov, sušenih na zraku arh. D. Gillya, ki se je sicerbolj zavzemal za uvedbo masivnih butanih zgradb. Omenjenazgradba je bila porušena v I. svetovni vojni [Minke 2004:121].V Italiji se je tehnika gradnje z ilovnatimi zidaki, najboljuporabljala in sicer v provinci Emilia Romagna, v Centu, vvelikih venecijanskih hišah Padove, v Kalabriji (" brste" ), naSardiniji (" ladiri" ) in drugod [Narici et al. 2004].Zaton ilovnatih gradiv in njihovo ponovno rojstvoIlovnata gradiva je ob koncu 19. stol. zaèela poèasiizpodrinjati opeka. Porušenje velikega dela stavbnega fonda v II.svetovni vojni in nizek ivljenjski standard pa sta v povojnemobdobju doprinesla k ponovnemu (kratkotrajnemu) razcvetuilovnate gradnje. Mnogo arhitektov, med njimi Le Corbusier vFranciji, Frank Lloyd Wright v ZDA in Albert Speer v Nemèiji soz razliènimi motivi zagovarjali uporabo ilovnate gradnje [Rüger2004]. V Nemèiji sta 1944 izšli dve deli: Behelfsfibel für denLehmbau (Zasilni abecednik za ilovnato gradnjo) inLehmbauordnung (Gradbeni predpisi za ilovico). Slednji so biliosnova za norme DIN 18951 Lehmbau (Ilovnata gradnja), ki sobile 1971 brez nadomestila ukinjene. Leta 1946 je Richard44

AR 2005/1Martina Zbašnik-SenegaènikTRADICIONALNA GRADNJA Z ILOVICONiemeyer izdal priroènik Lehmbau, kjer je s sliko in besedoprikazal praktièno uporabo ilovice za gradnjo. Kljub tenjamposameznikov, da bi obdrali ilovico kot gradivo, pa je ilovnatagradnja v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povsej Evropi popolnoma zamrla.Ponovno rojstvo ilovice kot gradiva je omogoèilo ekološkogibanje v zaèetku osemdesetih let 20. stol., ki je v njej spoznalonaravno gradivo brez negativnih potencialov, s katerimi sozaznamovana novodobna gradiva. Sodobne raziskave so priilovici dokazale številne ugodne lastnosti [Volhard 1995, Minke2004]:- Ilovica je zdravstveno neoporeèno gradivo: ne vsebujestrupenih ali škodljivih substanc, ki bi ogroale èlovekovozdravje, ne drai koe, je brez vonja. Prav tako soneproblematièni dodatki, ki jih ilovnata gradiva vsebujejo(slama, resje, leseni ostruki, pesek…). Strjuje se zizhlapevanjem vode, zato ne povzroèa emisij.- Ilovica je trpeno in trajno gradivo: ob predpostavki, da jevedno v suhem okolju.- Ilovica regulira vlago v prostoru: sorazmerno hitro veevlago, ko je relativna zraèna vlaga v prostoru visoka in jozopet oddaja, ko je zrak v prostoru suh. Raziskave vlaboratoriju za eksperimentalno gradnjo na Univerzi Kassel[Minke 2004] so pokazale, da negani ilovnati zidaki v dvehdneh sprejmejo 30-krat veè vlage kot zidaki iz gane opeke,èe relativna zraèna vlaga naraste s 50% na 80%, kar omogoèavse leto skoraj konstanto vlago (v prostoru povpreèno 50%+/- 5%). To zmanjšuje izsuševanje sluznic, reducira tvorboprahu in deluje preventivno proti prehladnim obolenjem.- Ilovica shranjuje toploto in s tem izboljšuje bivalno klimo,pri pasivni izrabi sonène energije pa doprinaša k prihrankuenergije. Stanovanja iz masivnih ilovnatih gradiv so pozimitopla in poleti hladna.- Ilovica je dobro zvoènoizolativna: ne le zaradi relativnovisoke lastne tee, temveè tudi zaradi elastiènosti inmehkobnosti, ki dušita visoke frekvence in zmanjšujetaresonanèno nihanje.3- Ilovica ne gori: ilovica z gostoto nad 1790 kg/m jenegorljiva, organski dodatki v njej pa se teko vnamejo, ker soobdani z ilovico.- Ilovica je nizkoenergijsko gradivo: pri predelavi in obdelaviv nasprotju z drugimi gradivi potrebuje zelo malo energije in stem ne onesnauje okolja (strojna obdelava in transport3zahtevata cca 2-5 kWh/m primarne vgradne energije, kar je le1% vgradne energije za proizvodnjo betona).- Ilovica je lokalno, povsod prisotno gradivo: je poceni, saj jeveèinoma prisotna e kar v gradbeni jami, zato odpadejo tuditransportni stroški.- Ilovico je vedno mogoèe ponovno uporabiti: posušenoilovico se zdrobi in navlai z vodo, nato se jo lahko ponovnovgradi. V nasprotju z drugimi gradivi nikoli ne obremenjujeokolja kot odpadni gradbeni material.- Ilovica konzervira les: vlanost v ilovici je vedno manjša,kot jo za razvoj potrebujejo ivalski in rastlinski škodljivcilesa ali drugih organskih gradiv, ki so vgrajeni v ilovico.- Ilovica vee škodljive snovi iz zraka: analize historiènihometov [Minke 2004] kaejo, da se v zgornjih plasteh ilovicena stenah veejo snovi iz zraka.- Ilovica varuje pred visokofrekvenènim sevanjem mobilnihmre, breziènih telefonov, UMTS in GPS bistveno bolje kotdruga masivna gradiva.V primerjavi z drugimi industrijsko izdelanimi gradivi imailovica tri slabe lastnosti, ki jih je potrebno poznati in pri gradnjitudi skrbno upoštevati:- Ilovica ni normirano gradivo: glede na nahajališèe imarazliène lastnosti, kar je potrebno upoštevati pri izbiri tehnikeobdelave. Potrebno je poznati njeno sestavo, da se ocenilastnosti in jih v danih primerih spremeni z dodatki.- Ilovica se pri sušenju krèi: z izhlapevanjem vode, ki je bilaprimešana v ilovico, da jo je bilo mono obdelovati inaktivirati njene vezivne sposobnosti, se volumen zmanjša,nastanejo razpoke. Skrèki so npr. pri butani ilovici 0,4-2%.Krèenje se z zmanjševanjem delea vode in gline in zoptimiranjem sestave bistveno zmanjša.- Ilovica ni odporna na vodo: strjuje se z reverzibilnimprocesom. Po ponovnem stiku z vodo se posušena in strjenailovica zopet zmehèa. Zaradi tega pojava mora biti v vlanemokolju zašèitena pred padavinami in zmrzovanju. Dolgotrajnazašèita ilovnatih sten pred delovanjem vlage so konstruktivniukrepi (strešni napušè, podstavek, horizontalna hidroizolacijaproti kapilarni vlagi) in ustrezna površinska obdelava(opleski, hidrofobiranje, ometi).Ilovica velja v zadnjih desetletjih kot "poceni gradivo za revneèase", saj se je njena uporaba dejansko vedno razmahnila v èasihpomanjkanja. Z višanjem ivljenjskega standarda v drugipolovici 20. stol. je zato popolnoma izginila s seznama gradiv.Zgodovina se tudi tokrat ponavlja: številnim kriznim obdobjem vèloveški zgodovini se pridruuje še ekološka kriza, ki nakazuje vprihodnosti katastrofo velikih razsenosti, èe ne bo kmalu prišlodo resnega zmanjševanja obremenjevanja okolja. Velik deleonesnaenja okolja gre tudi na raèun graditeljske sfere. Podatkikaejo, da je kar 50% virov surovin namenjenih zgradbam, veèkot 50% odpadkov nastane v zgradbah in zaradi njih, okrog 40%porabe energije v Evropi pa je vezano na zgradbe [Anink, D. etal., 1996: Handbook of Sustainable Building, James and James].Vse to narekuje bolj kritièen pristop k izbiri gradiv intehnologij gradnje. Ilovica je staro gradivo, ki se je s svojouporabnostjo dokazalo skozi zgodovino, v zadnjih letih papozitivna izkustva starih ljudstev dokazujejo tudi številneraziskave relevantnih laboratorijev. Te kaejo zanimiva dejstva:ilovica in ilovnata gradiva dajejo zgradbam prijetnejšo in velikobolj zdravo bivalno ugodje kot sodobna gradiva in hkratizadošèajo vsem gradbeno-fizikalnim in ekološkim zahtevam.Predsodki so sicer še vedno veliki, pa vendar je èedalje veèprojektov po vsem svetu in tudi v Evropi, ki pionirsko uvajajotehnologije ilovnate gradnje, poznane e mnogo stoletij.Viri in literaturaBerge, B., 2000: Ecology of Building Materials,Architectural Press, Oxford.Minke, G., 2004: Das neue Lehm-Handbuch, Ökobuch, Staufen bei Freiburg.Moškon, D., Vesel, S., 1975: Gradbeno tehnološka raziskava ilovnatega naboja innjena aplikativna vrednost v regionalni arhitekturi severovzhodne Slovenije,raziskovalna naloga, FAGG, Ljubljana.Niemeyer, R., 1982 (nespremenjen ponatis originalne izdaje iz leta 1946): DerLehmbau, Ökobuch, Staufen bei Freiburg.Sveto pismo stare in nove zaveze: slovenski standardni prevod, Svetopisemskadruba Slovenije, Ljubljana, 2000.Volhard, F., Röhlen, U., 2002: Lehmbauregeln, Vieweg, Breunschweig,Wiesbaden.Volhard, F., 1995: Leichtlehmbau, C.F.Müller, Heidelberg.http://www.moderner-lehmbau.de, 17.XII.04 (Rüger, B.: Kurze Geschichte desLehmbaues in Deutschland; Delabie, Ch.: Wellerbauten in Frankreich;Nielsen, F., R.: Lehmbau in Dänemark; Narici, B. et al.: Lehmbau in Italien;Watson, L.: Lehmbau in England, Wellerbauten in Devon/England)doc dr Martina Zbašnik-SenegaènikFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanimartina.zbasnik@arh.uni-lj.si45

Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIHKONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHConcept of timber and steel structures in earthquake-prone areas2oo5 / 1 ARUDK 699.841COBISS 1.04 strokovni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekGradnja v jeklu in še posebej okolju prijazna gradnja v lesu postajata vse boljaktualni tudi pri nas. V veljavo stopa novi predpis Eurocode 8, ki vsebujepredpise o zasnovi in projektiranju stavb iz razliènih materialov na potresnihobmoèjih. Zaradi obsenosti problematike se v èlanku omejujemo na zasnovolesenih in jeklenih konstrukcij na potresnih obmoèjih in le na tista doloèilapredpisa Eurocode 8, ki jih mora arhitekt-projektant upoštevati/poznati e prizasnovi stavbe. Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre le za poznavanjepredpisov, temveè tudi za njihovo pravilno tolmaèenje in vkljuèevanje njihovihzahtev v samo idejno zasnovo v arhitekturi. Izhajamo iz preprièanja, da moraarhitekt projektant dobro poznati vse tiste zahteve zakonskih predpisov drugihtehniènih strok, ki se neposredno nanašajo na arhitekturno stroko, saj jih lahkotako vkljuèi e v samo idejno zasnovo objekta. Èlanek razlaga in povzemaglavna za arhitekta relevantna doloèila Eurocode 8 za zasnovo lesenih injeklenih konstrukcij na potresnih obmoèjih.abstractSteel structures and especially environment friendly timber structures, arebecoming increasingly present even in our environment. The new regulationEurocode 8, which contains regulations concerning layouts and designs ofbuildings constructed from various materials in earthquake-prone areas, isbeing enforced. Because of the topic's vastness, we have limited our article to thedesigns of timber and steel structures in earthquake-prone areas, as well asthose regulations of Eurocode 8, which an architect-designer has to abideto/know in early phases of design. Herewith we have to emphasise that it is notsimply a matter of knowing the regulation, but moreover, their correctunderstanding and integration of stated demands in the architecture'sconceptual design. We embark from the belief that an architect-designer has tohave sufficient knowledge about all legal demands of other technical professionsthat apply to the architectural profession, for it is the only condition for theirintegration and respect in the conceptual design of a building. The articleexplains and summarises the main regulations of Eurocode 8 for the design oftimber and steel structures in earthquake-prone areas, which are relevant forarchitects.kljuène besede:zasnova konstrukcij stavb, potresno odporne konstrukcije, projektiranjekonstrukcij, lesene konstrukcije, jeklene konstrukcijekey words:concept of building structures, earthquake resistant structures, structuredesign, timber structures, steel structuresSlovenija je obmoèje veèje potresne ogroenosti, zato morabiti horizontalna nosilnost stavb v Sloveniji veèja kot v veèinidrav srednje in severne Evrope pa tudi od mnogih delov ZDA.To pomeni, da preslikave konstrukcij in konstrukcijskih sistemoviz t.i. razvitega sveta zahodne Evrope v naše obmoèje v splošnemniso mogoèe brez ustreznega poveèanja horizontalne nosilnostiali zmanjševanja števila eta. Gradnjo na potresnih obmoèjihdoloèajo gradbeni predpisi, ki so od svojih zaèetnih oblik s konca19. stoletja preko veè dodelav - te so izhajale predvsem izizkušenj med potresi - pripeljale do zadnjega svenja predpisov vobliki standarda, ki naj bi veljal za vso Evropo in tudi zaSlovenijo: Eurocode 8 [European Standard prEN 1998].Pravilna zasnova konstrukcije bistveno poveèuje potresnoodpornost objektov. Posebej je potrebno poudariti, da so pastislabe konstrukcije obièajno skrite e v arhitektovi idejni zasnoviobjekta, ki zajema tudi konstrukcijski sistem. Za "dobro" zasnovokonstrukcije sta torej odgovorna tako arhitekt-projektant kot tudistatik-konstruktor, ki izvaja numerièni dokaz varnostikonstrukcije. Ker je pojem dobro zasnovane konstrukcije dokajkompleksen, je potrebno, da arhitekt pozna in razume osnovnezakonitosti potresno varne gradnje in specifiko posameznihgradbenih materialov [Slak 2004]. V predhodnih objavah [Kilar,Slak 2003, 2004] smo e obravnavali splošni del potresnoodporne gradnje, armiranobetonske in zidane konstrukcije. V temèlanku zato delo smiselno nadaljujemo z obravnavo konstrukcij vlesu in jeklu.Gradnja na potresnih obmoèjih po Eurocode 8 - osnovnipojmiSplošna pravila za stavbe ostajajo ne glede na material enaka zavse konstrukcije:- upoštevanje potresne nevarnosti v zgodnji fazi snovanjastavbe,- enostavnost konstrukcije,- jasen in neposreden prenos potresnih sil v temelje,- uniformiranost (zveznost) in simetrija,- uporaba pravilno razporejenih konstrukcijskih elementov,- statièna nedoloèenost,- nosilnost in togost v dveh horizontalnih smereh - torzijskanosilnost in togost,- ustrezna povezava nosilnih elementov z medetanimiplošèami (toge plošèe),- ustrezno temeljenje,- racionalna razporeditev mas,- majhne vitkosti - vitkost elementov povzroèa lokalne uklonein izboèenja v tlaènih conah (še posebej je ta problem opazenpri jeklenih elementih),- ujemanje raèunskega modela in izvedene konstrukcije,- pravilnost konstrukcije v tlorisu in po višini.Neregularne konstrukcije: veèja cena - manjša varnostPojem "potresno varen" oz. "potresno odporen" ne pomenipopolne varnosti, še manj pa odsotnosti poškodb na gradbenihobjektih. Obratno, osnovni princip gradnje obièajnih objektov napotresnih obmoèjih je ta, da pri moènih potresih lahko pride do(kontroliranih) poškodb.V terminologiji potresnega inenirstva jeregularna stavba ali zasnova pravilna, v skladu s predpisizasnovana stavba, ki se ob potresni (horizontalni) obremenitviobnaša nadzorovano in predvidljivo. Premiki regularnekonstrukcije so praviloma translatorni, napetosti pa nastajajo veni in/ali drugi ortogonalni smeri. Nasprotno pa pri neregularnikonstrukciji nastopi rotiranje objekta okoli vertikalne osi,nastanejo nepredvidljive preène obremenitve in strini lomi.Neregularno zasnovano konstrukcijo je raèunsko mono46

AR 2005/1Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHprojektirati tako, da prenese raèunske obremenitve, vendar se bov primeru moènega potresnega sunka najverjetneje moènopoškodovala prav na mestih nezveznosti in tam, kjer jekonstrukcija oèitno neregularna [Slak, Kilar 2005]. Gradnjanepravilnih (neregularnih) konstrukcij v predpisih ni izrecnoprepovedana, je pa s stališèa gradbene stroke z njimi v nasprotju.Ker je pri nepravilnih konstrukcijah precej teje zagotoviti visoknivo potresne varnosti, so le-te, ne glede na "navidez" veljavenraèunski dokaz, v splošnem manj varne. Regularno zasnovo sokot predpogoj potresno odporne gradnje sprejeli pisci vsehsvetovnih zakonodaj s tega podroèja.Faktor obnašanja qFaktor obnašanja (q) je faktor, s katerim reduciramo(zmanjšamo) raèunske potresne sile. Veèji kot je faktor q, namanjše sile lahko dimenzioniramo konstrukcijo. Redukcijapotresnih sil implicitno zajema duktilnost in s tem poškodbekonstrukcije ("sipanje" energije pri nelinearnem obnašanjukonstrukcije) in je odvisna predvsem od izbire konstrukcijskegasistema in kvalitete izvedbe konstrukcijskih detajlov, ki jo izbereprojektant (stopnja duktilnosti) [Fischinger 2002]. Zzagotavljanjem duktilnosti lahko reduciramo potresne sile alizahtevano nosilnost, kar konstrukcijo poceni in omogoèasvobodnejše oblikovanje arhitekture.Pri projektiranju sodobnih in cenovno konkurenènihkonstrukcijskih sistemov je bolje izbirati tiste s èim veèjimfaktorjem q. Takšni sistemi sicer zahtevajo bistveno kvalitetnejšoizdelavo spojev, detajlov, kontrolo ..., vendar pa predstavljajotrenutne doseke s podroèja stroke. Pri tem je treba pripomniti, davišji faktor q lahko pomeni tudi veèje pomike konstrukcije. Vprimeru, da so horizontalni pomiki konstrukcije veèji od šesprejemljivih, je potrebno izbrati drug konstrukcijski sistem, kiima veèjo togost (npr. dodati stene, diagonale, polnila...). Boljtoge konstrukcije prenesejo precej veèje potresne sile in imajomanjše pomike. Pri teh je predpisan q faktor niji, saj takšnakonstrukcija ne nudi tolikšne rezerve v neelastiènem obmoèju.Takšne konstrukcije so torej dimenzionirane na veèje potresnesile, so ustrezno draje, vendar potresno bolj varne. O izbirikonstrukcijskega sistema, ki doloèa tudi faktor q, se mora arhitektprojektant posvetovati s konstrukterjem.Posebna pravila za lesene stavbePotresno odporne lesene stavbe lahko projektiramo po enemizmed naslednjih naèinov:a) konstrukcije s sposobnostjo sipanja energije (duktilnekonstrukcije)b) konstrukcije brez sposobnosti sipanja energije (neduktilnekonstrukcije).Po naèinu a) upoštevamo sposobnost delov konstrukcije(obmoèij sipanja energije, duktilnih obmoèij), da prevzamejopotresne obremenitve zunaj elastiènega obmoèja. Pri uporabiprojektnega spektra, vzamemo faktor obnašanja q, veèji od 1,5.Za obmoèja sipanja energije lahko upoštevamo le mesta vozlišèin spojev z mehanskimi veznimi sredstvi, medtem ko moramo zasame lesene elemente predpostaviti elastièno obnašanje. Ponaèinu b) raèunamo notranje sile (ne glede na tip konstrukcije) zelastièno analizo brez upoštevanja nelinearnega obnašanjamateriala. Pri uporabi projektnega spektra upoštevamo faktorobnašanja q = 1,5. Temu naèinu ustrezajo konstrukcije nizkestopnje duktilnosti (DC-L).Materiali in lastnosti obmoèij sipanja energije (duktilnaobmoèja)Za konstrukcijo s sposobnostjo sipanja energije veljajonaslednja doloèila:- v obmoèjih spojev s sposobnostjo sipanja energije lahkouporabljamo le materiale in mehanska spojna sredstva, ki soustrezno odporna proti utrujanju pri cikliènem(ponavljajoèem) obremenjevanju,- za lepljene zveze moramo upoštevati, da niso sposobne sipatienergije,- tesarske zveze lahko uporabljamo samo, èe imajo zadostnosposobnost sipanja energije.Stopnja duktilnosti, tipi konstrukcij in faktorji obnašanjaLesene konstrukcije moramo glede njihovega duktilnegaobnašanja in sposobnosti sipanja energije pri potresni obtebirazvrstiti v enega od treh stopenj duktilnosti: nizka (DC-L),srednja (DC-M), ali visoka (DC-H), ki so podani v sliki 1, kjer jenaveden tudi ustrezen faktor obnašanja q.Stopnja duktilnostiDC-L (nizka duktilnost)DC-M (srednja duktilnost)DC-H (visoka duktilnost)faktor q1.522.5345Primeri konstrukcijKonzole, grede, dvo- in troèlenski lok,palièja s povezavamiLepljeni stenski paneli z lepljenimiplošèami povezanimi z eblji in mozniki,palièja z moznièenimi ali ebljanimispoji, mešane konstrukcije z lesenimiokviri in nenosilnimi polnili.Statièno nedoloèeni portalni okviri zebljanimi ali moznièenimi spojiebljani stenski paneli z lepljenimiplošèami povezanimi z eblji inmozniki. Palièja z ebljanimi spoji.Statièno nedoloèeni okviri z ebljanimiali moznièenimi spojiebljani stenski paneli z ebljanimiplošèami povezanimi z eblji inmozniki.Slika 1: Razredi duktilnosti (DC) in faktorji obnašanja q za razliène vrstekonstrukcij.Ductile classes (DC) and behaviour factors q for various types ofstructures.Slika 2: Primer konstrukcije z razliènim obnašanjem v dveh glavnih smereh.Example of a structure with different behaviour in the two maindirections.Èe konstrukcija ni regularna po višini, moramo vrednostifaktorja q, ki so navedene v sliki 1, zmanjšati za 20% (vendar nipotrebno, da so manjše od q = 1,5).Pri konstrukcijskih sistemih, ki imajo v smereh x in ydrugaène in neodvisne lastnosti (Slika 2), lahko pri raèunu47

Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH AR 2005/1notranjih sil zaradi potresa v vsaki glavni smeri uporabimodrugaèen q-faktor.Slika 3:Slika tesarske zveze z oznaèeno povezavo proti razpadu v primerunateznih sil kot posledice potresa. Brez povezave se tesarske zveze napotresnih tleh ne smejo uporabljati.Image of a carpenter's joint with shown braces for preventing collapseunder tension forces caused by earthquakes. Carpenter's joints withoutbraces shouldn't be used in earthquake prone areas.Konstrukcijska pravila - spojiElemente v tlaku in njihove prikljuèke (npr. tesarske zveze),ki se lahko porušijo zaradi deformacij pri obtebispreminjajoèega se predznaka, moramo projektirati tako, daprepreèimo njihovo loèevanje in zagotovimo, da ostanejo vsvojem prvotnem poloaju (Slika 3). Vijake (sornike) in moznikemoramo trdno pritegniti in zagotoviti tesno prileganje vodprtinah. Na splošno naj ne bi uporabljali gladkih ebljev inspon brez dodatnih ukrepov za prepreèitev izvleka. Vendar pa jenjihova uporaba dopustna pri panelih za spoje obloge in lesenegaokvira ter pri sekundarnih elementih. V primerih natega, ki delujepravokotno na vlakna, moramo z dodatnimi ukrepi prepreèiticepitev, npr. na naèine, ki so prikazani na sliki 4.Medetane (stropne) konstrukcije iz panelov (vodoravnetoge plošèe)Brez dodatnih dokazov lahko upoštevamo, da so stropnekonstrukcije toge v svoji ravnini, èe upoštevamokonstrukcijska pravila za medetane konstrukcije navedene vnadaljevanju in èe odprtine v njih nimajo pomembnega vplivana togost v ravnini stropov. Vse robove plošè, ki se nenaslanjajo na elemente okvira, moramo podpreti in povezati spodlonimi elementi oz. z diagonalnimi ojaèitvami. Takšneelemente moramo zagotoviti tudi v vodoravnih panelih nadnavpiènimi elementi, ki nosijo vodoravno obtebo (npr.stenami). Na mestih motenj v panelih moramo zagotovitizveznost gred in še posebej obrob odprtin.GredeRazmerje širina/višina gred mora biti omejena s h/b < 4(npr.: 30 cm visoka greda mora biti široka najmanj 7,5 cm).Dodatna nosilnost in posebna kontrolaDa v primeru potresa zagotovimo zadostno sipanjeenergije po konstrukciji, moramo vse druge elemente in spojeprojektirati moènejše (z dodatno nosilnostjo). Ta zahtevavelja predvsem za:- sidrne vezi in katerikoli prikljuèek z masivnimipodelementi,- stike med paneli medetanih konstrukcij in navpiènimielementi za prenos horizontalne obtebe.Posebna pravila za jeklene stavbePotresno odporne jeklene stavbe projektiramo na enegaod naštetih naèinov:a) konstrukcije s sposobnostjo sipanja energije (duktilnekonstrukcije),b) konstrukcije z nizko ali brez sposobnosti sipanja energije(neduktilne konstrukcije).Slika 4:Primeri sprejemljivih ukrepov v primeru nateznih napetosti pravokotnona vlakna.Examples of acceptable measures for tension forces perpendicular tothe grain.Èe projektiramo po naèinu a) upoštevamo, da so doloèenideli konstrukcije sposobni prevzeti potresne obremenitvezunaj elastiènega obmoèja. Pri potresnem spektruupoštevamo faktor q veèji od 1,5 in je odvisen od tipakonstrukcije. Te konstrukcije morajo biti glede detajlov inizvedbe primerne za srednjo ali visoko stopnjo duktilnosti(DC-M ali DC-H). Po naèinu b) raèunamo notranje sile zelastièno analizo in upoštevamo, da je faktor obnašanja q = od1,5 do 2. Zahtevam za duktilnost, ki so podane v nadaljevanju,pri tem naèinu projektiranja ni treba zadostiti. Takšnekonstrukcije so, vkolikor nimajo potresne izolacije, primernele za obmoèja z nizko potresno ogroenostjo.StebriZa praktièno priblino oceno dimenzij lesenih stebrovpriporoèamo uporabo izraza:NApotr 0.25lesles = porušna napetost lesa (les=2.5 kN/cm2, smrekov les, tlakvzporedno z vlakni)N = osna sila samo zaradi vertikalne obtebe (kN), doloèimo jo izvplivnih površinA = prerez stebra (cm 2)ApotrN0.25lesTipi jeklenih konstrukcij in faktorji obnašanja qFaktorji obnašanja q, ki upoštevajo sposobnost sipanjaenergije, so za vse tipe konstrukcij podani v tabeli. Veljajo leob pogoju, da smo upoštevali zahteve za regularnost inkonstrukcijska pravila podana v nadaljevanju. Èekonstrukcija ni regularna po višini, moramo vse vrednostifaktorja q zmanjšati za 20% (pri èemer je najnija vrednostfaktorja q = 1.0). Med prikazanimi konstrukcijskimi sistemiso uèinkovitejši tisti, ki imajo višji faktor q.48

AR 2005/1Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHVrsta (tip) konstrukcijea) Pomièni okvir /veèjab1)Okvir s koncentriènimi povezjidiagonale /majhna podajnostb2)Okvir s koncentriènimi povezji "V"povezja /majhna podajnostc) Okvir z ekscentriènimi povezji /manjšapodajnost/d) Konzolna konstrukcija (obrnjeno nihalo)/velika podajnost/e) Mešana konstrukcija (okvir+betonskestene), konstrukcija z jedrom /manjšapodajnost/f) Pomièni okvir + koncentriène diagonale/majhna podajnost/g1)Pomièni okvir + nosilna masivna polnila(polnilo loèeno od konstrukcije) /majhnapodajnost/g2)Pomièni okvir + nosilna masivna polnila(AB polnilo povezano s konstrukcijo)/majhna podajnost/g3)Pomièni okvir + nosilna masivna polnila(nepovezano, betonsko ali zidano polnilo vstiku z okvirom) /majhnaRazred duktilnosti, faktor qDC-H DC-M5,5 - 6 (max.8) 45,5 (max. 8)Konstrukcijska pravilaKonstrukcije morajo biti projektirane tako, da obmoèjasipanja energije (to so obmoèja, kjer nastanejo plastièni èlenki,lokalno izboèenje, teèenje materiala ipd.) ne vplivajo nastabilnost konstrukcije kot celote. Obnašanje konstrukcije morabiti kontrolirano oz. naèrtovano, kar pomeni, da nastanejopoškodbe tam, kjer smo jih predvideli. To doseemo z dodatnonosilnostjo elementov (ali spojev) v katerih do teh poškodb nesme priti (Slika 6).2,51 - 1.1Slika 5: .Tipi konstrukcij in faktorji obnašanja qTypes of structures and behaviour factors q.34,8 (max. 8)5,5 - 6 (max. 8)4,4 - 6,4 (max.8)2425,51242Elementi ali deli elementov, ki so tlaèno ali upogibnoobremenjeni, morajo imeti omejeno razmerje širine b protidebelini t (b/t), ker jim s tem zagotovimo zadostno lokalnoduktilnost. Razmerja b/t so doloèena z razredi prerezov,navedenimi v Eurocode 3, doloèi pa jih konstruktor z izbirofaktorja q in stopnje duktilnosti.Spoji v obmoèjih s sposobnostjo sipanja energije naj bodotako ojaèani (dodatna nosilnost), da omogoèijo teèenje spojenihdelov in nastanek plastiènih èlenkov v gredah. Navedeno pomeni,da naj bodo spoji tako moèni, da v njih ne nastopi pretrganje prejkot nastopi porušitev spojenih elementov gred (Slika 7).Pomièni okviri (slika 8) prevzemajo horizontalne sile predvsemz upogibnim delovanjem elementov. V teh konstrukcijah sopodroèja sipanja energije predvsem na mestih plastiènih èlenkovv bliini vozlišè stebrov in gred, energija pa se sipa pri cikliènihupogibnih deformacijah. V stebrih lahko nastopijo podroèjasipanja energije samo ob vpetju okvira, na vrhu stebrov vzgornjem nadstropju ter na vrhu in ob vpetju stebra pri enoetanihobjektih. V gredah mesta sipanja energije niso posebej doloèena.Pomiène okvire moramo projektirati tako, da plastièni èlenkinastanejo v gredah in ne v stebrih (princip "moèni stebri in šibkegrede"). To ni potrebno ob vpetju stebra v temelj ter v zgornjemnadstropju veèetanih stavb oz. pri enoetanih stavbah. Stebermora biti na upogibno obremenitev moènejši od gred, ki sopovezane s stebrom. Posebno pozornost je treba posvetiti stikomstebrov z gredami in upoštevati nevarnost strinih sil. Zapraktièno priblino oceno dimenzij stebrov priporoèamo uporaboizraza:NN dop 0.25u ApotrA0.25uNApotr= porušna napetost jekla (u=24 kN/cm2)= osna sila samo zaradi vertikalne obtebe (kN), doloèimo jo izvplivnih površin= prerez stebra (cm2)uSlika 6:Oslabitev grede oz. diagonale, ki zagotavlja plastièno porušitev le-tepred porušitvijo stebra ali spoja.Weakening of a beam or diagonal, which ensures its plastic demolitionbefore collaps of the column or joint.Vpliv horizontalnih sil v gornjih izrazih direktno ni zajet, èeso stebri del potresno odpornega okvira, so lahko njihovepotrebne dimenzije tudi veèje. Vpliv horizontalnih sil je zajetposredno, saj je po tej formuli dovoljeno izkoristiti le 25%nosilnosti stebra (dopustna napetost je enaka 25% porušne tlaènenapetosti).Slika 8:Pomièni okvir (veèja podajnost).Moment resisting frame (greater elasticity).Slika 7:Obnašanje nesimetriènih stikov pri potresni obtebi: Èe greda nispojena s stebrom simetrièno, pride do pretrganja spodnjih vijakov vnategu.Behaviour of asymmetrical joints under earthquake load: if the beamisn't joined to the column symmetrically, the lower screws break undertension.Okviri s koncentriènim povezjem (Sliki 9 in 10) prevzamejohorizontalno obtebo predvsem z osno obremenjenimi elementinateznimi diagonalami, ki predstavljajo tudi mesta sipanjaenergije. Takšne okvire delimo v dve kategoriji: povezja zaktivnimi nateznimi diagonalami, v katerih horizontalne obtebeprenašajo le natezne diagonale, brez upoštevanja tlaènih diagonal49

Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIH AR 2005/1(Slika 9) in V-povezja, v katerih upoštevamo obe diagonali: tlaèno innatezno (Slika 10). Seèišèe diagonal mora leati na neprekinjenemhorizontalnem elementu. K-povezja, pri katerih lei seèišèe diagonalna stebru, po EC 8, niso dovoljena. (Slika 10)(imenovanih potresne zveze "seismic links"), sposobni sipatienergijo s plastiènim upogibom in/ali plastiènim strigom. Topomeni, da se mora potresna zveza plastièno deformirati,preden se kaj podobnega zgodi v kateremkoli spoju alielementu osnovne konstrukcije. Konstrukcijski sistem morabiti zasnovan tako, da doseemo enakomerno duktilnoobnašanje vseh potresnih zvez. Potresne zveze (seismic links)so lahko vertikalne ali horizontalne (Slika 12).Slika 9:Okvir s koncentriènimi povezji diagonale (majhna podajnost).Frame with concentric diagonal bracings (small elasticity).Slika 12:Naèin delovanja horizontalne potresne zveze: a) primerne zakrajše razpone med stebri, b) ustrezne za varovanje stebrov (ker jezveza daleè od stebra).Working of the horizontal seismic links: a) suitable for smallerspans between columns, b) suitable for protecting columns (sincethe joint is away from the column).Slika 10: Okvir s koncentriènimi povezji "V" povezja (majhna podajnost).Frame with concentric bracings "V" bracings (small elasticity).Projektiramo jih tako, da plastifikacija nateznih diagonal(neelastièno razvleèenje - trajna deformacija) nastopi predplastifikacijo ali uklonom gred ali stebrov in pred porušitvijo spojev.To pomeni, da natezne diagonale sipajo veèino dovedene energije inso edine moèneje poškodovane (so v slubi "varovalke"). Diagonalnielementi morajo biti postavljeni tako, da so pomiki in deformacije vvsaki etai, pri potresni obtebi v vseh smereh podobne. Namenjeniso samo prenašanju potresne obtebe, pri vertikalni obtebi jih neupoštevamo. Spoji diagonal morajo biti dodatno ojaèani (dodatnanosilnost) tako, da je njihova nosilnost za 20% veèja od osnenosilnosti diagonale. Pri V-povezjih je treba grede projektirati tako,da lahko prevzamejo vse predvidene obremenitve brez upoštevanjadiagonal (greda ne sme "viseti" na diagonalah, te so tu zgolj zaradihorizontalnih obremenitev).Konzolne konstrukcije (obrnjeno nihalo) (Slika 13) sokonstrukcije, kjer je veèina mase v zgornjem delu. Obmoèjesipanja energije je v glavnem ob vpetju konstrukcije. Posebejse preverja stebre in vpetje stebrov v temelje. Relativnavitkost stebrov je omejena na 1.5 (r < 1.5), kar pomeni, da jeuklonska nosilnost stebra najmanj 40% osne nosilnosti stebra.Slika 13:Konzolna konstrukcija - obrnjeno nihalo (velika podajnost).Cantilever structure - inverted pendulum (greater elasticity).Slika 11: Okvir z ekscentriènimi povezji (manjša podajnost).Frame with eccentric bracings (lesser elasticity).Okviri z ekscentriènim povezjem (Slika 11) prevzemajohorizontalno obtebo predvsem z osno obremenjenimi elementi,ekscentriènost v zasnovi povezja pa je takšna, da se energija lahkosipa s cikliènimi upogibnimi ali strinimi deformacijami gred.Teèenje upogibnih elementov (v upogibu ali strigu) mora nastopitipreden ti elementi popustijo zaradi natega ali tlaka. Ti okviri soprojektirani tako, da so v obmoèjih ekscentriènih povezavSlika 14:Mešana konstrukcija (okvir+betonske stene), konstrukcija zjedrom (manjša podajnost).Mixed structure (frame+concrete walls), structure with a core(lesser elasticity).Mešane konstrukcije (Slika 14) so konstrukcije zarmiranobetonskimi jedri ali stenami, katere v glavnemprevzemajo vse horizontalne obtebe. Mešana konstrukcija jetudi konstrukcija, ki del horizontalne obremenitve prevzame spomiènimi okviri in del z okviri s povezji, ki sodelujejo v istiravnini. Polnila oz. polnilne stene morajo biti enakomernorazporejene po višini. S tem se izognemo zahtevi popoveèanju duktilnosti v elementih okvira. Èe ta zahteva niizpolnjena, moramo stavbo obravnavati kot neregularno povišini.50

AR 2005/1Toma Slak, Vojko KilarZASNOVA LESENIH IN JEKLENIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OBMOÈJIHVsak element (okvir: jeklo, polnila: zid, beton,...)obravnavamo po doloèilih, ki veljajo za ta material, iz katerega jeelement. Èe je polnilo polno vpeto v okvir, ga obravnavamo kotsovpreno konstrukcijo, sestavljeno iz jekla in betona. Èe jepolnilo loèeno od konstrukcije, sistem obravnavamo kot jeklenokonstrukcijo. Èe je polnilo nepovezano, vendar v stiku zokvirjem, morajo biti polnila po višini enakomerno porazdeljenapo konstrukciji. Èe temu ni tako, je treba konstrukcjo obravnavatikot neregularno po višini. Upoštevati je treba tudi vpliv polnila nakonstrukcijo (Slika 15).Slika 15:Pomièni okviri z dodanimi koncentriènimi diagonalami(Slika 16) potresno obtebo prevzemajo s pomiènimi okviri in šedodatno s koncentriènimi diagonalami.Jeklene konstrukcije z nosilnimi masivnimi polnili (Slika 17)so sestavljene iz jeklenih pomiènih okvirov in iz betonskih alizidanih polnil s sposobnostjo prevzema vodoravne obtebe.Slika 16:Negativni vpliv nepovezanega polnila v stiku z okvirjem na glavnokonstrukcijo pri parapetnem polnilu in pri prestrigu polnilne stene.Negative effect of masonry infills disconnected from the frame at thejoint on the main structure in parapet infills and shear failure of amasonry infill.Pomièni okvir + koncentriène diagonale (majhna podajnost).Moment resisting frame + concentric bracing (small elasticity).presegati meje elastiènosti, uporabljene v raèunu za veè kot 10%!Med gradnjo je treba prepreèiti kakršnokoli spremembokonstrukcije, ki bi povzroèila poveèanje ali zmanjšanje togosti alinosilnosti za veè kot 10%.Èlanek povzema pravila potresno odporne gradnje za lesenein jeklene konstrukcije iz zakonodaje (EC 8), ter jih skušaaplikativno razloiti za potrebe arhitekturne projektantskeprakse. Delo je omejeno samo na bistvene principe in priporoèila,ki se nanašajo na potresno odporno gradnjo. Eno od pomembnihsporoèil standarda EC 8 je, da izrazito slabe konstrukcijskezasnove ni mogoèe preoblikovati v varno zasnovo s pomoèjodobrega statiènega raèuna in ustreznega konstruiranja oz.projektiranja. Tovrstna raèunska varnost je le namišljena in jolahko razgali e prvi resnejši potresni sunek. Zelo pomembno seje zavedati, da so raèunske potresne sile v predpisih reducirane, tj.zmanjšane in prilagojene stavbam s "povpreèno" dobro zasnovo,predpisani ukrepi pa zagotavljajo le minimalno potresnoodpornost.Viri in literaturaEuropean Standard prEN 1998-1, Revised Final PT Draft (preStage 49), DraftMay 2002 prEN 1998-1:200X, Doc CEN/TC250/SC8/N317. Eurocode 8:Design of structures for earthquake resistance Part 1: General rules, seismicactions and rules for buildings, CEN, European Committee forStandardization.Fajfar, Peter, 1999: Gradivo za Seminar o uporabi evropskih predpisov zakonstrukcije: Eurocode 8 - Splošno in analiza, IKPIR - FGG, Ljubljana.Fischinger, M., 2002: EC 8 projektiranje potresno odpornih konstrukcij. V:Zbornik seminarja: Novosti v potresnem inenirstvu, ur: P. Fajfar, M.Fischinger, Ljubljana. UL- FGG, IKPIR in Slovensko društvo za potresnoinenirstvoKilar, V., Slak, T., 2003: Zasnova armiranobetonskih in zidanih konstrukcij napotresnih obmoèjih,. V: Juvanec, B., ur.: Arhitektura, raziskave 2003/1, str.30-35 in 86-87. UL- Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana.Kilar, V., Slak, T., 2002: Vpliv zasnove konstrukcije na potresno odpornost. V:Ujma, št. 16, str. 264-273, Ljubljana.Slak, T., Kilar, V.; 2005: Arhitekt in zasnova potresno odpornih stavb po predpisuEurocode 8: Osnove, pristopi k problemu in izvleèki predpisa skomentarjem : poroèilo o raziskovalnem delu na Fakulteti za arhitekturo vletu 2004. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.Slika 17:Pomièni okvir + nosilna masivna polnila - polnilo loèeno odkonstrukcije (majhna podajnost).Moment resisting frame + load-bearing concrete or masonry infills -infills separated from the structure (small elasticity).Kontrola projektiranja in gradnjeZagotoviti je treba, da bo izvedena konstrukcija ustrezalaprojektirani. Delavniški naèrti in naèrti montae morajovsebovati detajle spojev, dimenzije in kakovost vijakov in zvarovter kakovost jekla za elemente. Posebej mora biti navedenamaksimalna meja elastiènosti v obmoèjih s sposobnostjo sipanjaenergije. Dejanska meja elastiènosti uporabljenega jekla ne smeasist mag Toma Slakdoc dr Vojko KilarFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanitomaz.slak@arh.uni-lj.sivojko.kilar@arh.uni-lj.si51

Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKAIN ARHITEKTURE PRIHODNOSTIIntegration of computer and architecture of the future2oo5 / 1 ARUDK 72:519.68COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekDelo z raèunalnikom je postalo globalna stvarnost. Raèunalnik je sestavni delnašega bivalnega okolja in v prihodnosti se bo njegov vpliv še poveèeval. Zintegracijo informacijske tehnologije (IT) v vsakdanje okolje lahko izposameznih gradnikov hiše dobimo nove komponente, iz katerih zraste novo,inteligentno okolje. Niè veè ne obstaja en sam centralni raèunalnik, ki nadziradogajanje vsega objekta, temveè so v samem objektu raèunalniški èipi,razpredeni v vseh, tudi v najmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omreje, preko katerega komunicirajo vsak z vsakim v stotinkisekunde ter tako posredujejo in sprejemajo informacije o bivalnem okolju: hišadejansko postane raèunalnik. Pri tem je potrebno opredeliti, kateri so tistielementi bivalnega okolja, ki jih lahko nadgradimo z raèunalnikom, hkrati pa jepomembno definirati tudi tiste elemente, na katere naj bi se raèunalnik odzivaloziroma sprejemal njih draljaje. Ti elementi so: èlovek, prostor, predmeti,mrea, ovoj in vsebina.V prihodnjih letih bo raèunalnik postal vseprisoten (omniprezenten), ob tem pabo zaradi konstantne miniaturizacije postal praktièno neviden. Pasivni, fiziènisvet, ki ga definirajo gole funkcionalne strukture, znotraj katerih ljudje išèejozavetje, konzumirajo produkte ter komunicirajo s svetom preko ekranov, se bopopolnoma umaknil inteligentnemu okolju. Arhitektura kot oblikovanjeprostora ima potencial, da v tej novi, hibridni situaciji prevzame odloèilno vlogoter postane vmesnik za interakcijo med uporabnikom in inteligentnim okoljem.kljuène besede:raèunalnik, gradnik, inteligentno okolje, elementi, vmesnik, arhitekturaabstractWorking with computers has become a global reality. The computer is an integralpart of our living environment and its influence will increase even more in thefuture. From particular components of houses we can obtain new components,from which a new, intelligent environment can grow with the integration ofinformation technology (IT) into day-to-day environment. There is no centralcomputer controlling the entire building, instead there are computer chipsdispersed throughout the building, even in the smallest components. All thesesmall computers join together into a network, within which they communicatewith each other in a fraction of a second and thus forward or receive informationabout the living environment: the house actually becomes a computer. Wenevertheless have to define particular elements of the living environment that canbe upgraded with computers and simultaneously define elements, to which thecomputer should respond or accept their stimuli. These elements are: man, space,objects, network, envelope and content.In the coming years the computer will become omni-present, but because ofconstant miniaturisation become practically invisible. The passive, physicalworld, which is defined by bare functional structures that are used by people tofind shelter, consume products and communicate by screens with the world, willcompletely retire before the intelligent environment. Architecture, which is spatialdesign, has the potential to take over the leading role in this new, hybrid conditionand become the interface for interaction between the user and the intelligentenvironment.key words:computer, component, intelligent environment, elements, interface,architectureRaèunalnik kot sestavni del bivalnega okoljaVsaka tehnološka pridobitev je v doloèeni zgodovinski dobiprispevala svojevrsten doprinos k razvoju bivalnega okolja, skozikaterega se poleg takratnih tehnoloških zmonosti odraajo tudisoèasne ekonomske, socialne in kulturne razmere. V 19. stoletjuje napeljava vodovoda na dom privedla do razvoja kuhinje inkopalnice. V 20. stoletju smo s pojavom umetne razsvetljave inelektrike dobili povsem nove oblike organizacije gospodinjstva;gospodinjski aparati so omogoèili ljudem hrambo ivil za daljšeèasovno obdobje, hkrati pa so jim omogoèili veè prostega èasa,saj so lahko postorili veè dnevnih opravil v krajšem èasu. Spojavom televizije pa smo sredi tradicionalne dnevne sobe dobiliokno v svet, v katerem vladajo masovni mediji.Èas, v katerem ivimo, prinaša razvoj vedno novih, vednobolj izdelanih, sofisticiranih in mobilnih pridobitevinformacijske in komunikacijske tehnologije, ki spreminjajodom v mikro mesto [Guallart, 2004:30]. Tako se zaradi pojavaraèunalnika po stoletjih razvoja zopet vraèamo k znamenitemuAlbertijevemu reklu kot ga navaja Košir [Košir, 1993:164]: "...Quod si civitas philosophorum sententia maxima quaedam estdomus et contra domus ipsa minima quadem est civitas, quidniharum ipsarum membra minima quaedam esse domiciliadicentur?" "Kajti zakaj ne bi oznaèili, èe imajo modrijani mesto(samo) za nekakšno zelo veliko hišo in obratno, hišo le za mesto vmalem, tudi elemente te iste hiše ... kot nekakšne hišice vmalem?" Z integracijo raèunalnikov v domaèe okolje, predvsempa z njihovim povezovanjem v lokalno in globalno omreje(internet), dom dejansko postaja pravo veèopravilno okolje,vkljuèno z delom, nakupovanjem, poèitkom in prostim èasom, izkaterega naseljujemo globalno vas.Nove tehnologije prispevajo dodano kvaliteto v vsakdanjemarhitekturnem prostoru. S pospešeno integracijo raèunalnika vnajrazliènejše segmente bivalnega okolja je bil v zadnjih letihdoseen velik napredek pri vzpostavitvi izboljšane kvaliteteivljenja ljudi ki bivajo v njem. Kot primer vzemimo moderneenodruinske hiše: le-te se v nasprotju s hišami predhodnegeneracije, ki so bile namenjene predvsem osnovnemu bivanju,veliko bolj prilagajajo potrebam uporabnika. Razlièni sistemirazsvetljave, senèenja, ogrevanja, ohlajanja, protivlomne zašite,zašèite proti poaru, itd., se povezujejo preko inteligentnihinstalacij. Na ta naèin hiše postajajo kompleksnejše, ponujajo veèugodja in so opremljene tako, da je poskrbljeno za udobje, varnostin varèevanje z energijo. S tem pa razvoj še zdaleè ni konèan.Stremljenja v prihodnosti so usmerjena k še bolj kompleksnejšiprepletenosti informacijskega omreja s fizièno arhitekturo, katereosnovni namen je še vedno v tem, da slui èloveku za potrebebivanja.Nadaljnji napredek je lahko zgolj rezultat interakcije medrazliènimi disciplinami in vejami znanosti. Projekcije zaprihodnost so si enotne glede napovedi, da se bodo arhitektom priprojektiranju objektov v vse veèji meri pridruevali raèunalniškiprogramerji, strojni in elektro inenirji, fiziki, antropologi,ergonomi, oblikovalci ter poznavalci spletnih tehnologij. Takšnoskupno sodelovanje bo nujno za raziskovanje vseh monihpovezav med fizièno in informacijsko strukturo, kot je recimotelekomunikacijsko omreje v bivalnem okolju ali pa integracijamultimedijev v arhitekturni prostor.Eno od monih razlièic arhitekture prihodnosti prouèujeprojekt Media House Project, ki je nastal kot plod sodelovanjaskupine Metapolis iz Barcelone, inštituta MIT Media Lab terFundacio Politecnica de Catalunya v povezavi s konzorcijemi2CAT in Elisava Design School. Skupaj so zgradili prototipinformacijske hiše, kjer so lahko raziskali uporabnost naprednihtehnologij, ne da bi se pri tem neposredno navezovali na raèunalnikv klasiènem smislu.52

AR 2005/1Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTISlika 1:Z integracijo informacijske tehnologije (IT) v vsakdanje okoljelahko iz posameznih gradnikov hiše dobimo nove komponente, izkaterih raste novo informacijsko okolje, ki se razvija z njenofizièno formo. Mnogi majhni raèunalniki (na stotine, na tisoèe) somed sabo povezani, da delujejo kot ena celota. Niè veè ne obstajaen sam centralni raèunalnik, ki nadzira dogajanje celega objekta,temveè so v samem objektu raèunalniški èipi, razpredeni v vseh,tudi najmanjših gradnikih. Vsi ti mali raèunalniki se skupajpovezujejo v omreje, preko katerega komunicirajo vsak z vsakimv stotinki sekunde ter tako posredujejo in sprejemajo informacije obivalnem okolju: hiša dejansko postane raèunalnik.Slika 2:Media House prototip informacijske hiše.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is thenetwork (Media house project). Iaac, Barcelona)Media House prototype of an information house.Hiša postane raèunalnik.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure isthe network (Media house project). Iaac, Barcelona)The house becomes a computer.Delitev bivalnega okolja v odvisnosti od raèunalnikaRaèunalnik je mono integrirati v praktièno katerikoli sklopbivalnega okolja. Pri tem je potrebno opredeliti kateri so tistielementi bivalnega okolja, ki jih lahko nadgradimo zraèunalnikom, hkrati pa je pomembno definirati tudi tisteelemente, na katere naj bi se raèunalnik odzival oziroma sprejemalnjih draljaje. Po Guallartu naj bi se bivalno okolje delilo na šestelementov, ki so: èlovek, prostor, predmeti, mrea, ovoj in vsebina[ Guallart, 2004:56].Slika 3: Šest elementov bivalnega okolja.(Vir: Guallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is thenetwork (Media house project). Iaac, Barcelona)Six elements of the living environment.ÈlovekÈlovek je edini pravi razlog za obstoj grajenega okolja. Podtem pojmom razumemo ljudi oziroma vsa iva bitja, kamor lahkopogojno prištevamo še ivali in rastline. Naèeloma pa gre za bitja,ki bivajo in imajo v svoji najrazvitejši obliki inteligenco. Ta bitjaimajo metabolizem oziroma svoj notranji biološki ustroj, ki jimomogoèa, da lahko funkcionirajo. Njihovo fizièno stanje se lahkoodraa na mnogo naèinov. Eden najboljših pokazateljev v primeruèloveka je njegova telesna temperatura.Gledano z vidika èloveka mora bivalni prostor odgovarjatištevilnim pogojem. Tudi zaradi prisotnosti sodobnih tehnologij sele-ti spreminjajo. Zato je potrebno znova preuèiti razlike v odnosihèloveka do prostora, ki zadevajo: velikost in fleksibilnostpotrebnega prostora, kulturne dejavnike, delovne navade, spol,starost, spalne navade, èas odsotnosti od doma, obiske, prisotnostotrok, lastništvo prostora, prisotnost drugih ivih bitij(rastline/ivali), odnos v kontekstu do blinjega okoliša, prisotnosttelekomunikacij (telefon, televizija, raèunalnik, internet), itd.Bivalni prostor je projektiran na dimenzije èloveškega telesa. Vnekem smislu gre za zadnji, vrhnji sloj uporabnikove koe. Najboljnaraven naèin uporabe prostora bi bil, èe bi le-ta doumel našepotrebe in dejanja preprosto v skladu z našim gibanjem. Znanosttei k oblikovanju prostora, ki bi lahko sprejemal telesne impulzekot so gibanje, utrip srca ali temperatura, jih prepoznal in se odzivals primerno povratno reakcijo.ProstorPrazen prostor nam omogoèa bivanje. Meri se v kubiènihmetrih in ima kemièno komponento (kisik), ki nam omogoèa, dadihamo. Èe ta faktor presahne, je èlovekov obstoj onemogoèen.Posamezne lastnosti prostora, kot so temperatura, vlaga, hitrostgibanja zraka, zvoèna intenziteta, ipd., lahko izmerimo z vmesniki,ki jih je moè vgraditi v vsakega od posameznih delov prostora,ponavadi pa so razporejeni v ovoju, ki omejuje bivalni prostor.Glede na to, da je mogoèe posamezne lastnosti prostora izmeriti, jemono z njimi tudi manipulirati, za kar gre zasluga e pretekliindustrijski dobi. Klimatizacija je le ena od mnogih monihoperacij znotraj bivalnega okolja, s katerimi spreminjamo pogojebivanja.Doloèena bivalna okolja lahko imenujemo inteligentna, kadarizpolnjujejo naslednje pogoje: da razpoznajo in se zavedajouporabnikovih potreb, da se na podlagi uporabnikovih potrebodloèijo kako se odzvati ter da se odzovejo na prepoznaven inprièakovan naèin, ki ne dopušèa dvomov, saj si s tem pridobijozaupanje uporabnika. Prvi korak na poti k izpolnitvi teh zahtev jevgradnja posebnih tipal, ki zaznajo podatke v fiziènem prostoru, jih53

Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTIAR 2005/1obdelajo ter iz njih izlušèijo ustrezne informacije. Na podlagi tehinformacij se lahko sistem odzove na razliène naèine.Najenostavnejša varianta so povratna sporoèila prek razliènihvmesnikov v obliki teksta, zvoka ali slike, lahko pa se sistemodzove tudi z drugaèno reakcijo kot je sprememba razsvetljave,glasba, projekcija, kombinacije veè medijev,… Za pretvorbonekega dogodka iz fiziènega okolja v digitalno informacijo inobratno, potrebujemo vmesnike, ki so poleg zaznave fiziènihsprememb sposobni tudi emitiranja multimedijskih vsebin vodvisnosti od funkcije bivalnega prostora.PredmetiProstor sam po sebi nima prepoznavne funkcije. Šele spostavitvijo predmetov v samem prostoru mu doloèimo neknamen. Predmeti so torej elementi, ki zavzemajo doloèen delprostora in mu hkrati doloèajo funkcijo. Nekateri predmeti sopostali tako znaèilni za doloèen prostor, da je njihova pripadnost esamoumevna (štedilnik, WC školjka, pralni stroj…), medtem ko sedrugi lahko pojavljajo praktièno kjerkoli (miza, stol, omara,…).Tipièni predmeti so tudi elektrièni gospodinjski aparati. Njihovapripadnost danemu prostoru je e skoraj zgodovinska. Osnova zanjihovo delovanje je elektrika, poleg tega pa imajo vsi e v osnovivgrajeno neko vrsto vmesnika, ki omogoèa ljudem, dakomunicirajo z njimi. V bivalnem okolju se pojavlja vse veèpredmetov, ki razvijajo svojo pripadnost, se elektrificirajo inpridobivajo nove informacijske funkcije na domu. Vsak predmet(tudi miza, stol, predalnik, slika…) lahko vsebuje vmesnik.Vse veè predmetov se zaradi integracije z naprednimitehnološkimi sistemi razvija v inteligentne objekte, ki so sposobnisprejemanja in oddajanja informacij [Streitz, 2001:28].Uporabnost takšnih inteligentnih objektov dokazujejo številniprototipi, ki so jih razvili na Fraunhoferjevem inštitutu vsodelovanju s partnerji iz razliènih vej gospodarskih panog(pohištvena industrija, telekomunikacije, informacijskatehnologija...). Takšno kombinacijo opreme z raèunalnikom sopoimenovali " Roomware " (sobna oprema). Mednje zaenkratspadajo " Commboard " (komunikacijska tabla), " InteracTable"(interaktivna miza), " CommChair " (komunikacijski stol)," InterWall " (pregradna stena), itd. Inteligentni objekti imajo e vosnovi vgrajeno neko vrsto vmesnika, ki omogoèa ljudem, dakomunicirajo z njimi, poleg tega pa se povezujejo tudi med sabo inskupaj tvorijo omreje.Slika 4:Inteligentni objekti - Roomware.(Vir: Rötzer, I., 2002: Office furniture goes online. Frauenhofermagazine, special issue 1. 2002.)Intelligent objects Roomware.OmrejeOmreje zagotavlja, da so informacije strukturirane inrazposlane po prostoru. Omreje je definirano v prerezu in pa spotekom doloèene napeljave. Razvodi energije, vode, plina,podatkovnega omreja, itd. so danes stalnica bivalnega okolja.Posamezna razlièna omreja se med seboj lahko zdruujejo nanaèin, da uporabljajo isti potek kanalov in reagirajo usklajenoglede na vrste podatkov. Breziène povezave postajajo enanajpomembnejših pridobitev tehnološkega napredka inomogoèajo povezovanje med posameznimi sklopi bivalnegaokolja, ki vkljuèuje tako predmete kot tudi sam ovoj prostora.OvojOvoj je konstruiran z namenom, da se znotraj omejenegaprostora zagotovi doloèene ivljenjske pogoje za bivanje, ki sorazlièni od tistih v naravnem okolju. Meri se v kvadratnih metrih inje v prerezu ponavadi sestavljen iz razliènih plasti ter materialov(opeka, izolacija, zraèni sloj, omet, barva,...). Ovoj bivalnegaokolja je bil tradicionalno statièen. V elji po izboljšanjufunkcionalnosti prostora pa znanost išèe bolj prilagodljiv,dinamièen in fleksibilen ovoj.Poleg tega, da z ovojem doseemo znotraj omejenega prostoradrugaène ivljenjske pogoje kot so tisti v naravnem okolju, lahko znjim med sabo loèimo tudi prostore z drugaèno funkcijo invsebino. V tem procesu postajajo mediji oziroma multimedijipomemben sestavni del prostora in se kot taki zaènejo pojavljatipovsod tam, kjer elimo z njimi upravljati. Vsaka sprememba vprostoru ali pa v poloaju èloveškega telesa lahko sproi proces, kirezultira s primernim odzivom medijev. Na ta naèin dodamoprostoru novo avdio-vizualno dimenzijo, katere vsebina sespreminja v skladu z našim ravnanjem in ravnanjem okoliceznotraj ovoja.VsebinaVsebina je subjektivna informacija, ki jo je moè zaznati šele vnekem doloèenem kontekstu bivalnega okolja. Za primer vzemimoradio, ki proizvaja zvok z jakostjo in tonom. Obe lastnosti zvoka seda fizikalno izmeriti in tako doloèiti njegovo objektivno vrednost.Subjektivna vrednost slišane informacije pa je vsebina in jeodvisna od psihološke interpretacije vsakega posameznika. Daneslahko raèunalnik z lahkoto izraèuna vse fizikalne parametrenekega draljaja, kmalu pa bo nastopil èas, ko bo lahko razbral tudisubjektivni pomen doloèene informacije. Razlièni mediji (zvok,slika, video) ali pa fizikalni parametri (razsvetljava, vlaga, gibanjezraka) lahko oblikujejo povsem subjektiven obèutek doloèenegaprostora in mu s tem dajejo vsebino. Èe je industrijska dobaprinesla nadzor nad fizikalnimi parametri (ogrevanje, ohlajanje,klimatizacija…), pa je z informacijsko dobo prišla na vrstomedijska manipulacija prostora. Po Macluhanu so mediji e takointegralni del sodobnega ivljenja. Tisto, kar jim v bivalnem okoljuprimanjkuje, je interaktivnost oziroma sposobnost odzvati se natrenutna dejanja èloveka in okolja samega.Avdiovizualni elektronski mediji so v domaèem okolju prisotnivse od njihovega razvoja v 1950-ih, takrat še preko televizijskihzaslonov, kasneje pa tudi e preko raèunalnikov. Postali so kljuènielementi, okoli katerih se vrti druabno ivljenje v hiši kot se je vsedo prejšnjega stoletja vrtelo okoli ognjišèa [Macluhan, 1992].Danes se veèina prostega èasa odvija pred televizorjem, oziroma vzadnjem èasu okoli raèunalnika. Oba sta kot vmesnika precejomejena, tako z uniformiranostjo standardnih velikosti zaslonovkot tudi z vsebino prikazanega, ki nudi zgolj monost izbora nekevnaprej doloèene vsebine, najsi gre za film, nogometno tekmo,kulturno debato ali pa pregled spletne strani. V tem smislu gre zaprecej preproste vmesnike, brez sposobnosti interakcije in odzivana okolico. Rešitev tega problema ponujajo trije novi elementi,razviti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so se znotrajbivalnega okolja zaèeli uveljavljati tudi na komercialnem nivoju:digitalni interaktivni sistemi, novi podatkovni zasloni inprostorske vhodne naprave.Prve interaktivne sisteme povezujemo s formatom CD-Rom, kiso jih na zaèetku uporabljali predvsem v kulturne in komercialnenamene. Na njih so bile multimedijske vsebine, ki so vsebovaleavdio, video, grafiko in slikovni material. Kolièina podatkov inmonost dostopa do njih je bila precej fleksibilna, a še vednoomejena. Danes lahko do takšnih vsebin poljubno dostopamopreko širokopasovnih internetnih povezav. Ti sistemi ne54

AR 2005/1Iztok KovaèièINTEGRACIJA RAÈUNALNIKA IN ARHITEKTURE PRIHODNOSTIomogoèajo samo dostopnost do najrazliènejših oblik informacij,temveè med njimi ustvarjajo dinamiène povezave in generirajonove metode dostopa do njih. V tem procesu postane uporabnikaktivni udeleenec, ki istoèasno sprejema in hkrati posreduje noveinformacije.Na drugi strani imamo razvoj novih generacij slikovnihzaslonov kot so LCD projektorji ali plazemski zasloni, kipresegajo standardne, dimenzijsko omejene ekrane ter omogoèajoprojekcijo na poljubno veliko ploskev. Poleg tega se lahkoizognemo tudi tradicionalnemu naèinu prikaza informacij zmonitorjem, postavljenim pravokotno na tla, saj jih lahko namestotega projiciramo na katerokoli šestih ploskev prostora in vodgovarjajoèi velikosti.Hkrati z razvojem interaktivnih sistemov in podatkovnihzaslonov se razvijajo tudi nove vhodne naprave, preko katerihuporabnik upravlja s podatki veliko enostavneje kot to dopušèatradicionalna miška. Zasloni na dotik, senzorji gibanja, glasovnivnos podatkov, površine, sposobne prepoznavanja obrisov aliumetni vid omogoèajo prepoznavanje èlovekovih dejanj, kisproijo primeren odziv multimedijskih sistemov, namešèenih vprostoru. Kakšen naj bo ta odziv, je v prvi vrsti odvisno od funkcijeposameznega prostora znotraj bivalnega okolja.Slika 5:COMET (COMmunication EnvironmenT). Primer multimedijskegadelovnega okolja.(Bauer, W., Rieck, A., Stiefel, K. 2003, OFFICE 21 - Push for theFuture. Better performance in innovative working environments.Egmont vgs verlagsgesellschaft mbH, Köln)COMET (COMmunication EnvironmenT). Example of a multimediawork environment.Arhitekturne perspektiveSkupni imenovalec vseh sprememb v prihodnosti je tehnološkinapredek, ki bo vplival na razvoj vsakega od šestih elementovbivalnega prostora kot smo ga delili po Guallartu. Novetehnologije, kot so fleksibilni transparentni zasloni, elektronskipapir, nanoraèunalniki, drobni, skoraj nevidni senzorji inbrezièna povezava s popolnoma novimi tipi opreme bodoposamezniku omogoèali stalno prikljuèenost na informacijskomreo [Bauer in sod., 2003:30]. Raèunalnik bo postal vseprisoten(omniprezenten), ob tem pa bo zaradi konstantne miniaturizacijepostal praktièno neviden. Visoko loèljivi zasloni z glasovnimiukazi in prepoznavanjem kretenj bodo vmesniki med èlovekom inraèunalnikom.V nekaj letih se bo pasivni, fizièni svet, ki ga definirajo golefunkcionalne strukture, znotraj katerih ljudje išèejo zavetje,konzumirajo produkte ter komunicirajo s svetom preko ekranov,popolnoma umaknil inteligentnemu okolju. V njem bodo ljudje inpredmeti proizvajali in sprejemali informacije ter jih spreminjali vnovo znanje. Oblikovanje fiziènega kot digitalnega prostora bomoralo potekati istoèasno, v procesu konstantnega izmenjavanjainformacij, v katerem se bosta oba svetova uèila drug od drugegater o njunih medsebojnih zmonostih in omejitvah. Materija ininformacija se bosta v tem procesu aktivno prepletali in zdruevali.Arhitektura kot oblikovanje prostora pomembno vpliva narazvoj èlovekove dejavnosti, zato ima potencial, da v tej novi,hibridni situaciji prevzame odloèilno vlogo ter ob redefiniciji samesebe postane vmesnik za interakcijo med uporabnikom ininteligentnim okoljem oziroma med realnim in navideznimprostorom.Humana dimenzijaS predpostavko o integraciji raèunalnika v vse kljuèneelemente bivalnega okolja nam znanost zagotavlja, da bo razviladom, ki bo opremljen za ustvarjanje in uvajanje novih spoznanj,katera bo posameznik, prebivalec sveta, lahko izmenjeval zostalimi ljudmi, ob tem pa mu bo omogoèeno ivljenje na višjikvalitetni ravni. Pri tem se seveda poraja vprašanje kakšna je takvalitetna raven, kaj èlovek od nje prièakuje in do kolikšne merenaj pusti raèunalniku, da kontrolira njegovo ivljenje.Eno od skrajnosti ponuja navidezna resniènost, ki naj bi vkombinaciji s primerno opremo omogoèala tudi zaznavanjerazliènih tekstur materialov, temperaturnih razlik ter vonjav, ki bibile stimulirane v naših moganih in ivènih konèièih senzorjev zavonj. Poleg tega naj bi se softver toliko posodobil, da bi kvalitetaizgleda predmetov in celotnega sveta postala še bolj realistièna inomogoèala premikanje po prostoru v realnem èasu. Vse to bi lahkovodilo v simulacijo realnega ivljenja, pri èemer obstaja nevarnost,da se razvijejo biološkemu bivanju škodljive odvisnosti, ker bièlovek lahko pozabil na realne biološke potrebe, saj bi zelektrostimulacijo pravih ivènih centrov na èloveškem telesu letodobilo napaène informacije o dejanskem stanju (lakota, eja,obèutek za èas,...). Trenutno je to problematika, s katero seukvarjajo razlièni znanstveni scenariji in ne sloni toliko na realnihdejstvih, gre paè za poigravanje z resniènostjo in virtualnostjo.Veliko bolj verjetna je druga varianta, ki predvideva tiho inneopazno integracijo raèunalnika v èlovekovo bivalno okolje.Navkljub visoki tehnologiji se bodo tako v poslovnem kot vdomaèem okolju ohranile mnoge stare navade: jutranji èasopis,vonja do pisarne, prometni zamaški, privatni pogovori s kolegi izslube, skodelica kave, kratki roki in seveda èloveške napake.Èlovek bo ohranil ves nadzor nad raèunalnikom, tako da bo brezmotiviranega posameznika z znanjem (izobraene delovne sile)tudi najnovejši softver in najbolj razvito omreje neuèinkovito[Bauer in sod., 2003:30-40]. Ker bo èlovek še vedno v središèuvsega dogajanja, bo razvoj v prihodnosti posveèen novimkonceptom bivalnih prostorov za poveèanje kreativnosti ter zaveèanje njegove psihiène in fiziène produktivnosti. Raèunalniknas torej, navkljub izrednemu napredku tehnologije še ne bonadomestil.Viri in literaturaBauer, W., Rieck, A., Stiefel, K. 2003, OFFICE 21 Push for the Future. Betterperformance in innovative working environments. Egmont vgsverlagsgesellschaft mbH, KölnGuallart, V. 2004: The house is the computer, the structure is the network (Mediahouse project). Iaac, BarcelonaKošir, F., 1993: Zamisel mesta. Slovenska matica, LjubljanaMacluhan, M., 1992, The global village : transformations in world life and mediain the 21st century. Oxford University Press, NewYorkStreitz, N., 1999:Arbeitswelten im Wandel - fit für die Zukunft? Deutsche Verlags-Anstalt, StuttgartIztok Kovaèièiztok.kovacic@volja.net55

Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURI" The impact factor"of the scientific level in architecture2oo5 / 1 ARUDK 72:001.8COBISS 1.02 pregledni znanstveni èlanekprejeto 1.9.2005izvleèekÈlanek nadaljuje prizadevanja za oblikovanje kriterijev in meril znanstveneravni v arhitekturi, ko se le-ta sooèa s pospešenim uveljavljanjem kolièinskihkazalcev odliènosti znanstvenoraziskovalnega dela v Sloveniji. V podatkovnihbazah " ISI ", katerih površinsko upoštevanje produkcijsko najuspešnejšimznanostim uspešno slui za utemeljevanje njihove znanstvene odliènosti vSloveniji, išèe podatkovne plasti, ki nakazujejo posebnosti arhitekturne strokepo svetu. Poseben poudarek posveèa razmerju med arhitekturno in celotnoznanstveno produkcijo v izbranih kulturnih obmoèjih znotraj referenènegapodatkovnega sistema. Prispeva k utemeljitvi potrebe po kakovostni opredelitvivplivnosti znanstvene ravni v arhitekturi kot dopolnitve favoriziranega " faktorjavplivnosti ", morda ustreznega za vede, ki se v izbranih podatkovnih sistemihodlikujejo z najvišjo produktivnostjo. V zakljuèku nakazuje monosti takšnihopredelitev znanstvene vplivnosti v arhitekturi.abstractThe article is a continuation of efforts for the formulation of criteria andmeasures for scientific work in architecture, which is in Slovenia confronted withaccelerated enforcement of quantitative indicators of excellence of scientificresearch work. It searches for those data layers in the "ISI" databases, whichpoint out specifics of the architectural profession worldwide and whosesuperficial acknowledgment is used by the productively most successful sciencesin Slovenia to argument their scientific excellence. Special emphasis is given tothe relation between architecture and the entire scientific production in selectedcultural fields within the referential data system. It contributes to argumentationof the need for quality definitions of influence of architecture's scientific levelthat should complement the favoured "impact factor", which is better suited fordisciplines that figure in the selected data systems with highest productivity. Inconclusion possibilities for such definition of scientific influence of architectureare pointed out.kljuène besede:znanstvenoraziskovalno delo, arhitekturakey words:scientific research work, architectureStopnjevanje diskriminacije znanstvenih podroèij v SlovenijiOb razmišljanjih o znanstveni ravni arhitekture v Sloveniji[Zupanèiè Strojan, 2004] se v zadnjem èasu sooèamo sstopnjevanjem diskriminacije znanstvenih ved in podroèij. Tenjaje razvidna iz primerjave veljavnih pravilnikov na podroèjuraziskovalne dejavnosti v Sloveniji ["Pravilnik o ocenjevanju...",2005: 18. èlen] ["Pravilnik o (so)financiranju...", 2005: 30 èlen] spredhodnimi merili ["Pravilnik o pogojih in metodologiji...",2002]. Trditev naj ilustrira doloèilo o kazalcih znanstveneuspešnosti, ki poprej enotno kategorijo èlankov v revijah zuveljavljenih citatnih baz (tj. tistih, ki ponujajo informacije o citatihznotraj istega sistema), podrobno razèlenjuje glede na "faktorvpliva" revije (tj. glede na pogostost citiranja povpreènega èlankaizbrane revije v izbrani bazi in izbranem letu), s èimer naj bi kazalomoni vpliv èlanka. Še veè: citatne baze, ki pripadajo istemupodatkovnemu sistemu (ISI / Web of Science), in so doloèene poprevladujoèi vsebini (SCI in SCI Expanded, za narovoslovje intehnologijo, SSCI, za druboslovje in A@HCI, za humanistiko,kamor je v tem primeru uvršèena tudi arhitektura) ne "dosegajo"istega "najvišjega" nivoja "odliènosti". Èe je res uvrstitev èlanka vbaze SCI oz. SCI Expanded, SSCI in A@HCI znak njegoveodliènosti, kako je mogoèe trditi, da je èlanek v reviji z SCI / SCIExpanded samo zaradi faktorja vpliva (v svoji vsebinskikategoriji!) lahko štirikrat veè vreden kot èlanek revije z A@HCI,oz. dvakrat veè kot tisti, ki ga je mogoèe najti v bazi SSCI? Kje se jeizgubila "vsebinska kategorija" ob "prestopu" v drugo bazo istegasistema? Kako je mogoèe, da je èlanek v "spodnji polovici" SSCI-jaše vedno dvakrat pomembnejši kot tisti z A@HCI-ja, medtem ko je"zadnja èetrtina SCI-ja A@HCI-ju enakovredna? Ali je èlanek vreviji, ki jo je mogoèe najti v specializirani bazi za posameznapodroèja, samo zato dvakrat "manj vreden" kot najskromnejši v eniizmed baz, ker specializirani sistemi bibliografskih baz ne ponujajomonosti enostavnega preverjanja citatov? Razširitev pomembnihSlika 1: Ponazoritev veljavnih meril Agencije za raziskovalno dejavnostSlovenije. [" Pravilnik o ocenjevanju... ", 2005] ["Pravilnik o(so)financiranju...", 2005]Cureent criteria of ARDS.kategorij v humanistiki je le "kaplja v morje", èe mora humanistpripraviti šestnajst èlankov v slovenski reviji s seznama ARRS, dadosee vrednost najvišje vrednotenega v SCI-ju. Trditev, da lahkonpr. humanisti doseejo enakovreden nivo "odliènosti" s pisanjemknjig, razvodeni v priznavanju dvakratne odliènosti knjigi vmednarodni zalobi v primerjavi z nacionalno. Knjiga naznanstvenem podroèju, ki zadeva kulturna vprašanja regionalnegaoz. nacionalnega pomena, je v navedenem sistemu ne glede na56

AR 2005/1Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIsvojo vplivnost "vredna" skoraj pol manj kot èlanek npr. napodroèju biotehnologije, ki se glede na potencialni vpliv v bazahISI uvršèa v najvišjo kategorijo.Uveljavljeni sistem ved in podroèij ARRS ne diskriminira leved, temveè tudi podroèja znotraj njih, katerih pestrost priznavasam referenèni sistem (ISI). Hkrati popolnoma destimulira v širšemtransregionalnem prostoru uveljavljeni problemski pristop, sajspodbuja povezovanje najbolj produktivnih med seboj.Primerjava veljavnih znanstvenih meril na ravni univerze["Merila...", 2001] nakazuje, da kriterij potencialnega vpliva narazliènih podroèjih ni vsesplošno izenaèen s faktorjem vpliva revijv podatkovnem sistemu ISI. Zelo enostavno lahko odèitamopodroèja, ki sama priznavajo vsesplošnost tega kriterija(klasifikacija glede na IF je navedena v merilih Biotehniškefakultete, Fakultete za farmacijo, Fakultete za matematiko infiziko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijskotehnologijo, Medicinske Fakultete, Veterinarske Fakultete inVisoke šole za zdravstvo). Oèitno je, da si humanistiène indruboslovne vede, pa tudi nekatera podroèja tehnike in celonaravoslovja, ob prepoznavanju potencialnega vpliva rezultatovraziskovalnega dela ne morejo pomagati s klasifikacijo glede na IFv izbranih citatnih bazah, saj je primerljivost mona zgolj znotrajpodobno produktivnih podroèij v izbranem referenènem sistemu.Podrobnejši vpogled v sistem ISI pove, da le-ta premore dosti veèjopodatkovno pestrost kot jo priznavajo v citatnih bazah najboljproduktivne vede. Kako daleè smo torej od deklarativnih oz.formalnih doloèil o drubeno-prostorski praviènosti in trajnerazvojne uravnoteenosti, ki zadeva tudi personalni razvoj?Izhajajoè iz opredelitve splošnih kriterijev znanstvene odliènosti,lahko s stališèa arhitekture izpostavimo nekaj "lekcij", ki jihponujajo analize znotraj sistema" ISI.Splošni kriteriji znanstvene odliènostiKriterije znanstvene odliènosti, ki lahko veljajo za vsediscipline, je moè izraziti le v abstraktnih pojmih kot so kvaliteta,ustvarjalnost, pomembnost (koristnost…). Po njih lahkoocenjujemo tako raziskovalne rezultate kot tudi programe. Obocenjevanju programov preverjamo še pogoje delovanja: vitalnostin izvedljivost. Primerov tako splošno opredeljenih kriterijev jecela vrsta, npr. v okviru evropskega raziskovalnega sistema[Zupanèiè Strojan, 2004: 80]. Tudi med nacionalnimi sistemivrednotenja lahko v Evropi najdemo zelo splošne rešitve, kiomogoèajo relativno primerljivost kakovostne ravni zupoštevanjem vse pestrosti podroèij in priznavanjem njihoveavtonomije. Tokrat izpostavimo nizozemski primer klasifikacije izpostopka ocenjevanja raziskovalnih organizacij ["StandardEvaluation Protocol...", 2003]:- odlièno: v mednarodnem ospredju, z monim pomembnimvplivom na podroèju. Znanstvenoraziskovalna institucija veljakot vodilni akter v mednarodnem merilu;- zelo dobro: delo, ki je mednarodno konkurenèno, in lahkoprièakujemo njegov pomemben vpliv; nacionalno v ospredju napodroèju. Znanstvenoraziskovalna institucija se s takšnimi deliizkazuje kot mednarodni akter, ki je vodilni v nacionalnemmerilu;- dobro: konkurenèno delo na nacionalni ravni in bo verjetnopozitivno vplivalo v mednarodnem prostoru. V tem primeru greza mednarodno prepoznavne, nacionalne akterje;- zadostno: solidno, toda ne izzivalno delo, ki lahko pripomore krazumevanju problema/podroèja. Instituciji je priznananacionalna vidnost.Kvaliteto je torej mogoèe oceniti v okviru podroèja. Recenzentskisistemi zagotavljajo njeno osnovno raven. Kvaliteta je nujni pogojznanstvene odliènosti: kvalificirani recenzenti pravilomapreverjajo aktualnost oz. utemeljenost vsebine glede na poljeznanja na relevantnih podroèjih, stopnjo inovativnosti prispevka,stopnjo doseganja zastavljenih ciljev, ustreznost metodologije,logiko utemeljevanja, naèin razlage. Kompetentnost recenzentov jetorej kljuènega pomena.Stopnjo ustvarjalnosti je mogoèe opredeljevati s pomoèjobibliometrièih in sociometriènih kazalcev ter sinteznih kakovostnihocen. V kolikor so bibliometrièni kazalci ustvarjalnosti (npr. številoèlankov, knjig…) obravnavani brez upoštevanja sociometriènegavidika, so rezultati vsakršnega vrednotenja znanstvene odliènostivprašljivi. Kako je mogoèe primerjati število èlankov po razliènihpodroèjih in glede na rezultat prisoditi višji nivo znanstveneodliènosti bolj produktivni vedi ali podroèju? Celo primerjavaproduktivnosti znotraj istega podroèja je brez upoštevanja pogojevdelovanja v izbranem okolju vprašljiva. Ne glede na to paraziskovalna praksa kae, da je na vsakem podroèju za doseganjedobrih rezultatov potreben tudi osnovni obseg prizadevanj, ki pa niabsolutno doloèljiv. S poveèevanjem kolièine predstavitevrezultatov pa se, ob pretiravanju, izgublja prav vsebina, ki naj bi sepredstavila. Ustvarjalnost zaradi ustvarjalnosti postane -neustvarjalna in v nasprotju s poslanstvom znanosti v ustvarjanjunovega znanja. Pomen pripisuje znanstvenemu delu drubenoprostorskookolje. To velja tako za dejanski kot tudi za monipomen rezultatov. Katero je to okolje? Na kakšen naèin je pomen vnjem prepoznaven? Dostopnost znanstvenih rezultatov lahko kaepotencialni pomen. Za koga? Ali je baza ISI bolj dostopna kotICONDA, èe je npr. raven dostopnosti podatkov v njih v prostorihraziskovalnih institucij enaka? Ali je elektronsko publiciranje nainternetu manj dostopno kot natisnjene objave v knjinicah? Kdo teinformacije uporablja in zakaj? Izbrano delo je lahko pomembno leza tiste, ki predstavljene rezultate razumejo. Objava v enemsvetovnih jezikov razširja krog akademske publike, ne pa nujnopublike regionalnega drubeno-prostorskega okolja.Uveljavljenost podatkovnih sistemov tudi ne odpira poti novimznanostim ali naèinom predstavitev znanstvenih rezultatov. Tako jepripisovanje najvišjega pomena najdlje uveljavljenimpodatkovnim sistemom, z najvišjim komercialnim pomenom vsmislu prodajanja tujih rezultatov s strani zalonikov ["Open…",2004]. vprašljiva prav s stališèa bistva znanosti. V kolikor pa jezadeva dejansko uporabna in tudi uporabljena v relevantnemkulturnem okolju, v katerem presojamo pomen raziskovalnihdosekov, je takšen kriterij bolj vreden upoštevanja. Tista izmedkolièinsko usmerjenih metod ocenjevanja, ki pripisuje faktorjuvpliva revije bistven pomen, torej upošteva samo pomen v okolju inv vedah, kjer je podatkovni sistem uveljavljen, oz. se uporablja.Hkrati izkljuèuje vse druge oblike vpliva, ki so prisotne v istem alimorda v drugem okolju. Avtomatizem formalistiènega priznavanjapomena znanstvenoraziskovalnim predstavitvam pomeniizogibanje potrebi in odgovornosti kakovostnega ocenjevanja inreprezentanènega izbora po pomenu, s spoštovanjem posebnostiposameznih podroèij. Presoja kakovosti vpliva zahteva metodevrednotenja, ki presegajo zanašanje na bibliometriène kazalcemonega vpliva. Pomembna je usmerjenost k relevantni ciljnipubliki, pestrost ravni vpliva, predvsem pa kakovost vpliva vkulturnem okolju, kateremu je delo namenjeno.Vitalnost in izvedljivost se nanašata na osebno ali skupinskosposobnost razvoja raziskovalnih prizadevanj. Delovnih pogojev,koordinacije vsebine, aktivnosti, realnosti raziskovalnih strategij nimogoèe vrednotiti samo ob pregledu e predstavljenihraziskovalnih rezultatov. Potrebna je ocena programov, naèinovnjihove priprave…Za razmislek o omejitvah sistema ISI z vidika ocenjevanjavpliva znanstvenih rezultatov sluijo tudi podatki sistema samega.Lekcije kazalcev produktivnostiPovršinsko prevzemanje podatkov iz sistema ISI ["ISI Web of57

Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIAR 2005/1knowledge"], zanemarja podatke o medsebojnih razmerjih, ki jihponuja sam sistem.V SCI ("Expanded"), SSCI in A&HCI v svetovnem meriluarhitektura ni primerljiva z drugimi znanostmi. Rezultati analize popodatkih "Science Indicators" ["ISI Web of Science" / "ISI ScienceIndicators"], kaejo, da ni vprašljiva le njena primerljivost z (vnavedenih bazah) najbolj produktivno klinièno medicino, ampakcelo z drugimi v kulturno okolje usmerjenimi znanostmi.Field Citations Papers Impact1 Clinical Medicine 4420055,00 891334,00 4,962 Literature 2365,00 19501,00 0,123 History 5681,00 15791,00 0,364 Philosophy 507,00 10968,00 0,465 General 2003,00 918,00 0,226 Language & Linguistics 2897,00 7285,00 0,407 Religion & Theology 205,00 7076,00 0,298 Performing Arts 1643,00 5858,00 0,289 Art & Architecture 480,00 5088,00 0,0910 Archaeology 4251,00 3897,00 1,0911 Classical Studies 467,00 2098,00 0,22Slika 2: Primerjava števila objav in " vpliva" po podatkih " ScienceIndicators"za obdobje 2000-2004 v arhitekturi in drugih podroèjih, kise ukvarjajo s kulturnim okoljem, z objavami " najbolj produktivnih ".Comparison of number of published works on architecture and otherfields that deal with the cultural environment and " influence"according to " Science Indicators"data for the period 2000-2004 withpublished works of the " most productive"fields.Field% CitedArt & Architecture 6,78Computer Science 38,75Engineering 37,95Environment/Ecology 49,35Multidisciplinary 40,57Social Sciences, general 36,62Slika 3: Primerjava števila objav po podatkih " Science indicators"za obdobje2000-2004 v arhitekturi s povpreèji na problemsko povezanihpodroèjih.Comparison of number of published works on architecture accordingto "Science Indicators" data for the period 2000-2004 with averagesin relevant related fields.Rezultati poizvedbe ne pomenijo, da znanstvena raven varhitekturi nima vpliva, ampak zgolj dejstvo, da je pomen merjenjanjenega vpliva s kolièinskimi kazalci v omenjeni bazi zanemarljiv,celo v primerjavi s celoto druboslovnih znanosti ali okoljskousmerjenih ved. Predstavljeni kolièinski kazalci nakazujejo, dasledenje politiki prioritetnih objav v navedenih bazah pomenioddaljevanje od bistva in poslanstva arhitekture, katere kvalitetneaplikacije zahtevajo trdne znanstveno raziskovalne temelje.Primerjanje števila objav in citatov med znanstvenimi podroèjibrez hkratnega upoštevanja primerjav izbranega podroèja pogeografskih obmoèjih zanemarja pogoje referenènegageografskega okvira, celo v izbranem sistemu/bazi. Ti pogoji sovsaj deloma razvidni iz primerjave razmerij med arhitekturno incelotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotnoprodukcijo drugih evropskih drav, oz. drugih transregionalnihokvirov. T.i. ute podroèja ponuja edino vrsto za vrednotenjeodliènosti v arhitekturi morda relevantnih podatkov, vsaj zapublikacije z baz ISI-ja.Èe upoštevamo kriterij razmerja med objavami na podroèjuarhitekture in celotno produkcijo drave (tj. vseh ved) v izbranihbazah (upoštevane so samo evropske drave s pozitivnimrazmerjem, ter povpreèja transregionalnih geografskih celot), sepokae primerljivost arhitekturne produkcije v bazah ISI vSloveniji z razmerjem v Avstriji, na Èeškem, Poljskem,Norveškem, Finskem, v Belgiji. Višja vrednost razmerja je lahkoposledica nizke splošne produktivnosti v izbranih bazah (Francija),ali pa jezikovne povezanosti z angleškim govornim podroèjem, kiizboljšuje razmerje kulturno usmerjenih ved do celote (UK).Bistveno nija vrednost npr. na Danskem ne more pomeniti, da jevpliv znanstvene ravni arhitekture na Danskem zanemarljiv, èevelja danska arhitektura v znanstveni in strokovni literaturi zazgledno z najrazliènejših vidikov. Èemu torej v Sloveniji usmerjatipredstavitve znanstvenih rezultatov v te baze? Kam potemtakemusmerjati? Izhodišèe za usmeritve je nedvomno dedišèinauniverzitetnih kriterijev za arhitekturo oz. njene znanstvene ravni.Slika 4: Razmerja " utei podroèja" arhitekture po podatkih " Scienceindicators"za obdobje 2000-2004: razmerja med arhitekturno incelotno produkcijo v Sloveniji ter arhitekturno in celotno produkcijodrugih evropskih drav, oz. drugih transregionalnih okvirov.Ratios between the architecture's " field weighting"according to" Science indicators"data for the period 2000-2004: ratios betweenarchitecture and the entire production in Slovenia, as well asarchitecture and the entire production in other European countries orother trans-regional frameworks.Dedišèina univerzitetnih kriterijev za podroèje arhitekture vSlovenijiKaj so doslej slovenski arhitekti prepoznali kot "znanstvenoodlièno"? Kako se le-to povezuje z novo-uveljavljenim sistemompodatkovnih bazARRS-ja in posledièno tudi Univerze?Upoštevanje baz podatkov, ki ob vkljuèevanju serijskihpublikacij preverjajo recenzentski sistem, pomeni siceravtomatizem priznavanja "pomembnosti" znanstvenimpredstavitvam glede na doseeno soglasje o minimalnih zahtevah(=recenzije). Nakazujejo pomen s stališèa dostopnosti podatkov ins tem potencialni vpliv. Dejanski vpliv v doloèenem kulturnemokolju pa je odvisen tudi od uveljavljenosti nekaterih bibliografskihbaz. Na podroèju arhitekture je v širšem prostorskem kontekstudosti bolj kot baze SCI ("Expanded"), SSCI inA&HCI v uporabi nanacionalnih centrih osnovana specializirana baza ICONDA, ki vveliki meri pokriva arhitekturne in urbanistiène revije. To jerazvidno tudi iz rezultatov ankete, ki jo je v letu 2004 izvedlaKomisija za znanstvenoraziskovalna merila FA. Za bolj anglosaškousmerjene je morda uporabna (ne pa tudi uporabljana) baza AveryIndex ofArchitectural Periodicals, saj v njej najdemo vrsto v širšemkulturnem okolju pomembnih arhitekturnih revij. Pojavljajo se tudinove baze, ki uèinkovito sluijo svojemu namenu kot zbirke"sveega" referenènega gradiva z vsega sveta, še posebej napodroèjih, ki se jim pomen poveèuje v zadnjih desetletjih in letih(podroèje raèunalniškega arhitekturnega projektiranjaCUMINCAD = Cumulative Index of Computer AidedArchitectural Design ["Cumulative Index…", 2005].) in sezavestno oddaljujejo neposrednim komercialnim ciljem. Dostop do58

AR 2005/1Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIrazliènih informacijskih ravni je primerljiv z drugimi bazami,potencialni vpliv je usmerjen v specializirano publiko, ravenkakovosti pa je zagotovljena s pomoèjo enakovredno urejenegarecenzentskega sistema vseh kljuènih transregionalnih znanstvenihorganizacij s podroèja, ki zdruujejo najnovejše izsledke v skupniinformacijski sistem.Prepušèanje doloèanja relevantnih baz za doloèeno podroèjedrugim strokam je vprašljivo, saj le-te ne poznajo potrebraziskovalcev po utemeljevanju inovativnosti, kar poslediènopredhodnim rezultatom dviguje raven vplivnosti. Zato smo na FApripravili analizo "pojavljanja" revij, katerim smo doslej priznavalipomen, v bazah, ki jih priznavaARRS (in posledièno Univerza, karje razvidno iz letošnjih sklepov Senata).Vpogled v bazi ICONDA in Avery Index to ArchitecturalPeriodicals kae, da seznami ARRS-ja in Univerze izkljuèujejonekaj slovenskih arhitekturnih oz. za arhitekturo zanimivih revij:AB, Oris, pa tudi ITcon ter delo in Varnost.Slovenske revije z mednarodnih bibliografskih baz, ki jihpriznava ARRS , ki doslej niso bile vkljuèene v Bibliografskiindeks arhitekture, pa morda zadevajo sorodna podroèjaspecializacij znotraj arhitekturnega polja delovanja (v oklepajih sonavedene baze teh revij):Acta geographica Slovenica (Curr. Geogr. Pub.),Acta HistoriaeArtis Sloveniae (Hist. Abstr., ABC-CLIO), AnthropologicalNotebooks (Antropol. Index), Arheološki vestnik: ActaArchaeologica (Zachkat. DAI; Antropol. Index), Èasopis zazgodovino in narodopisje (Hist. Abst. ABC-CLIO), Filozofskivestnik (A&HCI ; CSA Philos. Index), Geografski vestnik (CurrGeogr. Pub.), Glasnik slovenskega etnološkega društva (Antropol.Index; Abst. Music. Lit.), Image Analysis & Stereology (IM,CAplus), Javnost / The public (SSCI; CCSBC, IBSS; CSAWPSA,CSASA, CA), Materiali in tehnologije (METADEX), Phainomena(CSA Philos. Index), Prispevki za novejšo zgodovino (Hist. Abst.ABC-CLIO), Psihološka obzorja (PsychINFO), Razprave / IV.razred SAZU (Georef), Razprave in gradivo (CSAWPSA,CSASA), Sodobna pedagogika (CSASA), Teorija in praksa(PSAWPSA; CSASA), Traditiones (Anthr. Index; Francis-.E. C.Europe), Varstvoslovje (CSAWPSA), Zdravstveno varstvo (IM),Zgodovinski èasopis (Hist.Abst,ABC-CLIO).Razširitev spektra "relevantnih" revij, v katerih "se priznavajo"objave arhitektov kot "odliène", pomeni sicer ukinitev vproblemskem pristopu omejujoèega seznama iz tujine ob iskanjuprimernega medija za relevantno ciljno publiko, brskanje po bazah,ki jih doslej nismo bili vajeni, saj niso prvenstveno namenjeneRAZLIÈICA BAZAREVIJE, KI IZHAJAJO V TUJINIAD, Architectural Design (Academy Editions, London, UK) (ne izhaja veè) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSAMC (Architectueutre, Mouvement, Continuite, Pariz, Francija) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSAR, Aarchitectural Review (The Architectural Press, London, UK H, D A&HCI, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSARCH+, Zeitschrift fuer architektur und Staedtebau (Arch+Verlag, Aachen, Nemèija) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSARCHIS (Nederlands Architectural Institut, Rotterdam, Nizozemska) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSARHITEKTURA (Savez arhitekata Hrvatske, Zagreb, Hrvaška) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSBAUTECHNIK (Ernst & Sohn Verlag, Berlin, Nemèija) H, D ICONDABAUVELT (Bertelsmann Verlag, Berlin, Nemèija) H, D ICONDABLAETTER FUER TECHNIKGESCHICHTE (Texchnisches Museum Wien, Avstria) HCASABELLA (Elmond Periodici, Milano, italija) H, D ICONDAÈiP, Èovjek i prostor (Savez arhitekata hrvatske, Zagreb, Hrvaška)HDBZ, Deutsche Bauzeitschrift (Bartelsmannverlag, Berlin, Nemèija) H, D ICONDADETAIL (Institut fuer internationale Architektur-Dokumentation, Muenchen, Nemèija) H, D ICONDADOKUMENTE ZUR ARACHITEKTUR (HDA,Has der Architektur, Graz, Avstrija) H, D (tudi monografska publikacija! )DOMUS (Bordone Editrice, Milano, Italija) H ICONDAEL CROQUIS (El Croquis Ed., Madrid, Španija) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSGRADJEVINAR (HSGI, Zaagreb, Hrvaška) H, D ICONDAHOUSING STUDIES (Harfax Publishing, Basingstoke, UK) H, D SSCIINTERNAQTIONAL JOURNAL FOR HOUSING SCINECE (Florida IU, Miami, ZDA) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSISG NACHRICHTEN MAGAZIN (Internationales Staedteforum, Graz, Avstrija) H, D ICONDAJA, The Japan Architect (Shinkencniku-Sha Co., Tokio, Japopnska) H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSL'ARCHITECTURE D'AUJOURDHUI (Groupe Expansion SA, Pariz, Francija H, D A&HCI, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSLOTUS INTERNTIONAL (Elmond Periodici, Milano, Italia) H, D A&HCI, ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSLUOGHI (Circolo Trentino per Architettura Contemporanea, Trento, Italija) HORIS (Arhitekst, Zagreb, Hrvaška)AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSPRO-HOLZ (DIV, Muenchen, Nemèija) (ne izhaja veè) > ZUSCHNITT (Pro:Holz, HPROSTOR (Sveuèilište Zagreb, Arhitektonski fakultet, Zagreb, Hrvaška) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSQUADERNS (Collegio de arquitectos de Cataluna, Barcelona, Španija) H, D ICONDARICERCA (Universita di Udine, Udine, Italija)H, DSTAHLBAU (Ernst & Sohn Verlag, Berlin, Nemèija) H ICONDAURBAN MORPHOLOGY (University of Birmingham, Birmingham, UK)AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSWERK, Bauen und Wohnen (Werk AG Verlag, Zuerich, Švica)ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSWOHNUNG & GESUNDHEIT (Institut fuer Baubiologije, Neubern, Nemèija)ICONDAWORLD OF WOOD (Alan Brooks, Albuquerque, USA)REVIJE, KI IZHAJAJO V SLOVENIJIAB, Arhitektov bilten (DAL, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDAANNALES, (ZDzJ Primorsko, Koper, Slovenija) H, D BIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICAL ABSTRACTS) vkljuèenost v bazo velja za ‚Series Historia Naturalis’AR, Arhitektura/Raziskave (FAUL, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDAETNOLOG (SEM, Ljubljana, Slovenija) H Antropol. Index, Francis-E.C.EGRADBENIK (Tehnis, d.o.o., Ljubljana, Slovenija)HGRADBENI VESTNIK (DGIT, Ljubljana, Slovenija) H ICONDAHIŠE (IDM, Ljubljana, Slovenija)HKLIK (Pro anima d.o.o., Ljubljana, Slovenija)HKRONIKA (ZZDS, LJUBLJANA, Slovenija) H BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ARTLES (ZLS, Ljubljana, Slovenija) H, D CAB AbstractsLIKOVNE BESEDE (ZDSLU, Ljubljana, Slovenija)HLIST (DAL, Ljubljana, Slovenija (ne izhaja veè)HPIRANESI (Piranesi, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDA, AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALSUJMA (Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Slovenija)HURBANI IZZIV (UI, Ljubljana, Slovenija) H, D ICONDAVARSTVO SPOMENIKOV (Ministrstvo za kulturo & URSKD, Ljubljana, Slovenija) H, D AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS, BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ARTSINTEZA (ZDAS, Ljubljana, Slovenija) do 1994 H AVERY INDEX TO ARCHITECTURAL PERIODICALS, BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ARTZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO (FF/UL, Ljlubljana, Slovenija) D BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORY OF ARTSlika 5: Bibliografski indeks arhitekture (razlièici: H-habilitacijska merila, D-pogoj za neposredni prehod na doktorski študij).Bibliographical architectural index (variations: H-habilitation criteria, D-conditions for direct passage to Ph.D. courses).59

Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIAR 2005/1arhitekturi, ter morda blianje arhitekturne problematike drugimznanosti v Sloveniji, vendar lahko hkrati pomeni tudi oddaljevanjeod bistva arhitekture... Teišèe odgovornosti za oceno vsebinskeustreznosti glede na podroèje obravnave je tako v izborukompetentnih strokovnih komisij.Kriteriji znanstvenega raziskovanja v arhitekturi in "faktorvpliva"Razmislek o kriterijih znanstvenega raziskovanja v arhitekturitemelji na predhodnih opredelitvah raziskovanja in znanstvenegaraziskovanja. [Zupanèiè Strojan, 2004] Prispeva k razpravi okriterijih "odliènosti" v arhitekturi, in sicer z razlago "formalnih"monih dokazil vplivnosti in vitalnosti arhitekturnegaraziskovanja, ki bi lahko nadomestili kategorizacijo glede na"faktor vpliva", ki ga e omenjena podroèja vsiljujejo kot splošnikriterij znanstvene "odliènosti". Znanstvenoraziskovalna merilamorajo biti v primeru arhitekture glede ocenjevanja vplivausklajena z umetniškimi merili, vzpostavljati morajo podroènoravnoteje (s spodbujanjem razmisleka o bistvu arhitekture ter onjeni mnogoterosti), hkrati pa spodbujati medsebojno povezanostMEDNARODNEBIBLIOGRAFSKE BAZE SSEZNAMA ARRS, VKATERIH SO NAVEDENEREVIJEBIBLIOGRAFSKEGAINDEKSA ARHITEKTUREVSE BAZE S SEZNAMA ARRSSlika 6: Dostopnost baz, v katerih najdemo doslej priznane revije z " Bibliografskega indeksa arhitekture ".Accessibility to databases where we can find magazines recognised by the " Bibliographical architectural index ".60DOSTOPznanstvenih disciplin v problemskem pristopu.Arhitektura kot v kulturni prostor zazrto podroèje se lahkousmerja v lokalno, regionalno, transregionalno in svetovno raven zisto stopnjo znanstvene odliènosti. Relevantnost znanstvenoraziskovalnih rezultatov se najbolj jasno odraa v njihovem vplivuv prostoru, kateremu so rezultati namenjeni. Vpliv (pozitiven!) seizraa:- v (pozitivnih) znanstvenih citatih,- v objavljenih (pozitivnih) recenzijah znanstvenoraziskovalnihdel,- v ocenah drubeno-prostorskih sprememb kot znanstvenihaplikacijah (t.j. v vplivu na dogajanje v konkretnem prostoru). Letehni mogoèe dokazati s faktorjem vpliva revij, temveè z javnopozitivno znanstveno oceno posledic v stroki (še posebej, èe gre zarezultate razvojnih raziskav).Odmevnost pa se kae tudi v raznovrstnih navedbah,omembah...Odzive akademske sfere in kompetentnih recenzentov/ kritikovdopolnjujejo odzivi strokovne javnosti nasploh, in tudi laiène (vsajglede kompetenc s podroèja arhitekture vanjo sodijo tudiDOSTOPNOST / OPOMBEhttp://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/kat v splošnem dostopu so seznami revij, ki so jih pripravili slovenski Osrednji specializiranieg-znan-publ.aspinformacijski centri / niso nujno navedene vse za stroko relevantne periodiène publikacije, èepravmorda ustrezajo kriterijem za navedbo - potrebno je sprotno preverjanje in dopolnjevanjeSCI (Expanded)seznami: http://www.isinet.com/journals/(Science Citation Index (Expanded)) podrobnejši podatki: http://wos.izum.si/SSCI (Social Sciences CitationIndex)A&HCI (Arts&Humanities CitationIndex)ICONDAAVERY INDEX TO ARCHITECTURALPERIODICALSCAB AbstractsBIOSIS PREVIEWS (BIOLOGICALABSTRACTS)Antropol. Index,FRANCIS-East Central EuropeCSAWPSA (=Worldw.Pol.Sci.Abstracts)CSASA (=Sociological Abstracts)BIBLIOGRAPHY OF THE HISTORYOF ARTDRUGE RELEVANTNE BAZECUMINCAD (Cumulative Index ofComputer Aided ArchitecturalDesign)Cumulative Index of ComputerAided Architectural Design)gl. SCIgl. SCIhttp://www.irbdirekt.de/iconda/seznam in podatki:http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/seznam:http://www.cabipublishing.org/AbstractDatabases.asp?SubjectArea=&Subject=&Section=sc&PID=125seznami: splošni dostop; podrobnejši podatki (bibliografski, izvleèki, citiranost): iz prostorovuniverzitetnih/raziskovalnih institucij / citatna baza za naravoslovne vede in tehnologijo, vkljuèena v ISI-WEB OF SCIENCEgl. SCI / citatna baza za druboslovne vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCEseznami, bibliografski podatki: splošni dostop; podrobnejši podatki: iz prostorovuniverzitetnih/raziskovalnih institucij / specializirana baza za arhitekturo, gradbeništvo in urbanizem, naseznam in podatki dostopni prek strenika CTK-ja / specializirana baza za arhitekturo, prostorskoplaniranje, oblikovanje, spomeniško varstvo (iskalnik za veè baz: CSA)seznam: splošni dostop;podatki: dostop iz prostorov UL - Biotehniške fakultete, Veterinarske fakultete, Kmetijskega inštituta,Univerzitetne knjinice Maribor / specializirana baza za biotehnikodostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakultete in NUK / dostop zlokacij univerze v Ljubljani (gl. npr. strenik NUK-a)seznam:http://www.isinet.com/cgibin/jrnlst/jloptions.cgi?PC=BPhttp://aio.anthropology.org.uk/cgibin/uncgi/search_bib_ai/anthindseznamdostop s èlanskim geslom; brez gesla z lokacij CMK, FF, FDV, Pedagoške fakultete in NUK / dostop zhttp://connectsciences.inist.fr/bases/internes/ lokacij univerze v Ljubljani (gl. npr. strenik NUK-a)perana/test.phppodatkihttp://www.nuk.uni-lj.si/vstop.cgiseznamseznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA –vse baze: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/http://www.csa.com/factsheets/polsci-setc.phpseznamseznam: splošni dostop; podatki: omejitve / CSA –vse baze: http://www.ctk.uni-lj.si/Zbirke/http://www.csa.com/factsheets/supplements/sociossl.phphttp:/www.rlg.org/en/page.php?page_ID==17 seznam: splošni dostop; podatki: omejitve3http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Homegl. SCI / citatna baza za humanistiène vede, vkljuèena v ISI- WEB OF SCIENCEseznam: splošni dostop; podrobnejši podatki: plaèilo / pecializirana baza za biologijo v sistemu Web ofSciencebibliografski podatki: splošni dostop; podrobnejši podatki: èlanarina v eni izmed transregionalnihorganizacij (as ACADIA, CAADRIA, eCAADe, SiGraDi, CAAD futures) / specializirana baza zaraèunalniško arhitekturno projektiranje; 6900 bibliografskih vnosov

AR 2005/1Tadeja Zupanèiè Strojan" FAKTOR VPLIVNOSTI"ZNANSTVENE RAVNI V ARHITEKTURIakademski predstavniki drugih znanosti…). Presoje morebitnihsprememb ravnanja strokovne in laiène javnosti v ravnanju sprostorom, ki jih je mogoèe pripisati odmevnim raziskovalnimugotovitvam, je mogoèe ocenjevati šele iz utrezne "zgodovinskeoddaljenosti".Monosti poveèanja vplivnosti znanstvene ravni arhitekturepri nasPrepoznavanje splošnih kriterijev "znanstvene odliènosti" vširšem trans-regionalnem okolju prispeva k razumevanju razlikglede na merilo obmoèja obravnave in omogoèa vzpostavljanjemedsebojno povezanih rešitev.Lekcije izbranih kazalcev produktivnosti nakazujejo monostipremošèanja razlik med znanstveno ravnijo arhitekture in drugimiznanostmi, še posebej s tistimi z izrazito pozitivistiènim pristopom.Razlike v produktivnosti in v naèinih, v katerih se izraa odmevnostna razliènih podroèjih znanosti, ne izvirajo iz kakovostiznanstvenih dosekov, temveè iz narave znanosti na razliènihpodroèjih. Najvišji doseek v izbrani disciplini je torej naèelomaenakovreden najvišjemu doseku v drugi disciplini, ne glede nauveljavljene naèine predstavitev, ali naèine, po katerih je mogoèepresojati vplivnost raziskovalnih rezultatov.Glede na uveljavljenost baze COBISS v Sloveniji veljaposebno pozornost posvetiti tistim naèinom predstavitevznanstvenih rezultatov, ki jim tudi druge znanosti priznavajopotencialni pomen, hkrati pa ustrezajo vsaj še kakovostni ravniuveljavljenih naèinom znanstvenih predstavitev. Poleg èlankov jeto nedvomno znanstvena knjiga. Obenem pa bi lahko tudi arhitektiprilagodili uporabo COBISS-a kot celote svojim podroènimpotrebam (npr. z vnašanjem podatkov o materializacijah in drugihoblikah aplikacij raziskovalnega dela). Selektivni izbor, ki gaponuja sistem, si lahko skrojimo tudi po svojih potrebah. Drugimpodroèjem bi s tem predstavili bogastvo in pestrost arhitekturnegaudejstvovanja, ki se ne omejuje zgolj v produkcijo za akademskekroge, ampak si prizadeva za vplivnost glede na relevantnostobravnavanega problema. Kompleksna uporaba baze, ki nam je navoljo, lahko pokae kompleksnost ravni potencialne vplivnostiznanstvene ravni v arhitekturi.Doloèitev kriterijev odliènosti za znanstveno knjigo je varhitekturi bistveno pomembnejša kot iskanje pomena "faktorjavpliva" v bazah ISI. Zato je tudi uvršèanje publikacij v kategorijo,ki je pripoznana kot "odlièen" naèin predstavitve znanstvenihrezultatov na nacionalni ravni, vèasih vprašljiva. Informatorji se obkategorizaciji sklicujejo zgolj na formalne kriterije, avtorji nakakovost vsebine, ne glede na raven samokritiènosti. Zahteve po"znanstveni, sistematièni, izèrpni in vseobsegajoèi obravnaviproblema, vprašanja ali predmeta, osebe ali dogodka" (ne glede naštevilo zvezkov) so zato interpretirane na razliènih nivojih, medtemko zahtev po elementih za pridobitev CIP in ISBN ni teko doseèi.Recenzije potrjujejo osnovno raven kvalitete, v kolikor so sevedaizbrani kompetentni recenzenti. Tudi v našem kulturnem prostoruse poèasi uveljavlja elektronsko publiciranje. Zato monostimultimedijskih kombinacij, ki bi sledile logiki knjinih izdaj, šedaleè niso izèrpane (znanstveni film pa se sploh ne upošteva kot"odlièna" predstavitev znanstvenoraziskovalnih rezultatov).COBISS uvršèa med znanstvene monografije še "znanstvenokritiène objave izvirnikov, znanstvene prevode s komentarjem,znanstvene slovarje in znanstvene zemljevide". To pomeni, da jearhitekturnim grafiènim prikazom pot odprta ne glede na razmerjemed besedilom in ilustracijo. Bolj je pomembno kaj znanstvena"srenja" prepozna kot "znanstveno knjigo". Zborniki s konferencter raziskovalna poroèila "ne sodijo v to kategorijo". Kaj je torejtisto, kar znanstveno knjigo v arhitekturi "dela odlièno"? Ne gledena tematiko, pristop oz. metodologijo je nujna primerjalnautemeljitev inovativnih vidikov predstavitve. "Znanstvena"sistematiènost ne izkljuèuje ustvarjalnega "naboja"! Vsebinskacelovitost oz. poglobljenost sta nujni znaèilnosti. Izrazno jezikovnobogastvo (besedno in slikovno)... naj bi arhitekturne znanstvenemonografije odlikovale v bolj izrazito tehniški sosešèini. Grafika,ne glede na stopnjo "multimedijskosti" mora biti samoumevnovredna arhitekta. V arhitekturi se kae monost hkratnegapriblievanja vsebinske ravni, ki je sicer morda primarnonamenjena akademski sferi, tudi splošno-strokovni, s pomoèjoilustracij pa morda tudi splošni javnosti. Meja med znanstveno instrokovno knjigo je v arhitekturi delno zabrisana, èe elimo doseèièim širši spekter ciljne publike. Zaradi utemeljevanja prispevka kdelom predhodnikom pa se znanstvena monografija kljub širjenjuciljne publike ne sme odreèi izhodišèem znanosti, znanstvenemupristopu in metodam, ciljem in namenu znanosti. Znanstveni"aparat" jo s stališèa splošne publike morda po nepotrebnemobremenjuje. Kako torej ohraniti raven "odliènosti", prepoznavnoza znanstveno kritiko, obenem pa prestopiti prag akademske sfere,s tem doseèi veèjo in bolj "otipljivo" vplivnost, vplivnost naprostorske posege v arhitekturi? "Slovenska znanstvena zaloba"se mora po kriterijih ARRS vsako leto potrditi z najmanj tremiznanstvenimi knjigami, ne le svojih avtorjev, v urejenem intransparentnem recenzentskem postopku poznanih recenzentov, inna podlagi natanèno opredeljenih vsebinskih naèel izdajateljskepolitike znanstveno kvalificiranega uredništva.Ob vseh formalizacijah ostaja torej bistveno vprašanje: kaj jepravzaprav vsebina tistega, kar naj bi arhitekti raziskovali in skušalis tem vplivati na svoje drubeno-prostorsko okolje? Vsaj zapripadnike akademske ustanove, ki eli vzgajati arhitektageneralista,je odgovor o odzivnosti na lokalne in regionalneprilike, vendar na skupnem kakovostnem nivoju, skritem medenajstimi toèkami direktive 85/384/EEC o medsebojnempriznavanju kvalifikacij na podroèju arhitekture ["EU directives..."1985-1990-]. V duhu te direktive kot skupnega konsenza evropskihdrav, se lahko vprašamo: katero je torej podroèje delovanja, kjerkljub interdisciplinarnim pristopom, PREVLADUJE arhitektura?Kaj potrebujemo kot znanstveno raziskovalni temelj za vzgojoarhitekta-generalista?Viri in literaturaOpen, self organising repository for scientific information exchange SciX. 2004.http://www.scix.net/ (2005)Cumulative Index of Computer Aided Architectural Design; CUMINDAD.http://cumincad.scix.net/cgi-bin/works/Home (2005)EU directives in the field of regulated professions. II. Sectoral directives.Architect. Directive 85/384/EEC... 1985-1990-. Http://www.aic.lv/ace/tools/dir_en/sektoru.htm (2005)ISI Web of Knowledge. http://www.isinet.com (2005)ISI Web of Science. 2000 / ISI Science Indicators. 2005. Http://home.izum.si/izumft_baze/wos.htm (2005)Merila za volitve v nazive visokošolskih uèiteljev, znanstvenih delavcev insodelavcev. 2001 http://intranet.uni-lj.si/Pravilniki/Habilitacijskamerila/MerilaZaVolitve.asp (2005)Pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov temeljnega inaplikativnega raziskovanja. Ur.l. RS, št. 21/2001, 38/2002.Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnihprogramov. Ur. l. RS, št. 12/2005Pravilnik o (so)financiranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnihprojektov. Ur. l RS, št. 12/2005Standard Evaluation Protocol 2003-2009 for Public Research OrganisationsUtrecht, Den Haag, Amsterdam, VSNU, NWO and KNAW, 2003. The samegeneral criteria can be traced in numerous systems, the diversity can be foundin their interpretation.Zupanèiè Strojan, T., 2004: Arhitektura kot znanost v sistemu vrednotenjaraziskovalnih dosekov. AR, Arhit. razisk. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], Št 1,str. 78-83.doc dr Tadeja Zupanèiè StrojanFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljanitadeja.zupancic@arh.uni-lj.si61

Peter Gabrijelèiè, Alenka Fikfak, Gregor Èok2oo5 / 1 ARSlika 1:V skladu s prostorsko-razvojnimi potenciali bodo posamezna naseljarazvijala svojo središèno vlogo in primarno usmeritev. Slednja bo odvisnapredvsem od strategije razvoja širšega obmoèja, ki bo izrazito varovalna(naravna krajina), agrarna (kmetijsko intenzivna krajina) ali pa bo sledilazmernim trendom urbanizacije podeelja (kulturna krajina manjintenzivna kmetijska obmoèja). Intenzivno kmetovanje bo najbolj vplivalona strukturno zasnovo naselij brez središènega pomena, ki se bodo v celotiprilagodila tehnološkim (obseni agrarni gospodarski objekti) inprostorskim (komasacije zemljišè) zahtevam. Naselja bodo integralnonadgrajevala svoj status in središèni pomen.According to spatial-development potentials particular settlements willdevelop their central role and primary orientation. The latter will mainlydepend on the wider area's development strategy, which can beexceptionally protective (natural landscape), agrarian (intensiveagricultural landscape) or follow moderate trends of countrysideurbanisation (cultural landscape less intensive agricultural areas).Intensive agriculture will most significantly affect structural layout of thesettlements without central significance, which will totally adapt totechnological (expansive agrarian production buildings) and spatial(replotting of land) demands. Settlements will integrally add to their statusand central significance.Slika 3:V naselbinskih obmoèjih in naseljih s kvalitetno stavbnodedišèino uveljavljamo prenovo kot prednostno razvojnostrategijo.In populated areas and settlements with quality built heritagerehabilitation is promoted as the primary development strategy.Slika 2:Spremembe v naèinih pridobivanja dohodka v posestni ekonomiji sopovzroèile opušèanje pridelovalnih zemljišè in spremembo odnosa znaravnim, kmetijskim okoljem.Changes in manners of obtaining income in land ownership economy havecaused abandoning of cultivated land and changes to attitudes to natural,agricultural environments.Slika 4:Predpostavljamo, da bodo predvsem manjša naselja (naselja brezsredišènega pomena) na obmoèjih z velikim agrarnimpotencialom podvrena monokulturni agrarni usmeritvi njihovegagravitacijskega zaledja.Our hypothesis is that mainly smaller settlements (settlementswithout central significance) in areas with agrarian potentialswill be subject to mono-cultural agrarian developments in theirgravitational hinterland.64

AR 2oo5 / 1Peter Gabrijelèiè, Alenka Fikfak, Gregor ÈokUREJANJE PODEELSKIH NASELIJ -NASELJA BREZ SREDIŠÈNEGA POMENAMANAGEMENT OF SETTLEMENTS IN THE COUNTRYSIDE -SETTLEMENTS WITHOUT CENTRAL SIGNIFICANCEraziskava, researchpovzetekS preobrazbo socialne in ekonomske strukture podeelja sepreoblikujejo tudi ustaljene prostorske oblike naselij brezsredišènega pomena (funkcionalna, arhitekturna in urbanistiènazasnova). Spremembe so pozitivne in negativne, zato je potrebnooblikovati primerno metodologijo, ki bo s pomoèjo analitiènihindikatorjev in selektivnih kriterijev omogoèala regulacijoaktualnih prostorskih trendov.Tipi podeelske poselitve ter agrarnih naselij in njihovihsestavnih delov so prav gotovo bistven element kulturne krajine, vkateri so se skozi zgodovinska obdobja menjavale razliènecivilizacije v obliki nenehne kulturne sedimentacije. V odvisnostiod spreminjajoèih se proizvodnih odnosov prihaja do nenehneintegracije starejših in mlajših oblik organizacije prostora in s temdo izoblikovanja novih kvalitet v odnosu med oblikami poselitve,rabo tal in socialno èlenitvijo.doseeni cilji, namen in rezultatiZ oblikovanjem tipologije krajin smo ugotavljali razmerja mednaravno in kmetijsko krajino ter vpetost posameznih naselij vsistem poselitve. Kljuèni ukrepi za urejanje naselij in njihovihvplivnih obmoèij so odvisni od temeljne strategije oziromaprimarne razvojne usmeritve krajine. Praktièen rezultat nalogepredstavlja karta s prikazom tipologije podeelskih krajin inpodeelskih naselij, s pomoèjo katere je mogoèe okvirno opredelitikarakter vseh posameznih obmoèij v prostoru Slovenije. Taèlenitev prostora predstavlja izhodišèe za definiranje podrobnejšihmeril/pravil za urejanje manjših naselij glede na njihovotipologijo, kulturno-krajinske tipe in glede na specifiko lokacije.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenKljuèni problem podroèja raziskave je poleg urejanja"prostorskih trendov", ki jih povzroèajo aktualne socioekonomskespremembe tudi prehod iz ustaljene planerske praksein spremljajoèih upravnih postopkov v nov sistem prostorskeganaèrtovanja in urejanja prostora.Naloga razkriva pomanjkljivosti obstojeèe zakonodaje napodroèju podrobnejših pravil urejanja prostora. V Splošnihpravilih prostorskega naèrtovanja (SPRO, PRO) so izrazitopoudarjeni varstveni vidiki, manj pa je izpostavljena arhitekturnain urbanistièna presoja (zlasti pri presoji variantnih rešitev, ki sozahtevane v doloèenih postopkih). Arhitekturna in urbanistiènastroka mora v navedenih postopkih izdelave posameznihprostorskih aktov pridobiti vidnejšo vlogo, saj je vprašanjeestetskih (oblikovnih) meril za podobo prostora kljuènega pomena(razpoznavnost identitete, skladnost z obstojeèo celoto, strukturnespremembe, ki so e v teku ali so naèrtovane, prisotnost vizualnihpoudarkov, simbolna vrednost itd.).kljuène besedepodeelje, poselitveni vzorci, urejanje prostora, naselja brezsredišènega pomena, tipologija podeelskih krajinsummaryTransformation of the countryside's social and economicstructure is also coupled with transformation of established spatialforms of settlements without central significance (functional,architectural and urbanistic layout). Changes are positive andnegative. It is therefore necessary to devise a more adequatemethodology, which will, supported by analytical indicators andselective criteria, enable regulation of present spatial trends.The type of settlement in the countryside and agrariansettlement, as well as their composite parts, is surely the essentialelement of a cultural landscape, in which throughout historicalperiods, different civilisations replaced each other in the form ofconstant cultural sedimentation. Depending on changingproduction relations there is a constant integration of older andyounger forms of spatial organisation and correspondingly theformation of new qualities related to forms of settlement, land useand social structuring.intentions, goals and resultsIn designing the landscape typology we determined therelations between natural and cultural landscapes and theintegration of independent settlements in the settlement system.The key measures for management of settlements and theirinfluential areas depend on the fundamental strategy andlandscape's priority development direction. The research'spractical result is a map showing typologies of countrysidelandscapes and pertaining settlements, which can be used to givegeneral definitions of the character of all the separate areas inSlovene territory. This structuring represents a starting point fordefining more detailed measures/rules for management of smallersettlements with respect of their typology, cultural-landscape typeand specifics of their setting.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceBesides management of "spatial trends" caused by ongoingsocial-economic changes the key researched issue was transitionfrom present planning practise and corresponding administrativeprocedures to the new system of spatial planning and management.The research discloses deficiencies of valid laws in the segmentof detailed rules regulating spatial management. In the generalrules of spatial management (Strategy, order) protective aspectsare exceptionally emphasised, while architectural and urbanisticassessment are hardly mentioned (especially in assessment of ideaproposals, which are demanded in certain procedures). Thearchitectural and urbanistic practices have to be given a moresubstantial role in the production procedures of such planningacts, after all issues of aesthetic (design) measures for spatialimage are of vital importance (distinction, identity, harmony withthe extant entity, ongoing or planned structural changes, presenceof landmarks, symbolic value etc.).key wordscountryside, settlement patterns, spatial management,settlement without central significance, typology of countrysidelandscape65

Borut Juvanec2oo5 / 1 ARSlika 1: Primer znaèilne strani na Internetu. Poglavja sledijo od 1 do 11.Example for typical page on the Internet. Chapters follow from 1 to 11.Slika 2:Skica za prvo stran: naslov, tekst in poglavja s številkami.Sketch for the first page: title, text and chapters with numbers.Slika 3:Skica za poglavje s tekstom. Monost izbire poglavij.Sketch for the chapter with text. Other chapters can be chosen.Slika 4:Skica poglavja z grafiko: risba, naèrt, fotografija.Chapter with graphics: drawing, technical drawing and photo.Yemen 2oo5Yemen 2oo5Switzerland 1995, 2oo4Switzerland 1995, 2oo4Slika 5:Howd, kamnito zatoèišèe v gorovju Haraz,Yemen.Howd, the stone shelter on the Haraz Mountains, Yemen.Slika 6:Crot /scele, kamnito zatoèišèe v kantonu Graubuenden / Grisson, CH.Crot / scele, the stone shelter in canton Graubuenden / Grisson, CH.66

AR 2oo5 / 1Dejan Jakhel, Maj Juvanec, Domen ZupanèièBorut JuvanecMEDIJSKA PREDSTAVITEV RAZISKAVE" KAMEN NA KAMEN"MEDIA REPRESENTATION OF THE RESEARCH" STONE UPON STONE"raziskava, researchpovzetekMedijska predstavitev raziskave je postavitev znanstvenihrezultatov na internet.Raziskava Kamen na kamen / Stone upon Stone je raziskovalnanaloga, ki je tekla v letu 2oo3, oddana pa je bila na Univerzi vLjubljani, Fakulteta za arhitekturo 2oo4. Vsebina zaokrouje zaèetkein izvore arhitekture v kamnu, konstrukcijo, tipiko in teorijo terokolje, konèuje s problematiko. Posebna poglavja so indeks, viri inliteratura ter povzetki v slovenšèini, anglešèini, nemšèini, hrvašèiniin v kastilšèini. Raziskava je postavljena v formatu 2o x 28 cm inobsega 141 strani teksta s slikami. Slikovno gradivo so fotografije,skice, risbe, sheme, raèunalniške sheme na fotografijah,fotografirani leseni modeli in raèunalniške simulacije. Vse gradivoje v barvah. Tu so tudi podatki o avtorju ter tri recenzije. Recenzentiso bili prof Christian Lassure, CERAV, Pariz; prof dr Paul Oliver,Oxford Brookes University; dr Berislav Horvatiè, Institut za fizikuRH, Zagreb.Vsebinsko je medijska predstavitev z naslovom The Stonerazdeljena na elemente (zaradi Neta je vse tekstualno gradivo vanglešèini):teoretièni del, ki vsebuje 10 poglavijabstract, history, construction, typics, theory, objects, environment,problematics, links, bibliography,dokumentacija, v kateri je trenutno predstavljeno 18 tipovkamnitih zatoèišè Mediterana, po Evropi, pa tudi v Palestini, naSinaju in v Jemnu. Vsak tip zatoèišèa je predstavljen s krajšimtekstom, makro in mikro zemljevidom lokacije in nekajfotografijami. Zaradi relativno visokega odstotka uporabnikovinterneta (do 30% - odvisno od ciljne publike), ki še vedno uporablja15 palène monitorje z loèljivostjo 800 x 600 pikslov, je izbranaefektivna širina strani 760 px. Vsa navigacija in bistveni podatki soznotraj te meje, tako da lahko tudi obiskovalci z najmanjšimi ekraninemoteno brskajo po strani. Strani so centrirane na levi rob ekrana,na desni pa se pri veèjih ekranih po širini nekaj grafiènih elementovrazširi po vsem ekranu tudi pri veèjih loèljivostih (širina 100%).Gradivo je izrazito interaktivno: vsebini lahko sledimo po vrstnemredu od zaèetka do konca (v celoti ali le s povzetki), dosegljiva soposamièna poglavja, objekte pa lahko izbiramo po abecedi (lokalnihizrazov), po deelah ali po karti Evrope (s severnim delomAfrike).doseeni cilji, namen in rezultatiCilj je bil podati celovito informacijo o objektih korbelinga, odteorije do prakse in do stanja objektov v prostoru. Rezultat jedigitalna informacija o predstavitvi v vseh kljuènih brskalnikih.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenArhitektura kamna je najstarejša arhitektura, kar jih poznamo.Vernakularna arhitektura postaja v svetovnem okviru vse boljpomembna in je umešèena v pedagoške procese vseh pomembnejšihšol za arhitekturo (Oxford, Rim, Valencia, Paris, Lausanne,Grenoble, Trento, Milano).Raziskava je dosegljiva v Knjinici FA.Naslov: www.stoneshelter.orgkljuène besedekamen, vernakularna arhitektura, zatoèišèe, korbelingsummaryThe media presentation of the research is placement of scientificresults on the Internet.The research Stone upon Stone was carried out during 2003 andpublished by the University of Ljubljana, Faculty of Architecture, in2004. The content encompasses the beginnings and sources ofarchitecture in stone, structure, typology, theory and environmentand concludes with the issues. Separate chapters are: index, sourcesand literature and abstracts in Slovene, English, German, Croat andSpanish. The layout was done in a 20x28 cm format and contains 141pages of text with figures. The graphic material containsphotographs, sketches, drawings, computer schemes onphotographs, photographed wooden models and computersimulations. All is in full colour. Data about the reviewers is added.They were: Prof. Christian Lassure, CERAV, Paris; Prof. dr. PaulOliver, Oxford Brookes University, Oxford; Dr. Berislav Horvatiè,Institute for physics, Zagreb.The content of the media presentation, titled The Stone, is dividedinto elements (because of the web, all textual material is in English):The theoretical part contains 10 chapters: abstract, history,construction, typology, theory, objects, environment, issues, links,bibliography, documentation, which presently contains 18 types ofstone shelters from the Mediterranean basin, Europe, as well asPalestine, Sinai and Yemen. All types of shelters are presented byshort texts, macro- and micro-maps of the site and severalphotographs.Because of the relatively high share of internet users(up to 30 % - depending on the goal public) who still use 15 inchmonitors and resolution 800 x 600 pixels, the selected effective pagewidth is 760 px. All navigation and essential data is within this range,thus visitors with smaller monitors can also surf the pages easily. Thepages are justified to the left side of the monitor, with wider monitorscertain graphical elements expand across the whole screen (width100 %).The material is exceptionally interactive: the content can befollowed in order, from beginning to end (comprehensively or only byabstracts), separate chapters are easily reached; buildings can beselected by alphabetical order (local names), country or a map ofEurope (with Northern Africa).intentions, goals and resultsThe goal was to present comprehensive information aboutcorbelled objects, from theory to practise and the condition ofbuildings in space. The result is digital information aboutpresentation in all key browsers.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceArchitecture in stone is the oldest known architecture.Vernacular architecture is even in the global framework becomingincreasingly important and is positioned in all pedagogic processesof all important schools of architecture (Oxford, Rome, Valencia,Paris, Lausanne, Grenoble, Trento and Milano).The research is available in the library of the Faculty of architecture.Address: www.stoneshelter.orgkey wordsstone, vernacular architecture, shelter, corbelling67

Vojko Kilar, Toma Slak2oo5 / 1 ARKonstrukcijski sistem iz stebrov in gred (okvirna konstrukcija)Tloris regularne konstrukcije.Layout of a regular structure.Regularna konstrukcija tipièni okvir.Nihajni èas je 1,8 s.Regular structure typical frame.Oscillation time is 1,8 s.Prostorska okvirna konstrukcija z neregularno tlorisnorazporeditvijo (torzija). Nihajni èas je 2,1s.Spatial frame structure with irregular layoutdistribution (torsion). Oscillation time is 2,1 s.Okvirna konstrukcija z mehko pritlièno etao.Nihajni èas je 0,58 s.Frame structure with soft ground floor. Oscillationtime is 0,58 s.Okvirna konstrukcija s kratkim stebrom.Nihajni èas je 1,6 s.Frame structure with short column.Oscillation time is 1,6 s.Ravninska okvirna konstrukcija z neregularnorazporeditvijo parapetov. Nihajni èas je 0,94 s.Planar frame structure with irregular distribution ofparapets. Oscillation time is 0,94 s.Konstrukcijski sistem iz sten (stenasta konstrukcija)Stenasta konstrukcija, 1,5 % površine sten v vsakismeri. Nihajni èas je 0,42 s.Wall structure, 1,5 % of wall in all directions.Oscillation time is 0,42 s.Stenasta konstrukcija.(šibka vzdolna smer smer X).Wall structure.(weak longitudinal direction direction X).Nihanje stenaste konstrukcije s šibko vzdolno smerjopri potresu v vzdolni smeri. Nihajni èas je 2,9 s.Oscillation of wall structure with weak longitudinaldirection in an earthquake with longitudinaldirection. Oscillation time is 2,9 s.68

AR 2oo5 / 1Vojko Kilar, Toma SlakPRIMERJAVA OBNAŠANJA REGULARNIH INNEREGULARNIH KONSTRUKCIJ PRI POTRESNI OBREMENITVICOMPARISON OF THE BEHAVIOUR OF REGULAR AND IRREGULARSTRUCTURES UNDER EARTHQUAKE LOADSraziskava, researchpovzetekVrsta predpisov, zahtev, smernic in priporoèil v predpisih ogradnji stavb na potresnih obmoèjih poudarja pomembnost tako vtlorisu kot v po višini èim bolj pravilnih (to ne pomeni nujnosimetriènih) konstrukcij stavb. Kot negativne se obravnavajo vsakeveèje prekinitve vertikalnih nosilnih elementov kot tudi vsakeveèje spremembe togosti v posameznih etaah. Ob pregledusodobnih konstrukcij stavb pa lahko ugotovimo, da se kreativnostsodobnega arhitekturnega izraza obièajno izogiba uporabipreprostih regularnih oblik in se rada zateka k oblikam, ki so skonstrukcijskega stališèa neregularne. Uporaba neregularnihkonstrukcij v predpisih sicer ni izrecno prepovedana, pomembnopa se je zavedati, da so takšne konstrukcije naèeloma draje, manjvarne in posledièno nekonkurenène.doseeni cilji, namen in rezultatiV predstavljeni raziskavi smo izbrali dva pri nas najobièajnejšakonstrukcijska sistema: a) AB okvir in b) AB stenasto konstrukcijoter pet najtipiènejših oblik neregularnosti: 1) nepravilnosti prirazporeditvi nosilnih elementov v tlorisu, 2) mehke etae, 3) kratkistebri, 4) neenakomerna razporeditev polnil in 5) razlièna nosilnostv dveh pravokotnih smereh. V predstavljeni fazi raziskave smo seomejili na elastièen dinamièen raèun èasovnega poteka odziva.Uporabljena akcelerograma sta si po maksimumih podobna, pofrekvenèni sestavi pa zelo razlièna. Prikazan je maksimalnihorizontalni pomik na vrhu konstrukcij, maksimalni relativnipomik ter maksimalni moment in preèna sila v stebru. Priprimerjavah je pomembna predvsem primerjava pomikov medrazliènimi nepravilnostmi pri isti obtebi in pri istemkonstrukcijskem sistemu, saj so dobljene razlike posledicaneregularne zasnove, ki je predmet raziskave. Raèunalniškesimulacije so pokazale, da nepravilnosti in skoki v togostipovzroèajo poveèanje napetosti in neugodnih strinih ali torzijskihobremenitev. Še posebej je to nevarno kadar takšne napetostinastanejo v stebrih nijih nadstropij ali kadar se vzpostavi lokalniporušni mehanizem. Èetudi elementom, v katerih je prišlo doprekoraèitev napetosti, lahko poveèamo dimenzije in jih moènejearmiramo, so to še vedno mesta v konstrukciji, kjer bo v primerumoènega potresnega sunka lahko prišlo do hujših poškodb.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenNeregularnim konstrukcijam se je potrebno izogibati e v fazizasnove konstrukcije, saj so takšne stavbe draje in potresno manjvarne. V prid arhitektom-projektantom lahko reèemo le, da vnekaterih primerih vplivi moèno neregularnih zasnov niso biliprièakovano veliki. Moèno so lahko razlièni pri razliènih potresih zistim pospeškom tal in razlièno prevladujoèo frekvenco. Nalogapotrjuje tezo, da je regularna zasnova konstrukcij in t. i. "potresnoodporna" gradnja po novih evropskih predpisih EC 8 ob ustreznemsodelovanju arhitekta in gradbenika pri zasnovi objektov dobrazašèita pred posledicami moènih potresov.kljuène besedeZasnova konstrukcij, pravilnost, regularnost, potresno varnagradnja, arhitektura konstrukcij, Eurocode 8.summaryVarious regulations, demands, guidelines andrecommendations stipulated in building legislature forconstruction in earthquake prone areas state the importance ofregular building structures, both in layout and heights (whichdoesn't mean they are necessarily symmetrical). All largerdiscontinuity of vertical load-bearing elements, just as anysignificant changes in rigidity of particular floors, is seen asnegative. Upon a review of contemporary building structures wecan nevertheless establish that creativity in contemporaryarchitectural expression usually refrains from using simple regularforms and likes to take recluse in forms, which are, from thestructural attitude, irregular. Use of irregular structures is notstrictly prohibited in regulations, but we have to be aware that suchstructures are in principal more expensive, less safe andconsequentially less competitive.intentions, goals and resultsIn the presented research we chose two of the most oftenstructural systems used domestically: a) reinforced concrete frameand b) reinforced concrete wall structure and five of the mosttypical forms of irregularity: 1) irregularity in placement of loadbearingelements in the layout, 2) soft floors, 3) short columns, 4)unequal distribution of fillers and 5) different load-bearingcapacities in two perpendicular directions. In the presented phaseof the research we limited ourselves to elasticity calculation of timeprogression of response. The used acceleration graphs are similarin maximum values, while their frequency structures are verydifferent. The maximal horizontal shift at the top of structures,maximal relative shift, and maximal momentum and maximaltraverse force in columns, are shown. In comparisons, above allcomparison of shifts between different irregularities under thesame load and the same structural systems is important, since theobtained differences are consequences of irregular concepts, whichis the research issue at hand. Computer simulations showed thatirregularities, discontinuance and inconsistent rigidity causeincrease in tension and unbeneficial shearing or torsion loads inparticular elements of the structure. This is especially dangerouswhen these tensions emerge in columns of lower floors or whenlocal collapse mechanisms are established. Even if we increase thedimensions and add more reinforcement to elements, in whichtensions are excessive, these are still the places in a structure,where a stronger earthquake surge could cause serious damage.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceIrregular structures have to be avoided in early phases of thestructural design, since such buildings are more expensive and lessearthquake safe. For the benefit of architects-designers we can saythat in some cases the effects of irregular concepts weren't as bad asexpected. They can be very different under different earthquakeswith the same ground acceleration and different prevailingfrequency. The research proves the hypothesis that regularstructural concepts and so called "earthquake resistant" building,according to the new European regulation EC8, can provide goodprotection before consequences of strong earthquakes, if thearchitect and engineer cooperate adequately.key wordsstructural concept, correctness, regularity, earthquake-safeconstruction, construction architecture, Eurocode 8.69

Peter Marolt2oo5 / 1 ARSlika 1:Prostorska likovna kompozicija.Spatial artistic composition.Slika 2:Kompozicija v prostoru.Composition in space.Slika 3:Likovna kompozicija na ploskvi.Artistic composition on a plane.Slika 4:Vizualno teišèe ni nujno identièno s fiziènimteišèem.Visual centre of gravity is not necessarily identical tothe physical centre of gravity.Slika 5:70Oblika in vsebina. Model meditativne kapele.Form and content. Model of a meditative chapel.Slika 6:Vir slik:Svetloba kot eden bistvenih elementov oblikovanjaprostora.Light as one of the essential elements of spatialdesign.Marolt, P., 2004: Pomen likovnosti za arhitekturni prostor.(doktorska disertacija) Univerza v Ljubljani, Fakultetaza arhitekturo.

AR 2oo5 / 1Peter MaroltLIKOVNI PROSTOR IN ARHITEKTURAKOT KOMPLEKSNA CELOTAARTISTIC SPACE AND ARCHITECTUREAS A COMPLEX ENTITYraziskava, researchpovzetekRaziskava potrjuje smiselnost primerjave širšega likovnegasveta z umetnostjo oblikovanja prostora, s èimer posrednodokazuje tudi likovno komponento kot soustvarjalcaarhitekturnega prostora. Arhitektura je namreè znanost, pa tudivešèina kako nekaj narediti po nekih pravilih, "ars" oziroma"tehne". Predstavlja kompleksno celoto, katere cilj jemnogoplasten. Pojavlja se na razliènih nivojih, vse do nivojadrube in civilizacije.Arhitekturni prostor naj bi bil oblikovan v in po meriluèloveka. Kvalitetno stavbarstvo naj bi oznaèevala red inurejenost. Kadar arhitektura ni takšna, lahko slui le kot primerkakšna ne bi smela biti. "Lepoto" opredeljuje skladnostelementov, oblikovanje naj bi bilo usklajeno z namenom, pa tudiz vsebino arhitekturnega prostora. Namembnost se pri temnavezuje tudi na pravilno izbrano konstrukcijo, ki je kot taka esama zase estetska in predmet obèudovanja.summaryThe research confirms the sensibility of comparing thebroader artistic field with the art of spatial design, wherebyindirect confirmation is given to the artistic component of the cocreationof architectural space. Architecture is in fact a science,but also skill of creating something by certain rules "ars" and"tehne". It is a complex entity with a many-layered goal. Itappears at various levels, all the way to society and civilisation.Architectural space should be designed in and for the humanscale. Quality building should be marked by order andorderliness. When architecture isn't like that, it can only serve asan example of what it shouldn't be. "Beauty" is defined asharmony of elements, while design should be aligned to purpose,as well as content of the architectural space. Utility therebyconnects to correct choice of structure, which is for such simplereason aesthetical and the object of admiration.doseeni cilji, namen in rezultatiArhitektura je konkretna in abstraktna hkrati. Raziskavadokazuje, da likovno mišljenje kot nepredmetna oblika mišljenjanudi širše izhodišèe dokonènemu izoblikovanju prostora, sajpoleg tega, da omogoèa konkretne produkte, navaja tudi nakompleksnejši razmislek. Raziskovanje oblike - likovnoraziskovanje je nujni pogoj in pomemben èlen v snovanjukvalitetnega arhitekturnega prostora, saj omogoèa, da ustvarjalecpravilno oblikuje in uskladi celoto.intentions, goals and resultsArchitecture is simultaneously real and abstract. Theresearch proves that " artistic thought ", as an immaterial form ofthought, offers a wider starting position for definite design ofspace, since besides ensuring real products, it also guidestowards complex consideration. Research of form, artisticresearch, is the essential condition and important link in theconceptualisation of architectural space, since it enables thecreator to correctly design and harmonise the whole.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenUporabnost arhitekture izvira iz praznine, ki jo omejujearhitekturni ovoj. V splošnem jo opredeljuje niz soodvisnih,nasprotno predznaèenih elementov dvojic, ki jih skozi procesizoblikovanja arhitekturnega prostora poizkušamo uravnoteiti.Kvalitetna arhitektura temelji na ravnovesju, redu, harmoniji.Gradi jo vzajemni odnos med razumom in intuicijo, zamislijo inmaterialno obliko, formo in uporabnostjo, konstrukcijo inzamislijo o prostoru, umetnostjo in inenirstvom, pojmovnoobliko in tehniko oziroma tehnologijo, ekonomiènostjo in"lepoto"... Oblikovalec prostora, ki se spoprijema znamembnostjo, se s tem loti tudi (likovnega) oblikovanja.V svojinajboljši obliki, skozi proces, oziroma s pomoèjo procesapreoblikovanja stvarnosti, naj bi arhitektura celo ponudila novomonost bivanja in tako tudi dejansko omogoèala tako fizièno,predvsem pa duhovno preivetje èloveka.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceThe utility of architecture stems from the void, limited by anarchitectural envelope. In general it is defined by a series ofinterdependent, inversely marked pairs, which we try to balanceby the process of designing architectural space. Qualityarchitecture is based on balance, order, harmony. It grows fromthe mutual relation between intellect and intuition, idea andmaterial form, form and utility, structure and idea about space,art and engineering, abstract form and technique or technology,economics and "beauty"… A spatial designer, when challengedby utility, simultaneously undertakes (artistic) design. In its bestform, by the process or aided by the process of transformation ofreality, architecture should offer new possibilities of existenceand thus also enable physical but above all spiritual survival ofhumanity.kljuène besedearhitekturni prostor, likovnost, oblikovanje, komponentearhitekture, pojmovno mišljenje, ravnovesjekey wordsarchitectural space, artistic character, design, architecturalcomponents, conceptual thought, balance71

Toma Novljan2oo5 / 1 ARSlika 1: Raziskava - stanovanjsko obmoèje Rakovnik v Ljubljani.Research - organised multi-residental area at Rakovnik in Ljubljana.Slika 2: Rakovnik - prostorske analize, študentska delavnica 2001.Rakovnik - spatial analysis, student workshop 2001.P. Hudobivnik, J. Vaniè, M. Novina, K. Šrot, I. Gantar, A. Uršiè, N.Slika 3: Shema " matrike"za obdelavo podatkov.Scheme of the data processing matrix.Kremar, 2001.72

AR 2oo5 / 1Toma NovljanCILJI - MATRICA - UKREPI:STANOVANJSKO OBMOÈJE RAKOVNIKGOALS MATRIX MEASURES:THE RESIDENTIAL AREA RAKOVNIKraziskava, researchpovzetekVelik del slovenskega stanovanjskega fonda predstavljajo objekti,ki datirajo v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Globalnespremembe, sprememba drubene ureditve in kulture bivanja,sodobni stanovanjski standardi in zakonodaja s podroèjagradbeništva zahtevajo ukrepe, ki bi obstojeèe stanovanjske objekteprilagodili moderni rabi. Zaradi specifiènosti posameznihstanovanjskih naselij in posameznih veèstanovanjskih objektov jepotrebno izdelati univerzalen sistem vrednotenja in iz tega izhajajoèsistem prenovitvenih ukrepov. Sistem bi upošteval materialne innematerialne danosti posameznih okolij, v katerih se nahajajostanovanjski objekti, jih analiziral ter na podlagi tega predlagalukrepe za prenovo. Posamezne danosti in potrebne spremembe soobravnavane z veè razliènih vidikov, ki so med seboj primerljivi. Togenerira posebno matriko, ki s pomoèjo vrednotenja in medsebojneprimerjave vhodnih podatkov išèe primerne povezave in iz tegaizhajajoèe mone ukrepe.doseeni cilji, namen in rezultatiPrikaz monosti za izdelavo univerzalnega sistema primerjavmaterialnih (naravnih in grajenih) ter nematerialnih danostiizbranega stanovanjskega okolja na podlagi medsebojne primerjavein smiselnosti razliènih ukrepov prenove kolektivnih stanovanjskihambientov.Doseèi pozitiven odnos do monosti izboljšave in s tem ohranitvevrednosti obstojeèega stanovanjskega fonda. Dvigniti nivo bivalnekulture " povpreènega"stanovalca. Stanovanjskim obmoèjemomogoèiti trajnosten razvoj, prilagodljivost spremembam,pozitiven odnos do ojega in širšega naravnega okolja v katerem senahajajo. Vzpostaviti enotnejša merila za vrednotenje stanja ininstrumente za izvedbo potrebnih posegov v prostor.Pripomoèek naèrtovalcem in oblikovalcem stanovanjske politike inzakonodaje. Preizkusni instrument za izvedbo predhodnih" laboratorijskih"študij brez pretiranega in vèasih tveganegavkljuèevanja, tj. vznemirjanja neposrednih uporabnikov izbranegaprostora. Osnova za dopolnjevanje in prilagajanje prostorskih meril.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenPredmet obravnave predstavljajo neurejene razmere prenovestanovanjskega fonda v Sloveniji in vpliv le-teh na arhitekturnevidike prenove kot poseben problem. Namen reševanja tegaproblema pa pomeni povezovanje arhitekturnih vidikov v smislutrajnostnega razvoja bivalnega okolja pri nas. Prenoviteljska praksanaj bi prestopila prag površnih, " kozmetiènih"posegov in vstopila vprostor celostnih, konceptualnih rešitev, s ciljem poveèati stopnjocelovitosti tudi z arhitekturnega vidika. V nalogi uporabljenametoda temelji na razèlenitvi in analizi podatkov SURS in njihoviprimerjavi s podobnimi relevantnimi študijami. Predlog sinteznihukrepov sledi iz ocene trenutnih razmer in oblikovanja gradbenoarhitekturnih usmeritev v povezavi z arhitekturno-urbanistiènimi,gradbeno-tehniènimi in drubeno-prostorskimi. Stanje, obseg instarost slovenskega stanovanjskega fonda tako rezultira v nujnostipotrebe po prenovi z arhitekturnih vidikov in kot tak predstavljapraktièno uporaben prispevek k sistemskim ukrepom prenove.kljuène besedematrika, nivoji, prenova, stanovanja, ukrepi, zgradbesummaryA significant share of the Slovene housing stock is represented bybuildings dating to the 50s and 60s of the last century. Globalchanges, changes of social order and living culture, contemporaryhousing standards and legislature dealing with building demandmeasures, which would adapt the extant residential buildings tomodern use. Because of the specifics of particular housing estatesand independent multi-apartment buildings a universal system forevaluation has to be devised with a corresponding system ofrehabilitation measures. The system would respect material andimmaterial features of the particular environments with residentialbuildings, analyse them and suggest rehabilitation measures.Particular features and necessary changes are tackled from variousmutually comparative aspects. Thus a special matrix is generated,which uses evaluation and mutual comparison of input data tosearch for suitable connections and possible resultant measures.intentions, goals and resultsTo show possibilities for devising a universal system for comparingmaterial (natural and built) and immaterial features of a selectedresidential environment, which are based on mutual comparisonsand sensibility of various measures for renovating collectiveresidential places. To achieve a positive attitude for the opportunityof refurbishment and corresponding preservation of value of theextant housing stock. To raise the level of residential culture of" average"occupants. Ensure sustainable development, adaptabilityto changes, positive attitudes to wider and immediate naturalenvironments for the residential area's surroundings. To establishharmonised measures for evaluating the condition, as well asinstruments for implementation of necessary interventions. And aidto planners and designers of housing policies and legislature.Testing instrument for conducting preliminary " laboratory"studieswithout exhaustive and sometimes risky inclusion, i.e. bothering, ofimmediate users of a selected place. Basis for amending andadapting planning measures.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceThe researched subject is the disorganised condition for renewal ofthe housing stock in Slovenia and its effect on architectural aspectsof renewal as a special issue. The purpose of resolving the issuemeans integrating architectural aspects, in the sense of sustainabledevelopment of living environments in Slovenia. The practises ofrenewal should exceed the present level of superficial " cosmetic "interventions and enter the space of comprehensive, conceptualsolutions, whose intent is to increase the level ofcomprehensiveness, even from the architectural aspect. The appliedmethod is based on structuring and analysis of official statisticaldata their comparison with similar relevant studies. The proposedsynthesised measures follow from the assessment of presentconditions with formulation of architectural-engineering guidelinesin conjunction with architectural-urbanistic, engineering-technicaland social-spatial guidelines. From the architectural aspects, theage, scope and extent of the Slovene housing stock thus result innecessary renewal, also confirming the research's practicalcontribution to the system of renewal measures.key wordsmatrix, levels, renewal, housing, measures, buildings.73

Toma Slak, Vojko Kilar2oo5 / 1 ARSlika 1:Osnovni pojmi seizmologije: hipocenter, epicenter, epicentralnadistanca, plasti tal, potresni valovi, prelomnica, akcelerogram,pospešek tal ... [Lagorio, 1990].Basic terms of seismology: hypocentre, epicentre, epicentre distance,ground layers, earthquake waves, fault, acceleration graph, groundacceleration.Slika 2:Ponazoritev efekta vztrajnostnih sil (simulacija uèinkapotresnega sunka) [Anièiè et al, 1990].Illustration of the effect of persistency forces (simulated effect ofan earthquake surge).Slika 3:Spekter odziva za potres Petrovac (5% dušenje) in "zglajeni"idealizirani spekter podobne oblike kot se upošteva v predpisih(projektni spekter).Spectre of response for the Petrovac earthquake (5% muffling) and a"chamfered", idealised spectre of similar form, as is used inregulations (project spectre).Slika 4:Skica s sredine 19. stol., ki kae na takratne pomisleke o zadostnihorizontalni togosti konstrukcije Kristalne palaèe.Sketch from the mid 19th century, which shows the presentsecond thoughts about sufficient horizontal rigidity of theCrystal Palace's structure.Slika 5:Primer lokalnega porušnega mehanizma: nenaden padec togosti inpojav plastiènih èlenkov v stebrih ene izmed eta [Fischinger et al,1997].Example of a local collapse mechanism: sudden loss of rigidity andemergence of plastic joints in one of the floor's columns.Slika 6:Poškodovanost stavb v središèu Kobeja ob potresu leta 1995 vodvisnosti od leta njihove gradnje. [Fischinger, 1999].Damage to buildings in central Kobe after the earthquake in1995 in relation to year of construction.74

AR 2oo5 / 1Toma Slak, Vojko KilarARHITEKT IN ZASNOVA POTRESNO ODPORNIH STAVBPO PREDPISU EUROCODE 8THE ARCHITECT AND THE LAYOUT OF EARTHQUAKE RESISTANTBUILDINGS ACCORDING TO THE REGULATION EUROCODE 8raziskava, researchpovzetekRaziskava se loteva široke problematike zasnove konstrukcij varhitekturi in izhaja iz predpostavke, da sta za izdelavo v potresnemsmislu odporne konstrukcije potrebna konstruktor in arhitekt. Nalogaobširno povzema rezultate raziskav zadnjih let in se sistematiènoloteva poglavij kot so: razlage osnovnih pojmov potresnegainenirstva, pristop arhitekta, pristop gradbenika, problemi pri njunemsodelovanju, zgodovinsko ozadje ipd. V raziskavi je zbranih veèinapredpisov in pravil, ki jih mora arhitekt upoštevati pri zasnovipotresno odporne stavbe in ki izhajajo iz novih standardov Eurocode8, tokrat v celoti.Problematika je obravnavana na nivoju idejnega projekta, kjermora biti arhitekt èimbolj samozadosten ter na nivoju projekta zaPGD/PZI, kjer mora sodelovati z gradbeniki. V tem primeru moraarhitekt v osnovi poznati zahteve tehniènih strok in obvladati naèineza njihovo vkljuèevanje v konèni projekt.doseeni cilji, namen in rezultatiProjektiranje je zaradi vkljuèevanja mnoice razliènihstrokovnjakov, investitorja in izvajalcev kompleksen proces, kipogosto zahteva iteracijski pristop. Ob vsakem neujemanju zahtev jepotrebno usklajevati zaèetno zasnovo, kar vodi do podaljševanjarokov, konfliktov med strokami, neusklajenih projektov in tudi donekvalitetnih objektov.Na dobro zasnovo konstrukcije je potrebno praviloma misliti e vprvih fazah zasnove konstrukcije, ki je v najveèji meri odvisna odarhitekta. Pravila v predpisih in standardih veèinoma nastopajo vobliki priporoèil, katerih izpolnjevanje je tako prepušèeno presoji inizkušnjam projektantov. Nekatera naèela so podana le kot opisnapriporoèila (npr. zahteva po jasnem in neposrednem prenosu sil vtemelje), ki so odvisna od razumevanja in izkušenj arhitekta in/alistatika. Spet druga so podana v obliki analitiènih izrazov (npr. zaminimalno torzijsko togost etae) za katere je potrebno izvestidoloèene predhodne analize.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenArhitekt projektant mora poznati vse tiste zahteve zakonskihpredpisov drugih tehniènih strok, ki se nanašajo na arhitekturo, kottudi vrste in tehnološke meje sodobnih tehniènih rešitev, da jih lahkovkljuèi v idejno zasnovo objekta. Naloga vkljuèuje povzetek, razlagoin uporabo relevantnih tehniènih predpisov s podroèja zasnovekonstrukcij na potresnih obmoèjih. Ta pristop predstavlja novost, ki bodirektno vplivala na kvaliteto projektiranja kot tudi na konkurenènostnaših projektov arhitekture v širšem evropskem merilu.V raziskavi ne gre le za poznavanje predpisov, temveè tudi zanjihovo pravilno tolmaèenje in vkljuèevanje v idejno zasnovoarhitekture. Pogosto je to onemogoèeno, saj so tehnièni predpisiprilagojeni inenirjem in zahtevajo predhodne analize, ki v fazi idejnezasnove objekta ter iskanju rešitev in kompromisov z investitorjemniso niti izvedljive niti smiselne.kljuène besedeZasnova gradbenih konstrukcij, potresno varna gradnja,arhitektura konstrukcij, eurocode 8, gradbeni predpisisummaryThe research tackles the very wide issue of structural concepts inarchitecture and stems from the hypothesis that the production ofearthquake resistant structures demands both a structural engineerand an architect. The research gives an expansive summary of resultsof several years of research and systematically deals with varioustopics, such as: explanations of basic terms of earthquakeengineering, architect's approach, structural engineer's approachand problems linked to their cooperation, historical background of theissue etc. The research brings a collection of stipulations, regulationsand rules, which an architect-designer should respect when planningthe concept of an earthquake resistant building, and which emerge,this time fully, from the new Eurocode 8 standard. The issue is dealtwith on the level of the idea proposal, where the architect-designer hasto be as self-sufficient as possible, and the level of project forobtainment of building permit and building itself, where an architecthas to cooperate with civil engineers. In this case it is necessary thatthe architect, as project leader, basically has knowledge aboutdemands of technical professions and masters methods of theirintegration in the final project.intentions, goals and resultsIn general, designing is a complex process that includes manyexperts from various disciplines, which is often done by iteration. Inany case of more serious discordance of demands the primary concepthas to be harmonised, implying lengthening of time limits forcompletion, frequent disagreements between the professions, unharmonisedprojects and, of course, buildings of bad quality. A soundstructure has to be thought about in early stages of the structuraldesign, but this depends most on the architect, designer of the building.Some principles are stated only as descriptive recommendations(e.g. the demand for simplicity of load-bearing structures and clearand direct transfer of loads to the foundations), thus theirimplementation depends on the understanding and experience of thearchitect and/or structural engineer. Others are presented in the formof analytical equations (e.g. minimal torsion rigidity of floors,coefficient of heat conductivity of peripheral walls), which requirecarrying out certain preliminary analyses of the structure.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceThe architect designer has to have sound knowledge about alldemands from legal documents of other technical professions, whichdirectly affect architectural work, as well as types and technologicallimits of contemporary technical solutions, since in this way they canbe integrated in early stages of the design work. The research containsa summary, explanation and use of relevant technical regulationconcerning the field of structural design in earthquake-prone areas.This is a novel approach, which can directly affect the quality of designas well as competitiveness of domestic architectural projects in thewider European scale. This is not just an issue of knowledge ofregulations, but also their correct interpretation and integration ofdemands of technical professions into idea proposals of architecture.The present condition of technical regulations is often unbeneficial,since regulations are adapted to engineering needs and demandprevious analyses, which in early stages of designing and findingsolutions and compromises with investors cannot be done or would besenseless.key wordsConcept of engineering structures, earthquake-safe construction,construction architecture, Eurocode 8, building regulations75

Lara Slivnik2oo5 / 1 ARSlika 1:London 1852: Charles Burton: Predlog tisoè èevljev visokega stolpa.London 1852: Charles Burton: Proposal for 1000 feet high tower.vir: Hix, 1996: 188Slika 2:Philadelphia 1876: Clarke in Reeves: Predlog tisoè èevljevvisokega stolpa.Philadelphia 1876: Clarke in Reeves: Proposal for 1000 feet hightower.vir: Peters, 1996: 263Slika 3:Bruselj 1958:André Waterkeyn:Atomium.Brussels 1958: André Waterkeyn: Atomium.Vir:http://www.atomium.be/HTMLsite/dyn/images/ATPRO005.jpg(september 2004)Slika 4:Seattle 1962: Graham, Steinbrueck in Ridley: Space Needle.Seattle 1962: Graham, Steinbrueck in Ridley: Space Needle.vir: http://www.ijcai.org/past/ijcai-01/Space%20Needle%201.jpg(september 2004)Slika 5:London 2004: Norman Foster: Swiss Re - 30 St MaryAxe Building.London 2004: Norman Foster: Swiss Re - 30 St Mary Axe Building.vir: http://www.delmatic.com/swissre.jpg (december 2004)76

AR 2oo5 / 1Lara SlivnikARHITEKTURA STOLPOV IN NEBOTIÈNIKOVARCHITECTURE OF TOWERS AND SKYSCRAPERSraziskava, researchpovzetekPrièujoèi dokument z naslovom Arhitektura stolpov in nebotiènikovje povzetek enoletnega raziskovanja dveh tem, ki se prepletata. Prvatema je povezana s stolpi na svetovnih razstavah, druga tema jearhitekturno oblikovanje in konstrukcijska zasnova nebotiènikov.Osrednji del raziskave je razdeljen v štirinajst podpoglavij. Prvopodpoglavje uvodno povzema oblike stolpov od Mezopotamije dodvajsetega stoletja. Babilonski stolp je tema drugega podpoglavja. Vnjem sta citirana dva odlomka, prvi je iz Herodotovih Zgodb, drugi pa izMojzesove knjige Stare zaveze, prikazani so nekateri primeriupodobitve babilonskega stolpa v slikarstvu. Tretje podpoglavjeobravnava prve naèrte in nerealizirane predloge za visoke stolpe, odRicharda Trevithicka, Charlesa Burtona, Jamesa Bogardusa, od Clarkain Reevesa in Roberta Millsa. V èetrtem podpoglavju se tema stolpovumakne temi nebotiènikov - z opisom znaèilnosti Èikaške šole, spredstavitvijo najpomembnejših stavb in s prvim nebotiènikom. Petopodpoglavje je posveèeno Eifflovemu stolpu, ki je s tristo metri prvizgrajeni velikan. V šestem podpoglavju so predstavljeni trije utopièninaèrti z zaèetka dvajsetega stoletja: Sant'Elia s Cittá Nuova, TonyGarnier s Cité Industrielle in LeCorbusier z Ville Contemporaine.Sedmo podpoglavje je namenjeno predstaviti Tatlinovega spomenikaTretji Internacionali. Osmo in deveto podpoglavje je osredotoèeno nadva nateèaja: prvi je za stanovanjsko hišo ob postaji Friedrichstrasse vBerlinu, drugi za Chicago Tribune Tower v Chicagu. Desetopodpoglavje je namenjeno nebotiènikom New Yorka pred drugosvetovno vojno, enajsto podpoglavje pa razcvetu nebotiènikov po drugisvetovni vojni v Ameriki in delno v Evropi. V dvanajstem in trinajstempodpoglavju se z Atomiumom v Bruslju in Space Needle v Seattlu zopetvrnem na temo stolpov na svetovnih razstavah. Zadnje je podpoglavje znaslovom Danes - tekma se nadaljuje, v katerem so prikazani najnovejšiprimeri gradnje nebotiènikov, predvsem na daljnem vzhodu.doseeni cilji, namen in rezultatiV diskusiji so podane glavne znaèilnosti nebotiènikov, opisani sotrendi in smernice njihovega razvoja. Pet najpomembnejših osnovnihpogojev, ki jih naèrtovalci, predvsem v manjših krajih, pogosto prezrejo.Prvi je ekonomski pogoj, med katerega štejemo visoko vrednostzemljišèa, monost odtoka delavne sile in kapitala; drugi je socialnipogoj, med katerega štejeta sposobnost dela in ivljenja v velikihskupinah med najpomembnejše znaèilnosti, poleg tega pa še uèinkovitopodjetnost in smotrno organizacijo dela; tretji je tehnološki pogoj zaureditev gradbišèa s primernimi delovnimi stroji in delovnimi procesigradnje ter zagotovitev zadostnih virov energije; èetrti je psihološkipogoj zavestnih in nezavestnih (nezavednih) elja, ki jih visoka zgradbaspodbuja in sproa; ter še peti, estetski pogoj, ki zdruuje veselje dovišine in eljo po izstopanju stolpov med nizkimi stavbami.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenVsi v èlanku omenjeni stolpi in nebotièniki, tako nezgrajeni kotzgrajeni, pa tudi e porušeni, kaejo na eljo po dokazovanju konstrukcijna meji monega. Stolpi in nebotièniki so vedno dobro obiskanaatrakcija, saj ponujajo svojim obiskovalcem izvrsten razgled, za vseostale pa pomeni dominanto, razpoznavni znak v krajini. Naèrtovanjestolpov in nebotiènikov je stvar prestia arhitektov, konstruktorjev,gradbenikov in predvsem investitorjev.kljuène besedeArhitektura 20. stoletja, nebotièniki, stolpi, svetovne razstavesummaryThe presented document, titled Architecture of towers andskyscrapers, is the abstract of a year-long research on two intertwinedtopics. The first links to towers at world exhibitions and the other toarchitectural design and structural concepts of skyscrapers.The central part of the research is divided into fourteen subchapters.The first sub-chapter is a review of tower forms fromMesopotamia to the twentieth century. The Tower of Babel is the topic ofthe second sub-chapter. It includes two quotations, the first from Herod'sstories, the other from The Book of Moses in the Old Testament, withsome examples of illustrations of the Tower of Babel by figurers. Thethird sub-chapter deals with the first plans and never built proposals oftall towers, from Richard Trevithick, Charles Burton, James Bogardus,to Clark and Reeves and Robert Mills. In the fourth sub-chapter thetower, as the theme, is substituted by the skyscraper, with descriptions ofthe Chicago School's characteristics, some of their most importantbuildings and first skyscraper. The fifth sub-chapter is dedicated to TheEiffel Tower, which was with its 300 metres the first completed colossus.In the sixth sub-chapter three utopian projects from the early twentiethcentury are presented: Sant'Elia's Cittá Nuova, Tony Garnier's CitéIndustrielle and LeCorbusier's Ville Contemporaine. The seventh subchaptershows Tatlin's monument to the Third International. The eighthand ninth sub-chapters focus on two competitions: the first for aresidential building by the station on Friedrichstrasse in Berlin and theother for the Chicago Tribune Tower in Chicago. The tenth sub-chapterdeals with skyscrapers built in New York before the Second World War,while the eleventh describes the proliferation of skyscrapers in Americaand partly in Europe after the war. With the twelfth and thirteenth subchapterswe return to the World exhibitions: the Atomium in Brussels andSpace Needle in Seattle. The last sub-chapter, titled Todaycompetition continues, shows the most recent examples of buildingskyscrapers, especially in the Far East.intentions, goals and resultsThe discussion provides the main characteristics of skyscrapers anddescribes the main trends and directions their development is taking.Five of the most important conditions most often ignored by designers,especially in smaller places, are elaborated. The first is the economiccondition, which amongst other includes high property value andavailable labour force and capital. The second is the social condition,including amongst other, as the most important, the capability forworking and living in a large group. The third is the technologicalcondition for organising building sites with adequate constructionmachinery and construction working process, as well as ensuringsufficient energy resources. The fourth is the psychological condition ofconscious or unconscious (subconscious) desires, which a tall buildingcould affect or release. The fifth is the aesthetic condition, which unitesthe desire for height and the distinction of towers amongst lowerbuildings.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceAll towers and skyscrapers un-built, completed or demolished,which are referred to in the article, support the desire for provingstructures that limit on the impossible. Towers and skyscrapers arealways well-visited attractions, since they offer their visitors excellentviews and are a landmark, a distinct feature in the landscape, foreverybody else. The designing of towers and skyscrapers is a matter ofprestige for architects, builders, engineers and, above all, investors.key words20th century architecture, skyscrapers, towers, world exhibitionsthe77

Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez Kresal2oo5 / 1 ARSlika 1:Demontana stena.Assembled wall.Slika 2:Pregibna stena.Jointed wall.Slika 3:Harmonika stena.Accordion wall.Slika 4:Teleskopska stena.Telescope wall.Slika 5:Drsna stena.Sliding wall.Slika 6:Navojna stena.Rolled wall.Slika 7:Zastor.Screen.Slika 8:Dvina stena.Bascule wall.78

AR 2oo5 / 1Martina Zbašnik-Senegaènik, Janez KresalPREDELNE STENEPARTITION WALLSraziskava, researchpovzetekPredelne stene v zgradbi loèujejo prostore, njihove ostalefunkcije pa so še nosilnost, zvoèna, poarna in toplotna zašèita,tesnost, hkrati pa nudijo tudi psihološko ugodje. V zgodovini sobile najveè v uporabi stene iz zidakov in blokov, ki so povezanimed seboj z malto. Prvo monolitno konstrukcijo predstavljabutana stena iz ilovice, pojav betona pa je število monolitnih stenbistveno razširil. Sredi 20. stol. je tenja po hitremu prilagajanjutlorisne zasnove zgradbe trenutnim potrebam in razvoj serijskeproizvodnje pripeljal do izdelave tipskih predelnih sten zenotnimi moduli, ki so omogoèali variacije razliènih postavitev.Stene so postale lahke, enostavne za vgradnjo, pa tudi hitrodemontao. V zadnjih desetletjih so se predvsem sistemineprosojnih predelnih sten racionalizirali do te mere, da so sipostali zelo podobni. Izbira razliènih oblog, ki je bila donedavnega na voljo, se je skrèila na uporabo mavèno-kartonskihplošè. Unikatno oblikovanje in izdelava sta seveda iz te trditveizvzeti. Veèji spekter izbire nudijo sistemi prosojnih predelnihsten s pestro izbiro stekel in površinskih obdelav.V raziskovalni nalogi so podrobneje obdelane funkcijepredelnih sten, njihova zvoèna in protipoarna zašèita. Predelnestene so sistemizirane v pregledne sheme. Posamezni termini soobdelani v obliki glosarja.doseeni cilji, namen in rezultatiV raziskovalni nalogi so obravnavane stenske konstrukcijeznotraj zgradbe, katerih primarna funkcija je loèevanje prostorov,druge funkcije pa so še doprinos k statièni stabilnosti objekta,zvoèna, toplotna in poarna zašèita, zagotavljanje tesnosti medposameznimi enotami, izravnavanje vlage v prostoru inustvarjanje psihološkega udobja v prostoru.Predelne stene so uvodoma sistematsko razdeljene porazliènih kriterijih (po konstrukciji, nosilnosti, funkciji inpremiènosti). Vsak pojem je podrobneje obdelan v zadnjempoglavju Glosar. V srednjem delu naloge sta podrobnejepredstavljeni podroèji zvoène in poarne zašèite predelnih sten.Namen naloge je sistemizirati predelne stene po razliènihkriterijih in poiskati zanje relevantne premere iz prakse.Rezultat raziskave bo sluil kot pomono gradivo pripredmetu Tehnologija gradnje in gradivo v arhitekturi.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenRazvoj tehnologije gradnje je danes tudi pri predelnih stenahzelo hiter. Pojavljajo se številni novi sistemi, ki nadomešèajoklasiène toge predelne stene. Te niso nudile monosti poprilagajanju trenutnim potrebam, kar omogoèajo današnje lahkein še zlasti premiène predelne stene. Današnje trišèe ima navoljo številne sisteme. V okviru raziskovalne naloge smoovrednotili njihove funkcije, poiskali relevantne primere zanje inopredelili glavne pojme, ki so potrebni za razumevanje inposledièno izbiro pravega sistema v projektantski praksi..kljuène besedepredelne stene, funkcije predelnih sten, zvoèna zašèita predelnihsten, poarna zašèita predelnih stensummaryPartition walls in buildings separate spaces; their otherfunctions are load-bearing capacity, noise-, fire- and heatinsulation, water-tightness, but they simultaneously have to offerpsychological comfort. Historically speaking the most often usedwalls were made of bricks or blocks, bonded together withmortar. The first monolithic structure was the compacted claywall; with the introduction of cement the use of monolithic wallssignificantly proliferated. The tendency for quick adaptation ofbuilding layouts to pending needs and the development of serialproduction in the mid 20th century instigated the production oftypified partition walls with uniform modules, which enabledvariations in placement. Walls became light, simple for assembly,but also de-assembly. In the last decades mainly systems of nontranslucentpartition walls were rationalised to such an extentthat they became very similar. The choice of various coatings,available until recently, has become limited to the use of plastercardboardplates. Unique design and production are of courseexempt from this statement. A larger choice spectre is offered fortranslucent partition walls, where there is a varied offer of glassand surface treatments.Functions, noise muffling capacity and fire safety of partitionwalls were researched in more detail. Partition walls aresystemised into easily legible charts. A glossary with describedterms was added.intentions, goals and resultsThe research dealt with wall structures inside buildingswhose primary function is separation of spaces, while their otherfunctions contribute to the building's stability, noise, heat and fireinsulation, ensuring water-tightness between particular units,equalising humidity in the space and providing psychologicalcomfort.Partition walls were first systematically divided according tovarious criteria (structure, load-bearing capacity, function andmobility). All the terms were dealt with in detail in the lastchapter, the Glossary. The central part of the research gives adetailed account of noise and fire insulation of partition walls.The intent of the research was to systemise partition wallsaccording to various criteria and find relevant illustrativeexamples from practise.The result of the research will be used as additional materialfor the course Building technology and materials in architecture.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceToday building technology is developing very fast, even ofpartition walls. Numerous new systems are emerging, whichsubstitute classical rigid partition walls. The latter didn't offerpossibilities for adapting to present needs, which arenevertheless catered to by modern light and especially mobilepartition walls. The market today offers numerous systems.Within the research framework we evaluated their functions,found relevant illustrative examples and defined the main termsthat are needed for understanding and consequential choice ofthe suitable system in architectural practise.key wordspartition walls, functions of partition walls, sound insulation,sound insulation of partition walls, fire protection of partitionwalls79

Borut Juvanec2oo5 / 1 ARKVADRAT, DIAGONALA KVADRATA IN KOREN IZ DVETHE SQUARE, THE SQUARE'S DIAGONALAND SQUARE ROOT OF TWOinterdisciplinarna raziskava, interdisciplinary researchPeter Fister, Igor Kalèiè, Joe Kušar, Peter Marolt, EdoWallner, Martina Zbašnik Senegaènik, Domen ZupanèièpovzetekVernakularna arhitektura je preprosta in enostavna, a najblieteoriji, ki jo udejanja. Prve arhitekture so plod nešolanih, a neneukih mojstrov. Njihovo znanje se je podedovalo kot dedišèina.Danes ga razlagamo na znanstven naèin, vèeraj so to razumeli kotsamoumeven red. Ta red je danes vse premalo poznan.Naloga se ukvarja multidisciplinarno z evidentiranjem,prepoznavanjem in z aplikacijo teh pravil.doseeni cilji, namen in rezultatiVsa stara arhitektura, kolikor je še imamo, je vrednaarhitektura, kajti vsa slaba se je v èasu e zdavnaj podrla. Zato seiz dobre lahko uèimo: a le na teoretskih osnovah. Te pa moramopoznati: prepoznati in razumeti. Interdisciplinarna zasnovanaloge potrjuje celovito vrednost vernakularne arhitekture, ki jevèasih predstavljala kljuèni element kulture prostora.Primerjalna vrednost razliènih nalog je pri tem kljuènega pomenain predstavlja cilj in neposredni rezultat raziskave, ki se odraa vkvaliteti arhitekture same.problematika v arhitekturi, umestitevobravnavane teme v te tokove in njen pomenVernakularna arhitektura je bila stoletja zanemarjana, paèeprav kot izjemno uspešna panoga. Predvsem s stikom s svetom(zdomstvo), z informacijami in z boljšim ekonomskimpoloajem èloveka je vse bolj izgubljala svojo vlogo. Danes jogledamo celovito in realno in predstavlja predvsem kulturnovrednoto, ki tudi v svetu (predvsem v Evropi) vedno boljpridobiva na pomenu. Ne nazadnje je vse veè šol za arhitekturo,kjer je vernakualrna arhitektura temeljni element šolske teorije.Poroèilo o raziskovalni nalogi in posamiène raziskave sodosegljive v Knjinici FA.summaryVernacular architecture is simple and easy, but closest to thetheory it materialises. The first architecture was done byuneducated but not ignorant masters. Their knowledge waspassed on as inheritance. Today we explain it scientifically;formerly it was understood as a self-referential order. This orderis hardly known any more.The research deals with evidence, recognition andapplication of these rules in an interdisciplinary fashion.intentions, goals and resultsAll old architecture, as much as is left of it, is valuablearchitecture, since all bad architecture has collapsed ages ago.We can therefore learn from good architecture: but only ontheoretical foundations. These we have to know: recognise andunderstand. The interdisciplinary framework of the researchproves the comprehensive value of vernacular architecture,which formerly represented the key element of spatial culture.Thus the comparative value of separate tasks is of key importanceand represents the goal and direct result of the research,expressed in the quality of architecture itself.architectural issues, positioning the topicin ongoing debate and its’ significanceVernacular architecture was for centuries ignored, althoughit is an extremely successful discipline. Mainly because ofcontacts with the world (emigrants), information and bettereconomic position of man, its role was incessantly lower. Todaywe see it more comprehensively and realistically, thus itrepresents a cultural value, which is even globally (mainly inEurope) gaining in significance. After all, the number ofarchitectural schools that run courses on vernacular architectureas a basic element of theory is increasing.The research report and independent researches areavailable in the library of the Faculty of architecture.kljuène besedevernakularna arhitektura, razvoj, zakonitost, kozolec, detajl,statika, simbol, naravni materiali, ekonomikakey wordsvernacular architecture, development, legality, Slovenehayrack, detail, structural engineers, symbol, natural materials,economics80

AR2oo5 / 1Borut JuvanecSlika 1:Slika 2:Entropija v raziskovanju.Entropy in the research field.(D.Zupanèiè)Metodologija ekonomike.Methodology of economics.(D.Zupanèiè)Peter Fister: Razvojne zakonitosti v prostoru in v èasuVernakularna arhitektura je v prostorsko, èasovno, kulturnodoloèljivih okvirih uporabljala in razvijala posebne oblikovalske,funkcionalne, tehnološke in semantiène sestavine, ki so postalitemelji identitete prostorskih entitet in so vedno bili hkrati tudinajosnovnejša merila za kvaliteto bivanja.Borut Juvanec: Gradivo za raziskavo o kozolcuElementi, ki dopolnjujejo globalno raziskavo o kozolcu, so vletu 2004 dopolnjeni z dokazovanjem teorije in s praktiènouporabo le te v tesarskih kompozicijah; z raziskavo naprave zasušenje "chischner" v Graubuendnu v Švici (ki je še najboljpodoben kozolcu, a to vendar ni); s promocijo vedenja o kozolcuv obliki edukativnega koledarja; z zbirom virov s komentarjem; sslovarèkom na temo kozolec.Igor Kalèiè: Kompozicija, funkcija, konstrukcija, estetika vdetajliranju z lesomNeobdelan in naravno sušen les je bil osnova za vseavtohtone in neavtorske arhitekture. Tak les je izpolnjeval ne lesamo konstruktivno in gradbeno funkcijo, ampak tudi estetsko inumetniško vrednost.Joe Kušar: Tradicija gradnje kladnih stavb v Sloveniji -Kladne stavbe nedvomno sodijo v prvobitno arhitekturo in stem tudi v kulturno dedišèino Slovenije. Raziskava obdelujeredke, še obstojeèe primerke kladnih zgradb kot osnovo zakonstrukcije, tehnologije in statiène preveritve nosilnosti prirazliènih obremenitvah.Peter Marolt: Vernakularna arhitektura - preivetje insimbolDom od nekdaj predstavlja fizièno in duhovno zatoèišèeprebivalcev. Predstavlja identiteto njegovih stanovalcev, širšegledano pa tudi prepoznavnost naroda. Ognjišèe kot simbolminulega naèina ivljenja pa predstavlja tee predstavljiv pojemdoma.Edo Wallner: Prednapete seizmiène ojaèitveMnoge izkušnje iz preteklosti kaejo na to, da najveèèloveških rtev potresa nastane v nerazvitem in predvsem vrevnejšem delu sveta. To je tam, kjer gradbena stroka ni ustreznorazvita in tam, kjer je zaradi ekonomskih ozirov ni mogoèeizboljšati ali spremeniti. Zato je potreben najprej pregled, potempa saniranje objektov. Posebej problematièna je pri temtradicionalna gradnja in ta predstavlja za statika poseben izziv.Martina Zbašnik Senegaènik: Ilovica - tradicionalno gradivoV deelah nerazvitega sveta še danes ivi skoraj polovicaljudi v ilovnatih zgradbah. V industrijskih deelah pa, kjer sezapravlja energijo s centralizirano, kapitalsko in intenzivnoproizvodnjo, predstavlja ilovica svojo renesanso. Prepoznati jetreba njene prednosti in tehniène ter tehnološke znaèilnosti termonosti za vgradnjo danes.Domen Zupanèiè: Ekonomski vidiki obnove v vernakularniarhitekturiEtimološko predstavlja pojem "obnove" popravek neèesa vzaèetno stanje. Doloèitev zaèetnega stanja pa zahteva odstrokovnjakov poznavanje zgodovine, uporabe, delovanja,tipološko razvrstitev, okolišèine in uporabnika samega.Ekonomika izraa rezultate (dobre in slabe) v primerljivihenotah, ki jih lahko apliciramo na posamiène detajle in postanejotako še bolj komparativni in uporabni. Ekonomika z merljivimirezultati je najboljši pokazatelj uspešnosti gradnje v prostoru.81

Tadeja Zupanèiè StrojanPROSTORSKO-RAZVOJNE MONOSTINA OBMEJNEM OBMOÈJU SLOVENIJE IN ITALIJESPATIAL DEVELOPMENT OPPORTUNITIES INSLOVENIA-ITALY BORDER REGIONinterdisciplinarna raziskava, interdisciplinary research2oo5 / 1 ARTadeja Zupanèiè Strojan, Manca Plazar Mlakar, ŠpelaHudnikPredstavitev nakazuje prispevka ZRS Koper in ljubljanskeFakultete za arhitekturo k razvojnemu projektu v programuInterreg IIIA Italija/Slovenija z naslovom "Poselitveni modeli intipologije z vidika trajnostnega razvoja v èezmejnem obmoèjuSlovenija-Italija". V sooblikovanju sistema kazalcevtrajnostnega razvoja na obravnavanem obmoèju in razvojnegamodela njegove dolgoroène stabilnosti se sooèata faktografski infenomenološki naèrtovalski pristop. Naloga prispeva tudi ksooèenju izobraevalnih sistemov, posledièno pa k usposobitviakterjev za skupne planerske in oblikovalske naloge. Orisznaèilnih prostorskih presekov: Koper - Milje; Štanjel - Devin;Tolmin - Dreka, ki jih obravnavajo predstavljeni podprojekti, ternjihovo merilo obravnave prostora, utemeljujeta potrebo poprilagajanju naèrtovalskih pristopov razliènim stopnjamobèutljivosti naselbinsko-krajinskega prostora.Koper - Milje: Fizièni prostor obmoèja odseva številnanasprotja prostorsko-razvojnih politik, neravnovesij v odnosihmed drubenim, naravnim in naselbinsko-kulturnim prostorom.Izhodišèno prevrednotenje elementov in sistemov naèrtovanjanaj bi vodilo v preobrat prostorskega razvoja.Štanjel - Devin: Traški, predvsem pa Komenski Kras se vprimerjavi s preostalima primeroma odlikujeta z veliko merorazvojnih potencialov, ki izhajajo iz avtentiènosti naselbinskokrajinskezasnove in podobe, ter iz vitalnosti drubenegaprostora, ki ga soustvarja. Ohranitev in obogatitev le-tega se kaekot njegova konkurenèna prednost v širšem regionalnemprostoru.Tolmin - Dreka: Obravnavano podroèje je naselbinskokrajinskoobèutljivo, hkrati pa demografsko v primerjavi spreostalima najbolj ogoroeno. Zato posebna pozornost veljaiskanju preivetvenih monosti v njem.ZUPANÈIÈ-STROJAN, Tadeja, GABRIJELÈIÈ, Peter,FIKFAK, Alenka, HUDNIK, Špela idr. Modelli e tipologie insediativenell"ottica della sostenibilita ambientale nelle aree trasfrontaliere Italia-Slovenia = Poselitveni modeli in tipologije z vidika trajnostnega razvoja vèezmejnem obmoèju Slovenija-Italija = Sustainable settlement models andtypologies for transborder territories. Trst: Dipartimento progettazionearchitettonica e urbana, 2004. 7 zv., ilustr. [COBISS.SI-ID 1692036]Nosilec naloge je Regija "Friuli Venezia Giulia", kljuèniizvajalec Univerza v Trstu (Oddelek za arhitekturo in urbanizem), slovenskiregijski partner ZRS Koper, drugi partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakultetaza arhitekturo, "GreenLab Area Science Park" Trst, Univerza vVidmu, Tehniška univerza na Dunaju. Soavtorji: Ilaria Garofolo, (tudikoord.), Paola Di Biagi, Elena Marchigiani, Alessandra Marin, StefanoAlonzi, Vittorio Torbianelli, Sara Basso, Sebastiano Roveroni, MancaPlazar, Giancalro Vieceli, Tadeja Zupanèiè Strojan, Peter Gabrijelèiè,Alenka Fikfak, Andreas Voigt, Marco Apollonio, Boštjan Bugariè, ClaudiaFerluga, Vera Volejnikova, Mauro Bertagnin, Špela Hudnik, Sandro FabbroManca Plazar MlakarAnkaran - MiljeFizièni prostor Ankaranskega in Miljskega polotoka odsevaštevilna nasprotja prostorsko-razvojnih politik na obeh stranehmeje ter neravnovesij v odnosih med drubenim, naravnim innaselbinsko-kulturnim prostorom. Izhodišèno prevrednotenjeelementov in sistemov naèrtovanja naj bi vodilo v iskanje novegaravnoteja v prostoru. Cilj slovenske skupine, ki je sodelovala nadelavnici "Ankaran - Milje", je bil razloiti in napovedatiprostorske razvojne trende na sub-regionalni ravni s povezavofenomenološkega in faktografskega pristopa.Kompleksno analizo prostorskih struktur in prostorskihfenomenov so študentje pripravili v prvem delu prostorskedelavnice. Da bi dosegli zastavljeni rezultat - celovitorazumevanje dinamike razvoja prostora - so izdelali razlièneanalize: od geomorfološke, do pedološke, ekološke, antropogenestrukture in poselitvene strukture. Skupini z obeh strani meje stase nekajkrat sešli, uskladili metodologije, pristope in naèinpredstavitve ter razpravljali o odprtih vprašanjih.Slika 1:Razumevanje fenomenologije prostora s pomoèjo analize.Understanding of space femenology through analyses.Na podlagi razumevanja prostorske razvojne dinamike smoizbrali nabor kazalcev, s pomoèjo katerih preverjamo innadziramo prostorsko dinamiko v preteklosti. Z istim naboromkazalcev razvijamo prostorske dinamiène sestavine v štirihrazliènih prihodnostih, ki jih izraajo štirje scenariji: scenarijtrenda, scenarij "Laissez faire", ekološki scenarij, ter vzdrniscenarij.82

AR 2oo5 / 1Na obravnavanem obmoèju smo izbrali tri naselja (Ankaran,Spodnje Škofije, Jelarji) in jih uporabili kot sonde, v katerih smopreverjali dinamiko prostora v preteklosti (1975, 1992, 2002) in vštirih razliènih prihodnostih (èez deset let), ki jih izraajo scenariji.Izbrani nabor kazalcev je povezan z vsemi tremi poglavitnimiskupinami kazalcev: naravnimi, socialnimi in kulturnimi.Poglavitni rezultati delavnice so prikazani v obliki modela,prikazujoèega izbrane kazalce, ki oznaèujejo razvoj posameznegakazalca v preteklosti in v vsaki od štirih monih prihodnosti,opredeljenih s scenariji. Rezultati predstavljajo osnovo zaseminarsko delo študentov v drugem semestru.Mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelèiè, dr. Manca Plazar Mlakar, mag. MarkoApollonio; Sodelujoèi študentje: Andreja Ravljen, Špela Marn, Janez Grom,Jaka Soklar, Jasmina Pišekdr Manca Plazar MlakarStudio Mediteraneastudio.mediterana@siol.netTadeja Zupanèiè StrojanKomenski in Traški KrasCilj slovenskega prispevka h kraški delavnici je bil podobno kotv prvem primeru usmerjen k povezovanju faktografskega pristopa sfenomenološkim. Izhodišèa študentskih analiz so izhajala izugotovitev naloge prof. mag. Petra Gabrijelèièa z naslovom Varstvoin urejanje kulturne krajine. (Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, 1985.). Faktografski pristop prevladuje vpripravi seznama monih kazalcev trajno uravnoteenega razvoja vregionalnem prostoru v okviru predhodne projektne faze. Vfenomenološki nadgradnji pa se ob oblikovanju razvojnih scenarijevosmišlja tudi izbor kazalcev. V nalogi so prikazani in preverjeni trijescenariji: kulturološki (trajno uravnoteen), svobodni (ki ga vodiekonomija, progresivni) in disperzni (nepredvidljivi, spontani).Izbor kazalcev o naravnih pogojih, o drubenem okolju in oposledicah drubenega prilagajanja fiziènega prostora dopolnjujejotudi kazalci medsebojnih razmerij med naravnimi pogoji in njihovopreobrazbo. Preverjanje kljuènih toèk (Štanjela, Komna in Devina)kae pogoje v mikroregiji izbranega prereza Komenskega intraškega Krasa.Rezultati projektne faze so predstavljeni v obliki fotografijfiziènih modelov, ki vizualizirajo stanje izbranih kazalcev v razliènihèasovnih okvirih skozi scenarije preverjanja. Sluijo kot izhodišèeza podrobne naloge v okviru predmeta Projektiranje in kompozicijana ljubljanski Fakulteti za arhitekturo v tekoèem semestru.Kraško študijo kot celoto bi lahko ocenili kot prispevek kpreverjanju komplementarnosti pristopov projektnih skupin z obehstrani meje, z dveh razliènih arhitekturnih šol. Namesto delitveobmoèja in uporabe iste metodologije prevlada soglasje o izboru"prereza" kot prve "rdeèe niti naloge"; komplementarnost pristopovpa kot druge. Vloge v okviru projektnih skupin so namreèkomplementarne: slovenski pristop je krajevno orientiran,problemski v razliènih merilih; italijanski pa je tematski, in slojicelotno regijo na prekrivajoèe se sisteme. Tako vsak prepoznavatendence in oblikuje scenarije na svoj naèin; rezultati pa sokomplementarni in izhodišèe za pogajalske procese.Razvojni potenciali Krasa, ki izhajajo iz avtentiènostinaselbinsko-krajinske zasnove in podobe, ter vitalnosti drubenegaprostora, ki ga soustvarja, ob preverjanju razvojnih scenarijev sekaejo kot konkurenèna prednost v širšem prostoru.Mentorji: prof. mag. Peter Gabrijelèiè, doc. dr. Tadeja ZupancicStrojan, asist. dr.Alenka FikfakSodelujoèi študentje: Katja Arnejšek, Laura Kropušek, MajaSapundiæ, Mojca Nagliè,Andra Hojnik,Andreja Pikeljdoc dr Tadeja Zupanèiè StrojanUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturotadeja.zupancic@arh.uni-lj.siŠpela HudnikProstorska vizija èezmejnega povezovanja med obèinamaTolmin in DrekaZ vzpostavitvijo schengenskega prostora teritorialnanepropustnost ni veè mogoèa. Prostor zahteva nove definicijekontinuitete nekdaj skupnih mestnih in krajinskih potez innjihove vpetosti v sodoben evropski teritorialni in globalnikontekst. Zato je povezava obmejnih obèin Tolmin in Drekanujna posledica èasa vse veèje mednarodne soodvisnosti inhkrati praktièen primer preverjanja metodologije skupnihèezmejnih pristopov urejanja prostora. Dva dosedajavtonomna teritorija skušamo vpeti v nove urbane sisteme,mree uèinkovitega pretoka in interakcije, kjer meja postanenevidna èrta sodobnega evropskega teritorija.Fenomenologija študijskega primera Tolmin - Dreka/Drenchia predstavlja teritorij, ki ima moèno poudarjenepoteze naravnih (gore, poboèja, reke, doline) in umetnih -politiènih meja. Tolmin kot gospodarsko središèe, vnadaljevanju gruèaste vasi vzdol glavne ceste po dolini Soèein 14 razpršenih vasi po JZ poboèju Kolovrata(Dreka/Drenchia), vpetih v ustja rek Soèe, Tolminke inNadie so le osnovne informacije v kontekstu krajinske slike,njenih geomorfoloških znaèilnosti in teritorialnerazgibanosti, pedoekologije, antropogene èlenitve, ekologije,socialne strukture in naselij. Z identifikacijo prostora innjegove problematike vzpostavimo sistem monih razvojnihpotencialov.Na podlagi terenskih analiz, intervjujev z regionalnimipredstavniki, predstavniki lokalnih skupnosti in lokalnimprebivalstvom so podani problemi in posledièno noveteritorialne razvojne monosti. K problemom sodijo: ozka inzaprta dolina Soèe, preèna komunikacija, omejenadostopnost, povezava z veèjimi mestnimi centri, loèenostteritorija Tolmin - Dreka/Drenchia, razvojna stagnacija,ambientalni viri, visoka stopnja zašèitenosti, ljudskaarhitektura, zapušèen teritorij, hiše, vasi (14 razpršenih vasi -Dreka), razdrobljena lastnina, parcelacija, nizek ekonomskistandard, nizka socialna struktura, upadanje rastiprebivalstva, soèasnost dveh razliènih etniènih skupin:Slovenci in Italijani, program, ni razvojne vizije. Monosti paponujajo: nedotaknjena narava (reke - Soèe, Tolminke inNadie, gore, jame, gozd, …), dober potencial za razvojturizma, potencial pridobivanja alternativnih virov energije(les, voda).Identifikacijski karton (po metodologiji prof. mag. PetraGabrijelèièa) predstavlja celovit pogled na prostor in jeosnova za razvoj monih scenarijev.83

2oo5 / 1 ARVizija monega razvoja teritorija je predstavljena v treh razliènihscenarijih:abcZapušèeni teritorij (kljuène besede: meja, omejitve, naravnoobmoèje, izguba prebivalstva): Razvoj teritorija temelji nalokalnih intervencijah, brez skupne komunikacije in skupnihinteresov razvoja."Banalni" teritorij (kljuène besede: brez omejitev,infrastruktura, nestabilno prebivalstvo): Razvoj teritorijatemelji na institucionalnih infrastrukturnih razvojnihprogramih.Teritorij na meji (kljuène besede: transformacija, selekcija,ponovna naselitev): Razvoj teritorija temelji na posebnihprogramih in projektih, ki se prepletajo.Slika 4:Fenomenologija razvoja.Development fenomenology.Cilj projekta (èezmejnega teritorija) je povezovanje obèinTolmin in Dreka, ki bi omogoèalo, da nove razvojne paradigmeizhajajo iz konceptov teritorija odprtih in fleksibilnih struktur,prilagajanja medobèinskih, regionalnih prostorskih planov invzpostavitev razliènih programov razvoja (sistem komunikacij,sistem ponovne poselitve, uporaba alternativnih virov, turistiènirazvoj,...). Razvojne strukture temeljijo na zašèiti okolja in natrajnostnem razvoju.Projekt predstavlja refleksijo idej na èezmejnem obmoèju.Proces razvoja projekta je potekal od ideje meje kot linije, skozidelovni proces analiz in dialogov do meje kot obmoèja in konènoz vidika preènih povezav in razpoznavnosti identitet do idejemeje kot prostora. Scenariji ( zapušèeni teritorij, " banalni"teritorij in teritorij na meji) napovedujejo mone situacije,nastale zaradi odsotnosti dialoga, pomanjkanja vizij in razvojnihprogramov in hkrati zaradi prisotnosti dialoga in dobrih razvojnihprogramov.Sodelovanje med slovensko in italijansko skupino študentovje odprlo nov dialog in preseglo razliko dveh etniènih skupnosti.Skupaj ponujajo nove vizije prostorskega razvoja Tolmina inDreke/Drenchie, kot sodobnega evropskega teritorija.Slika 5:Fenomenologija prostora.Space fenomenology.Slika 2:Levo - osnovni model.Desno - zapušèen teritorij.Left - basic model.Right - abandon territory.Vodji projekta: prof. Mauro Bertagnin, Univerza v Vidmu, prof.mag. PeterGabrijelèiè, mentorica skupine Tolmin: dr. Špela Hudnik, mentoricaskupine Dreka/Drenchia: Daniela Deperini, zunanja sodelavka: CristinaChersi, skupina študentov: Katja Saje, Andrea Catto, Andreja Zajc,Marianna Collaut, Špela Petrovèiè, Simone Gobber, Matej Tiselj, ElisaRuzzier, Nejc Trošt, Johanna Rivadr Špela HudnikMonochrome arhitekti, Ljubljana; teh. sod. Univerze v Ljubljani, Fakultete zaarhitekturomonochrome@siol.netSlika 3:84Levo - banalni teritorij.Desno - teritorij na meji.Left - banal territory.Right - border territory.

AR 2oo5 / 185

AR 2oo5 // 1Borut JuvanecODNOS MED VERNAKULARNO ARHITEKTURO INMESTOMLorca, november 2004, ŠpanijaKongres Conference permanente sur la cooperation desvilles historiques de la Mediterranee, na katerega semvabljen kot ustanovni èlan, ima dva organizatorja:ISPROM Istituto per studi et programmi dell Mediteranneo ,Universita di Sassari ITALIAUniversite de Paris I, Sorbonne Pantheon, FRANCERaport entre l'Architecture vernaculaire et la Ville(VIIe Séminaire de la Conférence permanente des Villeshistoriques de la Méditerranée)Borut Juvanec, SlovénieL'architecture vernaculaire est une architecture simple,façonnée par des gens de la campagne n'ayant aucune formationthéorique. Les bâtiments vernaculaires sont composées de locauxd'habitation et de locaux agricoles, étant á l'écart ou faisant partieintégrante du domaine.La maison sert d'habitation, pouvant parfois aussi servir de lieude travail ou d'entrepôt. Il en existe plusieurs types: celle dupropriétaire, celle destinée aux autres membres de la famille,celle pour les personnes âgées. La maison peut parfois regrouperautour d'elle des bâtiments agricoles, comme par exemple,l'étable, la porcherie, le grenier á foin ou le grenier á céréales.L'organisation de la vie au sein du domaine est primordiale: lavie du paysan est essentiellement consacrée au travail, tous lesmoyens doivent donc y contribuer.Le village regroupe plusieurs maisons ou domaines, avec pournoyau le puits, le tilleul du village (comme corps consultatif: leconseil), la place ou le marché, la chapelle ou l'église.Le village á expansion naturelle réunit besoins, possibilités etprotection, lui conférant ainsi une harmonie avecl'environnement. Ce type de village est construit de maniérerationnelle, á l'image de la vie du paysan. Ce n'est que plus tardque la route fait son entrée dans le village et vice-versa: facteurqui n'est d'ailleurs nullement synonyme d'expansion.L'administration avec ses procédures est la continuation dutravail effectué par l'ancien du village, bien que fonctionnant demaniére plutôt artificielle: l'ordre est restrictif. La colonisationpar exemple préconisait la parité des parcelles; celle ayant le plusde valeur était celle confinant á la route, puis celle se trouvantdans un champs, le long d'un cours d'eau ou sur un terrain enpente. Les parcelles datant de cette époque sont ainsi étroites etlongues, le plus souvent perpendiculaires á la route. Il en est demême avec la maison: il n'est pas possible d'y former une cour detravail close semblable á celle des domaines sans ces restrictions,où le travail, l'accés et le contrôle sont assurés depuis la cuisine.La ville n'est pas " un grand village ", mais le regroupement deplusieurs noyaux indépendants avec toutes leurs caractéristiques.Les voies de transport et l'industrialisation représentent unprobléme majeur: le premier á cause d'une augmentationquantitative, le deuxiéme á cause de besoins locaux qui s'excluent(emplois et pollution). La ville est de par sa fonction de typeadministratif, tout en étant un centre éducatif, culturel etcommercial.L'expansion dans le temps est tributaire des changementséconomiques, culturels, et politiques. Le chemin de fer, parexemple, a contribué aussi bien á l'expansion de certaines villesqu'á leur déclin.Nous voilá á nouveau au probléme du transport: les liens entre lesvillages et les villes par le biais de routes et du chemin de ferdépendent fortement de leur développement, aussi bien sur le planhorizontal que vertical (en hauteur): certaines villes ont ainsigrimpé jusqu'au ciel.Et la réalité: certains exemples, bien que bizarres au premierabord, demandent seulement un petit effort de compréhension.Ljubljana: les changements dans le temps et l'espace y sont tréscaractéristiques. Les débuts de la ville remontent á l'époqueromaine, ou elle joua le rôle de fortification; au Moyen-Age, elles'élargit autour de la colline où se trouvait le château et le long dela riviére où naviguèrent jadis lesArgonautes.La ville aurait dû s'étendre tout autour. Cela a-t-il effectivement eulieu?La ville a connu une expansion particulière déjá á l'époqueromaine, façonnant de par la même son histoire et sa forme autourde cette colline, mais avec une expansion encore plus intensive lelong de la riviére. Le coeur de la ville, appelé Mestni trg (place dela ville) a grandi autour de l'hôtel de ville et le long d'une étroiteruelle.Il y a une dizaine ou quinzaine d'années, les grandes surfaces devente sont devenues, elles aussi, une réalité á Ljubljana. Les petitsmagasins du centre-ville étaient chers, alors que les grands centrespermettaient en plus de se garer sans difficulté. La fin économiquedu coeur de la ville est imminente.Le chemin de fer a fait tres tôt son apparition á Ljubljana, á lamoitié du XIXeme siecle en reliant Vienne et Trieste. Les autresvilles le long de ces lignes de chemins de fer avaient leur gare loindu centre (en raison de la pollution: les locomotives étaient toutesá vapeur), tout en restant le plus proche possible pour resteraccessibles. La gare de Ljubljana se trouve aujourd'hui á quelque25 minutes de marche á pied du coeur de la ville: autrefois elleétait située trés á l'extérieur, aujourd'hui elle est entourée debâtiments et présente maintes difficultés aussi bien au niveau dutransport qu'au niveau de l'expansion de la ville.La conclusion est simple: théorie et pratique ne marchent pastoujours la main dans la main. Les villes surtout choisissent leurpropre chemin. Aucun modéle, aucune recette, et aucun ordre nepeuvent totalement prévoir leur expansion. La théorie permet demieux comprendre la problématique; le fait de comprendre peutalors permettre d'infléchir quelque peu le développement etl'expansion de la ville.Predavanje bo objavljeno v Zborniku konference, ki bo uradnopredstavljen na VIII. konferenci v mestu Byblos, Libanon,novembra 2005.Borut JuvanecPRIMITIVNO V ZNANOSTI IN ZNANOST VPRIMITIVNI ARHITEKTURICardiff / Caerdydd, september 2004 Zdrueno kraljestvoPrimitive Congress je bil organiziran na WAS, WelshSchool ofArchitecture, Cardiff / Caerdydd, Wales UKPrimitive in Science and Science in PrimitiveArchitecture(Primitive Conference: WAS Conference, Cardiff 2004Borut Juvanec, SloveniaVernacular architecture is important part of our culture. We cannotsay it is primitive: it is simple, modest, but definitelly effective.Science, on the other side, is not primitive, is not simple, is notmodest. But: vernacular architecture with its primitive ways inusing science, is much more close than we can imagine.88

2oo5 / 1 ARMan is cultural being, and anthropology researches his essence,intends, work and results.The prime man worked and he developed his thought: in time andin the space. In early time there were more work and less thought,survival was his idea. Then, with brain, he stopped his fears offire: more - he used it for his own purposes (for self-defence, forbaking, for making light, for technology).Architecture is science of design the room for all neededpurposes: living, working, defending, making culture and fun (ifthose are not the same). Architecture has theory and practice.While practice means construction mostly, theory is morecomplicated.It is the question of culture if we understand the prime man andnature, man in the nature, or man in front of nature.In the history, nature had been teaching and the prime manlearned from it. And he survived, in spite of wild animals, whowere stronger and bigger.Very important detail is that all old architecture (man's work, is tomention) we have today, is good architecture, because all badconstructions collapsed in time, hundred or thousand years ago.So: man could learn from old architecture.And he made the first measures by himself: on his brain and on hisbody. His thought developed the culture and aesthetics in theory,his hands developed some skills, for practical use. Both brain andhands developed some methods. Today we hardly believe theyexisted, but they did.The man had been taught by nature with construction, and hecould continue with understanding the sense, Today we wouldsay " typology ".The prime man understood that order is the most important. Orderbetween quanta: in length, room or in cube. And the firstmeasures were built by himself: inch (finger), elbow, foot. Theproblem was that no one foot or elbow were not the same.The second problem was in relation of quanta, lengths mostly.Thousands years before the first theoretic (Pythagoras forinstance) he used " holy triangle " (3, 4, 5, known as " Egyptiantriangle ") and other physical orders, as well as equilateraltriangle, squares etc. Golden section is widely in use in detail as inwhole (Le Corbusier: Modulor and UNO palace in NewYork).Egyptian triangle can be constructed with the help of rope andfour men: composed triangle has right angle.Square root of two is diagonal, if the side of square is equal to one.It is very easy to construct: the biggest rectangle, drawn in thecircle, is square. If the baseline is equal to one, its diagonal issquare root of two.And: if the circle's diameter is equal to one, thesquare has baseline equal to square root of two by two.Square root of three is height of equilateral triangle with side,equal to two: it can be composed with help of three sticks with thesame length, and this is the prime game of small shepherds onduty.Golden section has complex mathematical expression, butheights of the human body from the bottom to the navel, and fromnavel to the top wear proportions of the golden section.Theory and theoretic expressions are more close than we canimagine.Theory of systems and mathematics in architecture are scienciesand they are not primitive: thus three sticks, rope, pins are. Use ofbrain only is not science yet. Simple tools only can be primitive,but results are not. So: do we have primitive architecture at all?Objava predavanja v: Odgers, J. 2004: PRIMITIVE (ISBN 1-899895-35-3), WAS CardiffVojko KilarTRENDI RAZVOJA IN PROJEKTIRANJA SODOBNIHKONSTRUKCIJ STAVBSlovensko društvo gradbenih konstrukterjevLjubljana, Slovenija19.5.2004,Èlanek povzema nekatere glavne trende razvoja in projektiranjasodobnih konstrukcij stavb. V prvem delu je prikazana grobadelitev vseh obstojeèih stavb v Sloveniji glede na namen uporabe.V nadaljevanju je podrobneje prikazana uporaba materialovnosilnih konstrukcij v obstojeèih stanovanjskih stavbah, prièemer je kot razpololjivi vir podatkov upoštevan Popisprebivalcev, gospodinjstev in stanovanj s strani Statistiènegaurada Republike Slovenije v letu 2002. Trend uporabe materialovnosilnih konstrukcij je razviden iz primerjave med stavbamigrajenimi v zadnjih nekaj letih (po letu 2000) in stavbamigrajenimi pred tem. Izrazito je opazno poveèanje uporabebetonskih in lesenih konstrukcij. V nadaljevanju je obravnavanastarost stavb in iz nje izhajajoèa potreba po prenovi, ki se kae kotena od obsenejših nalog, ki so pred nami v naslednjih letih.Ugotovitve, ki so zbrane za stanovanjske stavbe, lahkoposplošimo tudi na nosilne konstrukcije nestanovanjskih stavb,kot so npr. poslovne, industrijske in druge stavbe. V nadaljevanjuso navedeni nekateri pozitivni in negativni splošni trendi gradnjein projektiranja stavb. Poseben razdelek, s poudarkom nakomunikaciji in sodelovanju med arhitektom-projektantom ingradbenikom konstrukterjem, kritièno obravnava trendesodobnega projektiranja stavb in sodelovanja med strokami. Vzakljuènem delu so podane vizije monih izboljšav sodelovanja,ki jih naèeloma predstavlja trenutno le deloma izvedena izdelavapovzetkov in razlag glavnih èlenov gradbenih predpisovEurocode za potrebe arhitektov.Kljuène besede: stanovanjski fond, uporaba materialov, nosilnekonstrukcije, prenova, trendi razvoja, projektiranje sodobnihkonstrukcij stavb.Prispevek je objavljen v zborniku simpozija, str. 151-158.Toma NovljanSVETLOBA JE SOOBLIKOVALEC PODZEMNEGAPROSTORA7. mednarodno posvetovanje o gradnji predorov inpodzemnih prostorovLjubljana, 17. - 19. november 2004Društvo za podzemne in geotehniène konstrukcije,Univerza v LjubljaniSvetloba je bila poleg temperature in naravnih kemijskihelementov eden od kljuènih dejavnikov, ki so omogoèili nastanekivljenja na Zemlji, razvoj in obstoj èloveka ter njegovo zavednoin nezavedno delo. Glede na to, da ima èlovek od vseh èutilnajbolj razvit vid, predstavlja svetloba, bodisi naravna ali umetna,enega kljuènih pogojev za opravljanje dela. V preteklosti je bilaintenzivnost èlovekovih aktivnosti v veliki meri pogojena znaravno svetlobo, ki je bila odvisna od dnevnega in letnega èasa,zemljepisne lege in vremenskih razmer. Šele z iznajdbo plinske inkasneje elektriène razsvetljave se je aktivni del dneva lahkopodaljšal na 24 ur in na vse dni v letu. Še posebej je to vplivalo nadelo in bivanje v tistih ambientih, kjer je odsotnost naravne89

AR 2oo5 // 1svetlobe prevladujoèa ali celo stalna. Danes je nivo osvetlitve vtakih prostorih toèno doloèena s tehniènimi predpisi. Kljub temulahko po doloèenem èasu nastopi monost èasovnedezorientacije in motnje bioritma. Predvsem v noènem èasu.Tako imenovana dinamièna umetna osvetlitev lahko topotencialno nevarnost preventivno omili. Dodatno dovajanjenaravne svetlobe s pomoèjo optiènih vodnikov posreduje vpodzemni prostor vedno spreminjajoèe se svetlobne in barvnedraljaje "zunanjega sveta".Objavljeno v: Zbornik referatov, 403, str. 317 -323Toma Slak, Vojko KilarVLOGA KONSTRUKCIJE V RAZVOJU ARHITEKTURESTAVB OD KONCA18. DO ZAÈETKA20. STOLETJASlovensko društvo gradbenih konstrukterjevBled, Slovenijaod 28. do 29. oktobra 2004V prispevku je obravnavan vpliv konstrukcije in uporabe novihkonstrukcijskih materialov na razvoj arhitekture visokih stavb vobdobju od konca 18. do zaèetka 20. stoletja. V historiènemzaporedju smo obravnavali nekatere zanimive konstrukcije instavbe ter analizirali medsebojno odvisnost konstrukcije inarhitekture v tem obdobju. Èlanek posebej izpostavlja, kako jenekaterim arhitektom in konstruktorjem v 19. stoletju zinovativnim pristopom in s principi konstrukcijske logike, ki jepo mnenju avtorjev eden od kljuènih pogojev za kvalitetnoarhitekturo, uspelo doloèiti samo arhitekturo.Namen èlanka je osvetliti vpliv konstrukcije in uporabe novihkonstrukcijskih materialov na arhitekturo in njen razvoj vokvirnem obdobju 19. stoletja, ko se zgodovinsko gledano zaèneprvo resnejše loèevanje graditeljstva na arhitekturno in gradbenostroko. Konstrukcija oz. konstrukcijski sistem pomembno doloèaarhitekturo vseh stavb in ne samo inenirskih gradenj, zato jepoznavanje konstrukcijskih monosti, materialov in rešitevvedno pomembno vplivalo na sam izgled in funkcionalnost stavb.Zaèetek 19. stoletja predstavlja v zgodovini obdobje skokovitegaznanstvenega razvoja. Še posebej je opazna èedalje veèjauporaba novih (umetnih) materialov v gradbeništvu. Novezahteve uporabnikov, razvoj gradbeništva in predvsem loèitevinenirstva in arhitekture, je privedlo do posebne obravnavekonstrukcij v gradbeništvu. Nova spoznanja, do katerih so sedokopali inenirji takratnega èasa, so odloèilno vplivali nanadaljnji razvoj arhitekture, ki je kot posebna, loèena vejaznanosti oz. umetnosti po tej plati postajala èedalje bolj odvisnaod inenirjev ekspertov, po drugi strani pa je s tem postajala tudivse bolj avtonomna.Od prvih enostavnih konstrukcij kot je preprosta preklada(arhitrav) do oboka, lanega in kasneje pravega, so preteklastoletja. Krini oboki, pravi lok in kupole, ki prevzemajo samotlaène obremenitve, so pogojevali razmeroma majhne razpone innije konstrukcije vse do pojava prvih elezobetonskih ineleznih oz. jeklenih konstrukcij v 19. stoletju. Do tega obdobjaso bili objekti grajeni zelo tektonsko (mase èim bolj spodaj,spodaj debeli zidovi, ki se proti vrhu tanjšajo, višine nisopresegale cca. 4 - 5 eta, zasnova je bila veèinoma zelo enostavnain pravilna - simetrièna). Poseben problem je predstavljalapotresna obremenitev. Konstrukcijski elementi so bili zaradivelikih mas v glavnem obremenjeni tlaèno in do prevladujoèihnategov ali upogibnega delovanja zaradi horizontalnihobremenitev v glavnem ni prihajalo. S pojavom novih materialov,ki so omogoèili drugaèno zasnovo, višje in vitkejše objekte terkonstrukcijo, ki je dopušèala boljši izkoristek prostorov, pa jesèasoma tudi potresna (beri: horizontalna) obremenitev postalavse bolj pomemben dejavnik.Zasnova konstrukcije je bolj ali manj bistven del arhitekturnegaoblikovanja vsake stavbe. Ugotavljamo, da je v splošnemkonstrukcijsko logiko precej laje obvladati, èe je objektobremenjen le vertikalno (lastna tea, koristna in stalna obteba),kjer laje delamo " po obèutku ". Èim pa se pojavijo moènejšehorizontalne obremenitve, kakršna je npr. potres, pa samo priuèenobèutek za konstrukcijo ni veè dovolj. Tudi izkušnje iz praksekaejo, da prihaja danes do najveèjih konfliktov innerazumevanja med arhitektom in gradbenikom prav v primeruupoštevanja potresnih obremenitev.Prispevek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Joe (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 143-152, ilustr.Lara Slivnik, Joe KušarSTOLPI SVETOVNIH RAZSTAV26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled,28.-29. oktober 2004V èlanku so predstavljeni utopièni in realizirani naèrti nenavadnovisokih stolpov, ki so jih hoteli zgraditi ob svetovnih razstavah vdevetnajstem in dvajsetem stoletju. Prvi nerealiziran stolp, visokpreko tisoè èevljev (320 metrov), je bil sestavljen iz sestavnihdelov Kristalne palaèe, naèrt zanj pa je naredil C. Burton e pokonèani londonski razstavi leta 1852. Naslednji projekt je bilpredlog ameriškega inenirja J. Bogardusa, ki je predlagal tristoèevljev (90 metrov) visok stolp nad osrednjo zgradbo za svetovnorazstavo leta 1853 v New Yorku. Tudi za svetovno razstavo vPhiladelphiji leta 1876 sta inenirja Clarke & Reeves predlagalatisoè èevljev (304,80 metrov) visok stolp. Zgradili so šele tristometrov visok - Eifflov stolp za svetovno razstavo v Parizu leta1889. Visoke stolpe so postavili v Bruslju leta 1958 - Atomium inv Seattlu leta 1962 - Space Needle.Èlanek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Joe (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 153-158, ilustr. [COBISS.SI-ID 1638276]Edo Wallner, Lara Slivnik, Eva Kriaj, Mladen Bratoviæ,Joe KušarKONSTRUIRANJE IN DIMENZIONIRANJE NAFAKULTETI ZA ARHITEKTURO26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled,28.-29. oktober 2004Prispevek obravnava pouèevanje vaj pri predmetu Konstruiranjein dimenzioniranje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v90

2oo5 / 1 ARLjubljani. V zadnjem èasu pri vajah, kjer študenti obièajnopreizkušajo svoje teoretièno znanje s praktiènimi raèunskiminalogami ugotavljamo, da so dobljeni rezultati izkljuènoraèunskega dela vaj za študente vse bolj imaginarni. Zato smonekoliko zmanjšali obseg raèunskega dela in dodali modeliranjekonstrukcijskih elementov ter eksperimentalni del vaj.Raèunski del vaj zajema skoraj celotno vsebino naèrta gradbenihkonstrukcij stanovanjske enodruinske hiše. Poleg tehniènegaporoèila, statiènega raèuna in pozicijskih naèrtov, študentiizdelajo še armaturni naèrt. Predmet Konstruiranje indimenzioniranje obravnava predvsem podroèje poznavanjakoncepta konstrukcijskih elementov objekta, doloèevanja obtebna objektu in dimenzioniranju prerezov na osnovi le teh, manj pareševanju kompliciranih statiènih modelov. Zato je za vzorènimodel izbrana enostavna stavba, ki jo v veèini tvorijo enostavni,statièno doloèeni konstrukcijski elementi.Modeliranje konstrukcijskih elementov študentom omogoèanajboljšo predstavo o realnem izgledu konstrukcijskih elementovz vsemi pomembnejšimi detajli, vkljuèno s spoznavanjemzahtevnosti in naèinom izvedbe.Glavni cilj eksperimentalnega dela vaj je, da se teorija potrjuje zeksperimenti. Le tako študent pridobi zaupanje v teorijo in vsvoje lastno znanje. Slednje je nujno za vsakega samostojnegauniverzitetnega diplomiranega inenirja arhitekture.Èlanek je objavljen v: SAJE, Franc (ur.), LOPATIÈ, Joe (ur.).Zbornik 26. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije,Bled, 28.-29. oktober 2004. Ljubljana: Slovensko društvogradbenih konstruktorjev, 2004, str. 259-266, ilustr. [COBISS.SI-ID 1672068]bivalnih standardov. Ruralna naselja lahko s svojo arhitekturo inkvalitetnim ambientom postanejo pomemben del turistièneponudbe.Strategy of tourist development: " Slovenia has been buildingmotorways"is the slogan that appears on motorways mainlybecause of the expected traffic jams. In the future it will announcesolutions to many problems related to transport. The constructedmotorway interchange cloverleaf will really enable developmentof many lines of business, among others also of tourism. Thealready known destinations at the seaside, spa complexes, touristattractions expect even better return. Mass tourism is in fullswing, the share in holidays spent in Slovenia i.e. in Slovenetourist centres has increased.An important segment of the tourist activity has become thecountry background that has been fed from the densely spreadnetwork of secondary roads with short accesses to agriculturalsettlements. The unspoilt agricultural countryside is not only thedestination of people making " Sunday trips ", as a memory of the" old times ". The so-called " farm tourism"is related to the trend ofrevival of holidays far away from tourist centres, combined withjoining in the farm life (work on a farm, habits relating to living,foods), but in scope of modern accommodation standards. Therural settlements can become an important part of the touristattractions to be offered due to their architecture and qualityenvironment.Martina Zbašnik-Senegaènik,Alenka FikfakTURISTIÈNI POTENCIALGORIŠKIH BRDTOURIST POTENTIALOF GORIŠKABRDA19. INTERNATIONALCONGRES OFENERGYAND THEENVIRONMENT 2004, CROATIAN SOLAR ENERGYASSOCIATION, Opatija, Croatia, october 27. - 29. 200419. Meðunarodni kongres Energija i okoliš 2004,Hrvatski savez za sunèevu energiju, Opatija, Hrvaška, 27. -29. okt.2004ISBN 953-6886-06-5, [COBISS.SI-ID 1637764]Strategija turistiènega razvoja: " Slovenija gradi avtoceste"jeslogan, ki se na cestah pojavlja predvsem zaradi prièakovanihzastojev, v prihodnosti pa najavlja rešitve mnogih problemov, kiso povezani s transportom. Izgrajen avtocestni kri bo dejanskoomogoèil razvoj mnogim gospodarskim panogam, med njimitudi turizmu. e sedaj znane turistiène destinacije ob morju,zdraviliških kompleksih, turistièno atraktivnih toèkahprièakujejo še veèji donos. Masovni turizem je v razmahu,poveèuje se dele preivljanja dopusta doma - v slovenskihturistiènih središèih.Pomemben del turistiène dejavnosti postaja tudi krajinskozaledje, ki se napaja preko gosto razvejanega omrejasekundarnih cest s kratkimi dostopi v agrarna naselja. Šeneokrnjena agrarna krajina ni veè samo cilj " nedeljskihizletnikov ", ki išèejo " spomin na pretekle èase ". T.i. " kmeèkiturizem"je povezan s tenjo po doivljanju poèitnic daleè proè odturistiènih središè, ob vkljuèevanju v kmeèko ivljenje (kmeèkaopravila, bivalne navade, hrana), vendar v okviru sodobnih91

AR 2oo5 / 1ISSN 0353-6483URBANI IZZIVISSN 0351-2908Urbanistièni inštitut Republike SlovenijeTrnovski pristan 21127 Ljubljana, SlovenijaUrbani Izziv je znanstveno - strokovna trans-disciplinarnaperiodièna publikacija z mednarodnim uredniškim odborom, ki jenamenjena predstavitvi dejavnosti izdajatelja, Urbanistiènegainštituta Republike Slovenije, in obravnavi aktualnih problemovurejanja prostora v Sloveniji in v tujini. Pisci so domaèi in tujistrokovnjaki druboslovnih, humanistiènih in tehniènih ved.Osrednji deli posameznih številk revije so zasnovani tematsko, tiprispevki so objavljeni v dveh jezikih. Tematskim prispevkomsledijo redne rubrike: odzivi (na tekste iz prejšnjih številk),razmišljanja (poljudne teme), poroèila (s konferenc, sreèanj,delavnic), predstavitve (lastnih in tujih projektov), prostorskainformatika idr. Pomemben del revije so poroèila iz knjiniceUrbanistiènega inštituta, obèasno tudi recenzije novih knjig, ki sona razpolago.Revija izhaja od leta 1989. Vpisana je v razvid medijev, ki gavodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 595.Izdajanje revije v letu 2005 sofinancira Javna agencija zaraziskovalno dejavnost RS.letnik 16, št. 1junij 2005Problematièni projektiProblematièen projekt je praviloma oznaka tistega, s katerim sejavnost navadno sooèa na zelo neposreden in vèasih karbrezobziren naèin. Problem sicer pomeni znanstveno nalogo in galahko enaèimo z vprašanjem. Prvotno pa problem pomeni, da senanaša na tisto, kar je postavljeno ali vreno pred koga, tako davnese nemir. Podoben prvotni pomen ima tudi beseda projekt.Neprizanesljivost naèina je pri problematiènem projektu dvojnopoudarjena, ne samo etimološko, ampak veèinoma tudi dejansko.Dodani pridevnik problematièno je tudi lahko politièna platformanasprotnikov ali prizadetih. Tematski èlanki so:- Metka Sitar: Strategije razvoja mest med evropeizacijo, dravoin regijo- Luèka Aman Momirski: Novi Kolizej v Ljubljani: vprašanjaprograma- Kaliopa Dimitrovska Andrews, Matej Nikšiè: Vlogaurbanistiènega oblikovanja pri notranjem razvoju naselij- Bla Krinik: Ideološki uèinki mestne prenove- Alja Plevnik: Hitre elezniške povezave - naslednji slovenskiinfrastrukturni projekt stoletja?- Mojca Golobiè: So vetrne elektrarne problematièen projekt?- Alenka Cof, Ivan Marušiè, Krešimir Bakiæ, Franc Jakl:Naèrtovanje infrastrukturnih vodov z doloèanjem njihovihokoljsko sprejemljivih koridorjevMed èlanki, ki sledijo v rednih rubrikah je še posebno zanimivodrugo nadaljevanje o razvoju prostorskega planiranja v Sloveniji,tokrat o obdobju uveljavljanja regionalno-prostorskega planiranjamed leti 19671972, o katerem pripoveduje Milan Naprudnik.GLASNIK SED(Glasnik Slovenskega etnološkega društva)Slovenski etnografski muzejMetelkova 21000 LjubljanaGlasnik Slovenskega etnološkega društva, ki ga izdaja Slovenskoetnološko društvo je strokovno-znanstvena publikacija, v kateri soobjavljeni razlièni prispevki s podroèja etnologije, kulturneantropologije in sorodnih ved. Vsebina vsake številke GlasnikaSED prinaša znanstvena, strokovna in poljudna besedila razliènihavtorjev; strokovnjakov in znanstvenih sodelavcev, mlajšihkolegov, študentov, pa tudi ljubiteljev etnologije. Recenzije inocene, poroèila, intervjuji, eseji ter diskusije so ravno takovsebinska stalnica vsake številke. Naloga Glasnika SED kotdruštvenega glasila je tudi obvešèanje èlanov in javnosti odelovanju Slovenskega etnološkega društva.Slovensko etnološko društvo ravno v letošnjem letu (2005)praznuje 30-letnico obstoja. Ustanovni obèni zbor društva jepotekal 22. oktobra 1975 ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/I vLjubljani. Tako je na naslovnici prve letošnje, dvojne, številkeGlasnika SED objavljeno vabilo na ta ustanovni obèni zbor.Trideset let Slovenskega etnološkega društva je osrednjatema Glasnika SED 45/1,2.Razliène avtorice so pripravile pogovore z nekdanjimipredsednicami in predsedniki SED. Trinajst etnologinj in etnologovje s svojim vodenjem društva zaznamovalo stanovsko društvo, kidanes zdruuje okoli 350 èlanov, tako profesionalnih etnologov kotstrokovnjakov iz drugih podroèij ter ljubiteljev etnologije.Enajst predsednikov SED (ena predsednica je pogovor odklonila,druga pa odloila in bo objavljen v naslednji številki), 5 predsednicin 6 predsednikov, predstavlja razlièna obdobja delovanja SED." Rekorderka"v vodenju društva je dr. Duša Krnel Umek, ki je bilaprva predsednica in je to delo opravljala kar osem let, dvakrat poštiri leta (1975-1979 in 1997-2001). Okvirna vprašanja so vse" spraševalke"priredile, dopolnile, preoblikovale in tako so nastaliraznoliki pogovori, ki so tudi zaradi razliènih naèinov pristopa knalogi zanimivi.Podobo tridesetih let SED dopolnjujeta krajši besedili prof. dr.Janeza Bogataja, ki je pripravil uvodnik in prof. dr. SlavkaKremenška, èastnega èlana SED, ki je zapisal nekaj spominov insvojih pogledov na delovanje društva.Kot zanimivost, gradivo in pomemben dokument je kot uvod vbranje pogovorov objavljen zapisnik ustanovnega obènega zbora,oba objavljena dokumenta, vabilo na naslovnici in zapisnik pa stashranjena v arhivu SED.T. I. " društvena številka ", ki je izšla maja 2005, je zanimiv vpogled vtrideset let SED v prvi vrsti za èlane društva, zbrani pogledipredsednikov pa so zagotovo pomemben prispevek k osvetlitvidelovanja enega izmed stanovskih (strokovnih) društev naSlovenskem.http://urbaniizziv.urbinstitut.sihttp://www.sed-drustvo.si94

ISSN 1408-40902oo5 / 1ARZadnja desetletja pomenijo revolucijo v svetu vizualnih medijevzlasti, v tistih, ki jih uèenci redno spremljajo oz. uporabljajo.Revolucija, ki je na zaèetku govorila o raèunalniku kot zgolj orodju,je dobila neslutene razsenosti in je ivljenje moèno obogatila, patudi silno spremenila. V tem kontekstu se sprašujemo s katerimielementi bo èlovek razvijal tisto roèno spretnost, ki jo zahtevajopisanje, risanje in likovno izraanje na splošno, ter kako se bodospremenile oblike uèenja in kako bo bodoèi uèenec razvijalkapaciteto imaginacije prostora in prostorskih odnosov takrat, kone bo veè potrebna imaginacija in razvita prostorska predstavljivostpri postopku, ki ga predstavlja risba. Ali je usoda oblikovanja vsebolj v "raèunalniški monosti" poskusa in zmote?V kontekstu ravnokar predstavljenih misli je povezovanje strok,ki se ukvarjajo z razliènimi vidiki likovnosti ne samo zaeleno,ampak nujno. Revija LIKOVNA VZGOJA je prostor, ki ponujamonosti za izmenjave izkušenj, zlasti danes, ko se v prenovljenihprogramih devetletke prostorsko (arhitekturno) oblikovanjeobravnava e od prvega razreda. To potrjuje, da je tak prostorpomemben tudi za vse, ki se tako ali drugaèe ukvarjamo zarhitekturo.Številka 29/30 revije LIKOVNA VZGOJA ponuja bralcuraznoliko in vsekakor zanimivo branje z gradivom namenjenimvsem stopnjam vzgoje in izobraevanja. Vstop Slovenije vEvropsko unijo je odprl nove monosti za mednarodnosodelovanje, izmenjave in predstavitev dela slovenskih uèiteljev vtujini. V tokratni LIKOVNI VZGOJI predstavljamo dva èlanka:"Ustvarjalnost pri likovni vzgoji ne pozna meja - domišljijsko kosiloza japonske vrstnike" avtorice Marjane Prevodnik in mednarodniprojekt "Svojo kulturo delimo z drugimi" avtorice Petre NovakTrobentar, ki opisujeta zanimiva projekta, v katerih so se našiuèenci sreèali s vrstniki iz Finske, Islandije in celo oddaljeneJaponske ter izmenjali izkušenje in spoznanja. Risba je obièajnozaèetna faza pri mnogih ustvarjalnih dejavnostih. O risbi, ki je temeljslikarstva, nam govori èlanek prof. Tomaa Gorjupa "Risba vslikarstvu"; risbo, ki je postala svetovna medijska zvezda zzanesljivo popularnostjo - strip, nam duhovito predstavlja èlanekJake Bevk "Stripi - moje v pajkicah, ki kvarijo mojega otroka!".Prostorsko (arhitekturno) oblikovanje je podroèje, na katerem je ševedno veliko odprtih vprašanj s stališèa likovne didaktike. V tokratništevilki LIKOVNE VZGOJE ponujamo èlanek avtorice BeatrizTomšiè Èerkez z naslovom "Red, vrste gradenj in oblike prostora",ki skuša pojasniti razlike med t.i. vrstami gradnje s poudarkom naobliki prostorov, ki nastajajo, in mone aplikacije pri likovni vzgoji.Likovno umetniški predmeti na razliènih programih srednje šolein v gimnazijah so zadnje "sistematièno" sreèanje za likovnoumetnost za vse tiste mladostnike, ki ne bodo izbrali ivljenjskihpoklicev v tem podroèju. Zato je pomembno kako se ti predmetiizvajajo in kakšne izkušnje porajajo pri dijakih. Kustosinji naumetniških galerijah v Mariboru in Ljubljani ponujata izrednozanimive refleksije o poloaju srednješolskega izobraevanja,pedagoški vlogi muzejev in galerij ter dilem, ki jih je odprla prenovagimnazijskih programov pri predmetu likovna umetnost:"Neotipljivo, nematerialno - delavnica performansa za dijake vUmetnostni galeriji Maribor in Obrat od umetnine k sebi … v galeriji"avtorice Brigite Strnad in "Interdisciplinarni pristopi k likovnemu -refleksija na okroglo mizo s temo srednješolsko likovnoizobraevanje avtorice Monike Ivanèiè. Èlanek "Likovni izdelkiuèencev in njihovo priznanje v ojem in širšem okolju" avtoriceTonke Tacol predstavlja posebne uspehe, ki so jih uèenci in njihovimentorji dosegli na e tradicionalnih likovnih nateèajih "Likovni svetotrok" in "Otroci odraslim".95