sanacija posledic drobirskega toka v logu pod ... - Student Info

UVODNovember leta 2000 je bil za prebivalce v Logu pod Mangartom prelomen. Zgodila se je prvavečja naravna nesreča v zgodovini Republike Slovenije. Presenečeni niso bili le prebivalciLoga, pač pa tudi reševalci in vsi pristojni za pomoč v primerih naravnih nesreč. Kljub temuda je bila Slovenija na področju interventnega ukrepanja v tako obsežnih nesrečah še pionir,se je razmeroma dobro odrezala pri reševanju.Plaz, ki se je sprožil 15. in 17. novembra 2000, uvrščamo med drobirske tokove, katerihsprožitev pogojujejo predvsem dolgotrajne močne padavine, ki so bile tistega leta še kakoprisotne. Nekateri avtorji kot razlog za sprožitev drobirskega toka navajajo tudi manjši potres,ki se je zgodil nekaj dni pred nesrečo, veliko vlogo pa je nedvomno odigrala geološka sestavana mestu, od koder se je »odlomil« drobirski tok.Posebnost drobirskega toka v Logu pod Mangartom je dvofaznost. Prvo fazo predstavljadrobirski tok 15. novembra 2000, ki se je ustavil na sotočju Mangartskega potoka inPredelice, razen podrtega mostu čez Mangartski potok pa večjih posledic ni imel. Šele drugiplaz, ki se je sprožil 17. novembra 2000 je bil usoden za Log pod Mangartom. Tokrat je prišlodo večje materialne škode, škode v naravi, drobirski tok pa je »odnesel« tudi 7 življenj.Po drugem plazu so se takoj začela najnujnejša interventna dela; prioriteti na začetku sta biliodprtje zasute ceste Predel-Strmec in stalen nadzor nad plaziščem. Kasneje je bil sprejetZakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože pod Mangartom in plazov večjega obsega,nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000, na podlagi katerega je bilizdelan tudi Program interventnih in drugih ukrepov za trajno sanacijo posledic plazu Stožepod Mangartom.Danes so končani skoraj vsi predvideni ukrepi.2

1. PLAZ STOŽE POD MANGARTOM1.1. Drobirski tokDrobirski tok, ki se je novembra, leta 2000, sprožil v Logu pod Mangartom, uvrščamo medplazove. Med najbolj značilna plazenja spadajo naslednje oblike premikanja (Ribičič, 2001): padanje (podori, padanje grušča), prevračanje (kotaljenje skal in kamnov po strmih brežinah), drsenje (plazenje zemljinskih ali hribinskih mas po šibki ploskvi), razširjanje (zlivanje različnih zemljinskih mas ob vznožjih pobočij), tečenje (različni blatni in drobirski tokovi).Slika 1: Skupine najbolj značilnih plazenjVir: Ribičič, 2001Plaz Stože pod Mangartom spada v zadnjo skupino plazov – tečenje, katerih glavni sprožiteljso močne padavine (ekstremno močne in kratkotrajne ali intenzivne dolgotrajne). Po podatkihHidrometeorološega zavoda RS je v oktobru in novembru padlo okoli 1600 mm na kvadratnimeter, po vsej verjetnosti pa ga je v predelu, kjer je prišlo do nastanka plazu in drobirskegatoka, padlo še mnogo več (Ribičič, 2001).Drobirski tok Stože pod Mangartom ima vse značilne lastnosti alpskih drobirskih tokov, imapa tudi svoje posebnosti. Največja posebnost je zagotovo dvofaznost poteka (Ribičič, 2001).3

1.2. Prva fazaPrva faza je bil zdrs drobirskih mas iz prvotne akumulacije na Stožah v strugo Mangartskegapotoka 15. novembra 2000 do mostu na cesti Predel-Strmec in nato do izliva Mangartskegapotoka v Predelico. Na tem območju je struga Mangartskega potoka razmeroma široka inpoložno nagnjena, kar je povzročilo, da je prvi drobirski tok zgubil energijo in se ustavil. Kzmanjšanju energije je v veliki meri prispevalo zoženje doline pri mostu čez Mangartskipotok. Drobirski tok se je tu samo deloma prelil prek mostu na cesti Predel-Strmec, ki se je obtem porušil, v strmo grapo Mangartskega potoka do sotočja s Predelico, kjer se je ustavil. Čese to ne bi zgodilo, bi bila katastrofa mnogo hujša, saj bi drobirski tok že 15. 11. 2000 pridrvelv dolino popolnoma nenajavljen in z mnogo večjo energijo (Ribičič, 2001).1.3. Druga fazaKatastrofa se je nadaljevala 17. novembra 2000 nekaj minut čez polnoč. Nakopičena gmota izglacialnega morenskega drobirja, jezerskih sedimentov, fluvioglacialnega materiala,skrilavcev, peščenjakov, tufov in laporja se je zaradi obilnih padavin, dotoka Mangartskegapotoka in drugih manjših pritokov prepojila z vodo in se nato iz sekundarne akumulacije vzgornjem delu Mangartskega potoka sprožila kot drugi drobirski tok, ki je zdrvel najprej pozelo strmi strugi Mangartskega potoka pod mostom in cesto Predel-Strmec in nato naprej poše vedno strmo nagnjeni strugi Predelice do Zgornjega Loga. Tu se dolina odpre in drobirskitok se je pahljačasto razlil ter pri tem v trenutku izgubil največjo energijo. Druga fazadrobirskega toka je imela mnogo hujše posledice kot prva. Ta tok je odnesel most čezPredelico, zasul, odnesel ali prestavil nekaj stanovanjskih hiš, zahteval pa je tudi smrtnežrtve… Tokrat se je čelo plazovine zaustavilo nižje od hidroelektrarne Možnica, ta pa je bilazasuta nekaj metrov visoko (Komac, 2001; Majes, 2001; Ribičič, 2001).1.4. Geološke značilnosti drobirskega toka Stože pod MangartomPlaz Stože pod Mangartom se je sprožil v grušču in ledeniški moreni, ki ležita na julijskotuvalskih,za vodo slabo prepustnih plasteh laporja in lapornatega apnenca. Kamnino na temobmočju prečkata dva močna preloma alpske smeri sever – jug, ki nista prizadela le laporja inlapornatega apnenca, ampak tudi glavni dolomit nad njima, ki tvori bližnja vrhova Vršič inMali Vršič. Zaradi močne tektonike je dolomit v Vršiču razkosan v bloke, po razpokah pa se4

voda hitro pretaka do spodnje ležečih, manj prepustnih plasti in nato izteka na površino skozikvartarne sedimente; ledeniško moreno in grušč (Petkovšek, 2001).Plaz Stože pod Mangartom se je torej sprožil na južnem pobočju grebena, 200 – 500 mseverozahodno od Mangartske planine. Odlomni rob je v času glavne sprožitve segel na koto1525 m, torej tja, kjer se kvartarna sedimentacija ledeniške morene zoži in stanjša. Napovršini se pojavijo stopnice dolomita, na kar opozarja tudi lokalno ime Štenge (Petkovšek,2001).Vso plazovino tvorijo kvartarni sedimenti. Med njimi zlasti v zgornjem delu prevladujezaglinjena ledeniška morena, ki jo sestavljata pusta do plastična glina in melj, z dolomitnim inlapornim gruščem, s samicami in velikimi bloki apnenca. V spodnjem delu, pod koto 1350 m,je bilo glinaste sestavine vse manj, vse več pa je bilo dolomitnega grušča s peskom in meljem(Petkovšek, 2001).1.5. Vzroki za nastanek drobirskega tokaVzrokov, ki so pogojevali nastanek plazu oziroma drobirskega toka, je bilo novembra 2000več. Glavni vzrok je bilo prav gotovo močno deževje v oktobru in novembru leta 2000, ki jepovzročilo, da se je masa ledeniške morene dodobra prepojila z vodo. K sprožitvi je torejprispevala tudi geološka zgradba, ki je na tem območju nadvse primerna za nastanek plazu.Neprepustna podlaga je tektonsko poškodovana in podvržena hitrejšemu preperevanju, močnorazpokan dolomit nad podlago pa omogoča akumulacijo vode v hribu. Dodatno jenajverjetneje k nestabilnosti pobočja prispeval tudi potres, ki naj bi v presušeno glinastomoreno lahko vnesel mlajše razpoke in z njimi lažjo komunikacijo vode po zaglinjeniledeniški moreni (Petkovšek, 2001).1.6. Posledice drobirskega tokaPosledice plazu so bile katastrofalne; v nesreči je umrlo sedem ljudi, ogromna je bila tudimaterialna škoda. Poškodovana so bila stanovanjska in gospodarska poslopja, hidroenergetskiobjekti, cestna infrastruktura, med drugim je plaz povzročil tudi veliko škode v kmetijstvu ingozdarstvu... (Ušeničnik, 2001).5

Popolnoma je bilo uničenih šest, poškodovanih pa trinajst stanovanjskih hiš. Poškodovani sobili objekti in naprave HE Log pod Mangartom in HE Možnica, električne in telefonskenapeljave, ogromna škoda je nastala tudi zaradi poškodovanih strug Predelice in Koritnice.Plaz Stože pod Mangartom je uničil gozd in gozdno zemljišče na površini 28,75 ha površine;gre za gospodarski gozd, v manjšem delu je tudi varovalni gozd. Nepredstavljiva škoda jenastala v okolju, nenazadnje pa je nesreča povzročila izpad prihodka od dejavnosti naprizadetem območju (Ušeničnik, 2001).Slika 2: Vplivno območje plazu StožeVir: Majes, 20076

2. INTERVENTNI UKREPIŽe 15. novembra, takoj po prvem plazu, ki še ni prizadel vasi Log pod Mangartom, se je sestalkrizni štab, ki je sprejel najnujnejše preventivne ukrepe. Med drugim je odredil evakuacijoprebivalcev iz petih ogroženih hiš ob strugi Predelice, ki je bila nemudoma izvedena. Težiščeje bilo na opazovanju vremenskih, vodnih in drugih razmer, opazovanju plazišča inzagotavljanju pripravljenosti organov, enot in služb za zaščito, reševanje in pomoč(Ušeničnik, 2001).Po nesreči 17. novembra, ki je močno prizadela Log pod Mangartom, je bilo delovanjeusmerjeno predvsem v zaščito in reševanje ljudi, živine in premoženja, iskanje pogrešanih,prvo medicinsko in psihološko pomoč, varovanje premoženja ter zbiranje in razdeljevanjehumanitarne pomoči in druge nujne ukrepe (Ušeničnik, 2001).Ker je bilo pričakovati, da se močno deževje še ne bo končalo in bi lahko povzročilo noveplazove oziroma drobirske tokove, so bili iz doline evakuirani vsi prebivalci, poleg tega pa sobili zaradi porušenih mostov in cest povsem odrezani od sveta. Evakuiranih je bilo 149 oseb,za živino in varnost premoženja v vasi je skrbelo 16 domačih gasilcev ter nekaj gorskihreševalcev in policistov. Zaradi večje varnosti ljudi in premoženja je bil že prvi dan po nesrečiuveden strog nadzor nad dostopom in gibanjem ljudi na prizadetem območju, dostop doprizadetega območja je bil tako možen le s posebno dovolilnico. Tako ljudem, ki so preživelinesrečo kot tudi reševalcem je bila nudena psihološka pomoč, ki se je izvajala še daljšeobdobje po nesreči. Štab Civilne zaščite Republike Slovenije je v nekaj dneh po nesrečiorganiziral stalno neposredno vizualno opazovanje plazišča ter strug Mangartskega potoka inPredelice (Ušeničnik, 2001).Osem dni kasneje, ko je Log pod Mangartom prizadel drobirski tok, 25. novembra 2000, ještab Civilne zaščite RS na podlagi ugotovitev in predlogov ekspertnih skupin sprejelizhodišča, usmeritve in odločitve za nadaljnjo zaščito ter odpravljanje posledic, ki jih jepodprla tudi Vlada RS (Ušeničnik, 2001).Glede na obseg posledic, ki jih je povzročila nesreča in glede na to, da Slovenija do dogodkav Logu pod Mangartom še ni imela na tem področju izdelane zakonodaje, se je Vlada odločila7

predlagati poseben Zakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože pod Mangartom inplazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000.Državni zbor je predlog zakona sprejel 21. decembra 2000. Z zakonom so bili določeniinterventni in drugi ukrepi za sanacijo območja, ki ga je prizadel zemeljski plaz Stože podMangartom, ter način njihove izvedbe in financiranje. Zakon pravzaprav povzema usmeritvein odločitve za nadaljnjo zaščito ter odpravljanje posledic, ki jih je predlagal že zgorajomenjeni štab Civilne zaščite RS (Ušeničnik, 2001):neposredno vizualno opazovanje plazišča je treba čimprej nadomestiti z zanesljivimtehničnim sistemom opazovanja, obveščanja in alarmiranja,vsa dela pod plaziščem naj bodo izvedena kar najbolj previdno, upoštevati je trebamožnost ponovnega nenadnega zdrsa materiala oz. drobirskega toka,umetno pospeševanje prenosa oz. odstranjevanja plazovine z miniranjem zaradimožnih nepredvidljivih posledic se ne bo izvajalo,z odvajanjem hudournih vod naj se prepreči zamakanje plazine nad zgornjimodlomnim robom nad Mangartsko planino, poleg tega pa naj se zgradi cevovod, pokaterem se prek plazišča spelje Mangartski potok,čimprej naj se začne preusmerjanje vodotokov Predelice in Koritnice, da se pospešiosuševanje blatnih nanosov, nato pa čiščenje oz. poglabljanje strug,dostop na prizadeto območje mora biti nadzorovan,vzpostavijo naj se trajnejše rešitve pri oskrbi živine in varovanju premoženja,sodelujejo naj tudi domačini, ki so bili začasno preseljeni v Bovec,čimprej naj se zgradi porušena mostova na regionalni cesti med Logom podMangartom, Strmcem in Predelom ter začne urejati dostop proti Mangartski planini,cilj vseh ukrepov za zaščito ter odpravljanje posledic nesreče je ohranitev poselitvedoline pod Mangartom,občini Bovec se priporoča, naj čimprej sprejme odločitev, da prebivalci Loga podMangartom zimo preživijo v Bovcu, kamor so bili začasno preseljeni,občini Bovec se prav tako priporoča, da v sodelovanju z Ministrstvom za okolje inprostor pripravi zasnove prostorskih rešitev sanacije naselja in širšega območja Logapod Mangartom.Prvi predlog štaba civilne zaščite RS je bil izpolnjen že 23. decembra 2000, ko je bilvzpostavljen poseben sistem tehničnega opazovanja in alarmiranja. Naslednje leto 15.8

februarja pa je bil nadzor nad tem sistemom prenesen na občino Bovec. Zadeve indokumentacija v zvezi z odpravljanjem posledic plazu pa so bile prenesene na Ministrstvo zaokolje in prostor 12. januarja 2001 (Ušeničnik, 2001).Za zagotavljanje najnujnejših razmer za življenje in delo na prizadetem območju je bilonajprej potrebno odpreti cesto Log pod Mangartom-Predel, nato pa začeti pridobivati lokacijeza nadomestne gradnje, poglabljanje strug Predelice in Koritnice ter odvažanje materiala, sčimer se je v vasi povečala tudi varnost (Ušeničnik, 2001).Začasna montažna mostova, čez Predelico in čez Mangartski potok, ki sta nadomestilaporušena, sta bila postavljena v rekordnem času; most čez Predelico je bil odprt 13. decembra2000, most čez Mangartski potok pa 16. januarja 2001. Izgradnja montažnih mostov je bilafinancirana iz državnih zalog za primer naravnih in drugih nesreč. Cesta Log pod Mangartom-Predel je bila za ves promet odprta 17. februarja 2001, ko je bil izpopolnjen tudi opazovalno –alarmni sistem, urejena cestnoprometna signalizacija in nekateri drugi varnostni pogoji(Ušeničnik, 2001).Sanacija posledic nesreče naj bi se izvajala na podlagi programa interventnih in drugihukrepov za trajno sanacijo posledic plazu Stože pod Mangartom, ki ga je pripraviloMinistrstvo za okolje in prostor v skladu z omenjenim interventnim zakonom na podlagiporočil ekspertnih skupin štaba Civilne zaščite RS ter s sodelovanjem številnih drugihstrokovnjakov s področja vodnega gospodarstva, energetike, prometa, prostorskeganačrtovanja, kmetijstva in gozdarstva, varstva kulturne dediščine in drugih področij(Ušeničnik, 2001).9

3.1. Program interventnih in drugih ukrepov za trajno sanacijo posledic plazuStože pod MangartomInterventni ukrepi iz drugega člena zakona, ki so zapisani v programu interventnih in drugihukrepov za trajno sanacijo posledic plazu Stože pod Mangartom, so naslednji:Tabela 1: Vzpostavitev sistema opazovanja vplivnega območja plazu.UKREPI1 Alarmni sistem in opazovalnica2 Geodetsko opazovanje premikov plazu3Geodetsko snemanje izbranih lokacij in zakoličba kontrolnih profilov (strugaMangartskega potoka, dolinski del Koritnice od spodnjih korit Predelice do sotočjaKoritnice in Možnice)4 Meritve padavin in meritve pretokov Mangartskega potoka5 Hidrološki model povodja Koritnice s prodno bilanco (idejna študija)Tabela 2: Nujni ukrepi za stabilizacijo plazu in preprečitev širjenja plazu.UKREPIIzdelava projektne dokumentacije in izvedba odvodnjavanja voda za preprečitev1zamakanja plazu2 Sondažna dela, geofizikalne preiskave, laboratorijske preiskave, geotehnične obdelaveTabela 3: Zagotovitev nujnih prometnih povezav.UKREPI1 Čiščenje nanosov2 Izvedba začasnih premostitev v Gornjem Logu in pri Mlinču3 Semaforizacija (varovanje)Tabela 4: Nujni ukrepi na Predelici, Koritnici in Soči za zagotovitev zmanjšanja ogroženosti.UKREPI1 Interventno čiščenje strug Predelice in KoritniceČiščenja plavja iz strug Predelice, Koritnice in Soče do Žage ter izvedba prodne lovilne2jame na Soči pod Čezsočo3 Začasni zaplavni objekti, odstranitev čepa na Koritnice ter čiščenje vtoka v HE MožnicoIzdelava projektne dokumentacije in izvedba lokalnih objektov za ureditev strug Predelice4in Koritnice, sanacija desne brežine pri HE Možnica, lokalni usmerjevalni objekt v strugah5 Vzdrževanje pretočnosti strug Predelice in Koritnice v skladu s projektno dokumentacijoAnaliza spremenjenih razmer na Soči med sotočjem s Koritnico in Žago z izdelavo6projektne dokumentacije nujnih usmerjevalnih objektov.10

Tabela 5: Ponovna postavitev zajetja HE Log pod Mangartom.UKREPI1 Priprava dostopa, izdelava projektne dokumentacije za začasno in trajno zajetje za HE Log2 Interventni posegi na NNO Log pod MangartomSanacija DV 20 kV Bovec-Log pod Mangartom, začasna TP Možnica ter začasno NNO3omrežje in zamenjava vodnikovTabela 6: Zagotovitev začasnih pogojev za delo in življenje na prizadetem območju.UKREPI1 Stroški bivanja začasno izseljenih2 Stroški nadzorovanja in varovanja premoženja izseljenih prebivalcevStroški ohranjanja delovnih mest, stroški dejavnosti, ki zaradi posledic plazu ne morejo3redno obratovati4 Drugi nujno potrebni stroški lokalne skupnostiTabela 7: Priprava in načrtovanje objektov med plazom in Gornjim Logom.UKREPI1 Model murastega toka za dimenzioniranje razbijačev murastega toka (AB pregrade)2 Izdelava projektne dokumentacije za dve težnostni pregradi za podporo plazuIzdelava projektne dokumentacije za dve AB ustaljevalni, prebiralni hudourniški pregradi3oz. razbijačev murastega tokaIzdelava projektne dokumentacije ureditve Mangartskega potoka od Mangartske planine4do montažnega mostu pri Mlinčah5 Izdelava projektne dokumentacije sanacije plazuTabela 8: Odvzem kamenja za vgradnjo v varovalne in sanacijske objekte na prizadetemobmočju na lokacijah, ki jih s posebnim predpisom določi minister, pristojen za okolje inprostor, po predhodno pridobljenem soglasju lokalne skupnosti.UKREPI1 Upravni postopki, odškodnine, preliminarne raziskaveTabela 9: Priprava ustreznih prostorskih aktov.UKREPI1 Geodetske podlage2 Izdelava lokacijske dokumentacije za stanovanjske objekte3 Izdelava lokacijske dokumentacije za mostove in cesteIzdelava lokacijske dokumentacije za vodnogospodarske ureditve ob Predelici in Koritnici4ter za začasne deponije prodnatega materiala5 Ureditveni načrt za celotno naselje Log pod MangartomVse tabele so povzete po viru: Program ukrepov, 200711

3. SANACIJA V LOGU POD MANGARTOM3.1. Odprava posledicObnovljeni sta bili cesti Bovec-Predel in cesta na Mangart, ki jih je drobirski tok močnopoškodoval. Zgrajen je bil že most preko Predelice v Gorenjem Logu in čez Mangartski potokpri Mlinču.Slika 3: Most čez PredelicoSlika 4: Montažni most čez Mangartski potokFoto: Maruša Oseli, 1.12.2007 Foto: Maruša Oseli, 1.12.2007Zajetje hidroelektrarne Log pod Mangartom je ponovno postavljeno, vendar pa se je zaradisanacijskih del in povečanega odnašanja naplavin na območju struge nad zajetjem nabralazajetna količina drobnozrnatih naplavin. Te uspešno odstranjujejo s postopkom spiranjanaplavin z visokotlačnim curkom. Zgrajene so betonske pregrade za zašito pred ponovnimdrobirskim tokom, zaključena so tudi dela na komunalni infrastrukturi in čistilni napravi,…(HSE, 2005; Majes, 2007). V vasi so zgradili tudi več stanovanjskih objektov za ljudi, katerihhiše je odnesel drobirski tok ali pa stojijo na ogroženem območju in bodo v kratkem porušene.Slika 5: Nadomestne hišeFoto: Maruša Oseli, 1.12.200712

3.2. Pasivni ukrepiVzpostavljen je alarmni sistem za zgodnje opozarjanje vaščanov ob morebitnem ponovnemdrobirskem toku. Ta vključuje video kamere, ultrazvočne merilce tresljajev v vodi in žičneprekinjevalne zapore. Območje plazu in njegovega vplivnega območja je urejeno, poskrbljenoje bilo tudi za odvodnjavanje, lokalna zavarovanja in površinsko ureditev. Ukrepi na strugahMangartskega potoka, Predelice in Koritnice so bili usmerjeni predvsem v zmanjševanjehitrosti in erozivnosti toka, zmanjševanje pretoka in preusmerjanju smeri toka (Ribičič, 2007).Slika 6: Struga PredeliceFoto: Maruša Oseli, 1.12.2007Zgrajena sta bila tudi zadrževalnik plavin pri Mangartski planini in zajetje Mangartskegapotoka (Ribičič, 2007).3.3. Aktivni ukrepiNamen aktivnih ukrepov je predvsem preprečevanje vtekanja vode v območje kritičnihsedimentov, vključujejo pa še dela na stabilizaciji brežine, gradbene posege (pregrade ipd.) inpogozdovanje. Mangartski potok je bil kanaliziran, s čimer je bil izpolnjen zgoraj omenjeninamen aktivnih ukrepov. Zgrajeni so bili armiranobetonski razbijači drobirskega toka,težnostni pregradi pod Počivalnikom in pri Meleh za podporo plazu in zadrževalniki plavja.Poleg tega so zgradili tudi armirani betonski pregradi: razbijač drobirskega toka pri Mlinču inpregrado pred Gorenjim Logom (Ribičič, 2007).13

4. ZAKLJUČEKSanacijska dela v Logu pod Mangartom so skoraj končana. Razen nekaj izjem so izpolnjenevse naloge, ki so bile načrtovane v Programu interventnih in drugih ukrepov za trajno sanacijoposledic plazu Stože pod Mangartom. Pokrajina počasi dobiva svojo prvotno podobo, vendarnikoli več ne bo enaka, kot je bila. A prebivalci Loga pod Mangartom so sprejeli tudi to.Vaščani so pomirjeni, saj so varnostne razmere danes neprimerno boljše kot novembra leta2000, predvsem pa veliko boljše kot marsikje drugje na območju Republike Slovenije. Vedo,da bodo pred naslednjo nevarnostjo drobirskega toka »obveščeni« z alarmom; upajo le, dadovolj zgodaj, da se bodo lahko umaknili na varno. Prebivalci Loga pod Mangartom, ki so vnesreči izgubili svoje domove, so dobili nadomestne.Če primerjamo načrt ukrepov za sanacijo Loga pod Mangartom in rezultate, ki so bili vsedmih letih doseženi, bi lahko sanacijo ocenili kot zelo uspešno; sploh pa ob upoštevanjudejstva, da je Slovenija tako zahtevno sanacijo (tudi po finančni plati) izvajala praktičnoprvič. Kakšno pa je resnično stanje v vasi, pa lahko izvemo le od ljudi, ki so preživeli nesrečoin ki že sedem let spremljajo potek sanacije.Žalostno je, da tako lepa vas, kot je Log pod Mangartom dobesedno izumira. V sanacijo jebilo vloženega ogromno denarja, kljub temu pa še vedno obstaja nevarnost ponovnekatastrofe. Na plazišču je namreč še vedno okoli 1,5 milijona m 2 mas, potencialno nevarnih zanastanek novih plazov. V vasi so zgrajeni nadomestni stanovanjski objekti, nekateri od njih paostajajo prazni. Ljudi v Logu je vsako leto manj. Mladi nimajo možnosti zaposlitve, zato seodseljujejo drugam, starejši umirajo. Ložani si želijo razvoja vasi, večina jih vidi rešitev vturizmu. Nobena skrajnost se dolgoročno ne obnese, zato tudi menim, da je razvoj le enedejavnosti, turizma, nevaren in Loga ne more rešiti. Rešitev vidim v razvijanju širšega spektradejavnosti, ki bi z delovnimi mesti zadržale v vasi predvsem mlade. V nasprotnem primeru boLog pod Mangartom zaživel le še ob kocih tedna.Ob vsem tem se samo po sebi postavlja več vprašanj: čemu je bilo vloženih toliko sredstev vsanacijo Loga pod Mangartom, če, glede na današnje stanje, v vasi kmalu ne bo skorajnobenega prebivalca več, ali je res turizem edina dejavnost, ki bo rešila vas in ali lahkosanacijo ocenimo kot uspešno, če so zaključena vsa dela, vas pa se prazni…14

5. VIRI IN LITERATURA Komac, B., 2001. Geografski vidiki nesreče. Ujma, 2000/2001, 14/15, str. 60-66. Komac, B., Plaz v Posočju - Log pod Mangartom.URL: http://www.zrc-sazu.si/giam/plaz.htm (citirano 21.12.2007) Majes, B., 2001. Analiza plazu in možnosti njegove sanacije. Ujma, 2000/2001, 14/15, str.80-91. Majes, B., Plaz Stože. Njegove posledice in možnosti sanacije.URL: http://www.mangart.info/index.php?page=static&item=67&get_treerot(citirano 11.1.2008) Odstranjevanje naplavin iz bazena hidroelektrarne Log.URL: http://www.hse.si/energija/default.asp?id=33 (citirano 21.12.2007) Petkovšek, B., 2001. Geološke značilnosti plazu. Ujma, 2000/2001, 14/15, str. 98-101. Program ukrepov. URL:http://www.mangart.info/PROGRAM%20UKREPOV%2025.1.2001.pdf(citirano2.1.2008) Ribičič, M., Murasti tokovi v svetu in primerjava s tokom v Stožah.URL: http://www.mangart.info/index.php?page=static&item=1 (citirano 11.1.2008) Ribičič, M., 2001. Značilnosti drobirskega toka Stože pod Mangartom. Ujma, 2000/2001,14/15, str. 102-108. Ušeničnik, B., 2001. Posledice in ukrepanje ob nesreči. Ujma, 2000/2001, 14/15, str. 67-79.15

6. SEZNAM TABELTabela 1: Vzpostavitev sistema opazovanja vplivnega območja plazu. ______________ 10Tabela 2: Nujni ukrepi za stabilizacijo plazu in preprečitev širjenja plazu.____________ 10Tabela 3: Zagotovitev nujnih prometnih povezav._____________________________ 10Tabela 4: Nujni ukrepi na Predelici, Koritnici in Soči za zagotovitev zmanjšanja ogroženosti.____________________________________________________________ 10Tabela 5: Ponovna postavitev zajetja HE Log pod Mangartom. ___________________ 11Tabela 6: Zagotovitev začasnih pogojev za delo in življenje na prizadetem območju. ____ 11Tabela 7: Priprava in načrtovanje objektov med plazom in Gornjim Logom. __________ 11Tabela 8: Odvzem kamenja za vgradnjo v varovalne in sanacijske objekte na prizadetemobmočju na lokacijah, ki jih s posebnim predpisom določi minister, pristojen za okolje inprostor, po predhodno pridobljenem soglasju lokalne skupnosti. _______________ 11Tabela 9: Priprava ustreznih prostorskih aktov. ______________________________ 117. SEZNAM SLIKSlika 1: Skupine najbolj značilnih plazenj ________________________________________ 3Slika 2: Vplivno območje plazu Stože ___________________________________________ 6Slika 3: Most čez Predelico __________________________________________________ 12Slika 7: Montažni most čez Mangartski potok ____________________________________12Slika 5: Nadomestne hiše ____________________________________________________ 12Slika 6: Struga Predelice _____________________________________________________ 1316