Samanta Baranja, - Vestnik

2 maj 2011 pen26V pokojninskiblagajni je luknja,moja nogavica paje trpežna.Odkrilasem svojetretje oko!PokojninskareformaSpet aktualna nogavicaIzziviMateja ima talentNekdanja mis SlovenijeTadeja Ternar je kljub cvetočimladosti začela razmišljati osvoji jeseni življenja. Ker joskrbijo luknja v pokojninskiblagajni in mnoge reforme, kise bodo še zgodile do takrat,ko bo ona izpolnjevala pogojeZvezeKarel Pojbič, direktor soboškegaMlinopeka (desno), terpodjetnik in humorist GezaFarkaš najbolj zaupata dogovorompo telefonu. Tudi česta samo dva koraka narazenin se morata kaj pomembnegadogovoriti, to naredita lepopo telefonu. Zakaj le, so bileradovedne Pentute?Vse ostane natančno zabeleženoin pripravljeno za morebitneprisluhe, sta pojasnila.Bojda pa ni samo to. Potegovalanaj bi se tudi za sodelovanjev novi veliki promocijski akcijivodilnega slovenskega mobilnegaoperaterja, ki v zamenoponuja dosmrtno brezplačnotelefoniranje. Pentute jimaprivoščijo!-be-za upokojitev, si je omislilaosebni pokojninski sistem.Vsako jutro v svojo pokojninskoblagajno za vrati kopalnicevloži deset evrov. Na mesecse jih nabere 300, na letovsaj 3600 in v 40 letih bo toblizu 150.000 evrov. Po njenihizračunih dovolj za stara leta… Samo da ne bo račun brezkrčmarja – tudi evri iz nogaviceniso imuni na gospodarskekrize, devalvacije, nove valute… Tadeja, mogoče bi se boljeizšlo z zlatnikom na dan!?-ba-Bo telefoniranjebrezplačno?SrečanjaKar povempo telefonu,je večno!Matejo Hauser, direktoricoradenskega DOSOR-ja,Pentute vse pogosteje opažajos fotografskim aparatomokrog vratu. Ko so seuspele dokopati še do njenihposnetkov, ni nobenegadvoma več.SpomenikSobotiNekdanji sošolki nasoboški gimnaziji BeaBaboš Logar (levo) inSonja Hoyer sta vsakana svojem strokovnempodročju uspeli ustvaritiblesteči karieri – Beakot odlična profesoricaslovenščine, Sonja pa kotbriljantna umetnostnazgodovinarka in predavateljicaz doktorskimnazivom, vendar s temvseh svojih adutov šenista dali na mizo. Po nedavnipredstavitvi Bejineknjige Mala ulica, kjer jeSonja nastopala kot bralkabesedil iz knjige, stazačeli snovati nov skupniprojekt z delovnim naslovomSpomenik Soboti, kiga bosta predstavili v letu2012, ko bo tudi njunomesto Evropska prestolnicakulture. Edino, karsta povedali za javnost, je,da bo njun projekt darilomestu njune mladosti,evropskemu denarju pase odpovedujeta. Ju bo šekdo posnemal?-be-Mateja ima izjemno »fotoreporterskooko«, zato nipresenečenje, da so se zanjože začeli zanimati v domačihin celo tujih časopisnihuredništvih.Če bi bila ponudba dovoljvabljiva, bi se odrekla tudidirektorskemu stolčku, jeprišepnila Pentutam, kijim bo brez zadržkov kajzanimivega ponudila tudiv objavo.Mateja, čim prej pokažisvoj talent!-ba-Prijateljstva… in skupaj sva gulilišolske klopi.Spomin in opominSlikar Lojze Veberič (v sredini s sliko) je v svoji 60-letniljubiteljski slikarski karieri ustvaril veliko angažiranihumetnin, ki vsaki njegovi razstavi dajo smisel in neizbrisljivpečat. Eno takšnih stvaritev je podaril osnovnišoli pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki jo je nekoč iz rodnihSelišč tudi sam obiskoval. V družbi (od leve) MilanaMarkoviča, harmonikarja in pevca Kapelskega kvarteta,mag. Franca Obala, upokojenega direktorja soboškeGalerije, župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici AntonaSlane ter učenca Tea Vajsa je brez dlake na jeziku okrcallokalne politike zaradi spremembe imena šole. Iz imenaje izginilo »12 talcev«. Bili so žrtev druge svetovne vojnev domačem okolju in so opomin, vreden spomina. In dane bi čez desetletja podobnih barabij počeli z brisanjemspominov na slovensko osamosvojitveno vojno …-ba-

27 p enmaj 2011 3DruženjaTo nipodkupovanje!Le vkup, le vkup, uboga gmajna …Vse za dobrososedske odnoseKorenineLastnik in direktor soboške televizije ASAnton Weingerl (levo) ter vodja trženja MitjaPerš sta bila tudi letos prijazna gostiteljana tradicionalnem druženju s sodelavciin poslovnimi partnerji televizije. Posebejsta se razveselila črno-bele kombinacijeiz sosedstva: svetlolase direktorice hotelaDiana Olge Belec in njene sodelavke, črnolasetržnice Jožice Rihtarič. Prisluhi Pentutrazkrivajo dogovor obeh strani, da bosta zvsemi silami nasprotovali gradnji velikegatrgovskega centra, ker bi to lahko negativnovplivalo na njune dobrososedske odnose.Zaenkrat so obeti dobri. Trgovski centermed Diano in Asom je v oblakih!-be-Združeni v različnosti?Razgreto predreferendumsko ozračjezaradi različnih pogledov na pokojninskoreformo in delo na črno je, čeprav se je vozadju iskrilo, ohladila prijetna prvomajskaradgonska noč. Pentute so v objemuzasačile na eni strani prvo pomursko sindikalistko,sekretarko Območne organizacijeZSSS za Pomurje Zdenko Bobovec (levo), inizvršno sekretarko predsedstva ZSSS LučkoDobri posliBöhm ter na drugi strani prepoznavnegapolitika in ravnatelja Dušana Zagorca terdirektorico Zavoda za kulturo, promocijoin turizem Gornja Radgona Normo Bale,desno roko župana. Škoda, da tak objem žepred meseci ni uspel med vrhovi slovenskepolitike in sindikata. Bilo bi ceneje in boljeza vse državljane!-ba-RadiprihajamodomovVerjemi, to bokupčija stoletja!Pen …v Avstralijiredno štén.Jožica iz Ljubnega v Savinjskidolini je pred petdesetimileti svojo ljubezennašla v Prekmurju, v Dobrovniku.Iskrica je preskočilain z Lacijem Domonkošemsta se poročila. Mlada,polna energije in željnaboljšega življenja sta izbralapot v neznano, v obljubljenodeželo Avstralijo. V povsemnovem svetu je bil začetektežek, skromna in pridnapa sta se hitro postavila nanoge. Laci je uspel z manjšotovarno, družina se jeustalila. Rodili sta se hčerkiDiana in Nathali, zdaj imataže tudi vnukinji Ruby inApril ter vnuka Jama. Svojihkorenin nista pozabila, tudipotomci ne. Radi prihajajodomov. Spletajo se raznevezi in vlečejo jih na videzskriti magneti. Pen pa pritem odigrava svojo vlogo– Jožica (na fotografiji) gani približala samo vnukinji,tudi kengurujem je domač…-bo-PotepanjaŽivljenje polno izzivovSimpatične dame (od leve) RozalijoPongrac, Heleno Beznec, Heleno Szomiin Margit Kerčmar so ujele Pentutedobro razpoložene med njihovimpotepom po deželi matičnega naroda– v Györu na Madžarskem. Razlogovza dobro razpoloženje ni manjkalo,predvsem pa so delile srečo s kolegicoHeleno, ki je svoj priimek Gal zamenjalaz novim in postala gospa Szomi.Pentutam je zaupala, da se kaj takegazna zgoditi še kateri od kolegic.-za-Bo Radenska dobila novega lastnika?Direktor Radenske Zvonko Murgelj (levo)ter poslanec državnega zbora in radgonskižupan Anton Kampuš sta na radenskem maratonutekla svoj krog. Začela sta s pogovorio prodaji Radenske lokalni skupnosti povzoru ajdovskega Fructala. Kdo bo v imenuRadenske pogovore nadaljeval, tutam niuspelo izvedeti, radgonskemu županu pa ježe prav na začetku uspelo prehiteti domicilnegaJaneza Rihtariča. V Gornji Radgoni soprepričani, da to za občino ne bo le velikagospodarska pridobitev, ampak bo nakuppovečal tudi občinski teritorij, zato ni dvoma,da bodo županov projekt v občinskemsvetu podprli še pred iztekom meseca maja.Ker se bo Kampuš zaradi nezdružljivostižupanske in poslanske funkcije prihodnjeleto eni od njih moral odpovedati, bo kotizkušen gospodarstvenik in politik imel časin priložnost, da Radenski povrne nekdanjisloves.-ba-Dečke iščemo, samo takše z debelin bankašon!

4 maj 2011 pen28BojanZadravec»Kje so zdaj vojaki vsi …?«Petanjci, 6. majaV Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih desetič dan spominovin tovarištva: »Jambori spominov in dobrega sosedstva – slovenskaIstra«, ki vsako leto prvi petek v maju poteka ob 9. maju – dnevu zmagenad fašizmom in nacizmom ter dnevu Evrope. Letošnja prireditev jebila simbolno vezana tudi na 70. obletnico ustanovitve OF. Na povabiloUstanove dr. Šiftarjeve fundacije in Občine Tišina so se dogodkaudeležili predstavniki Občine Piran, tudi Peter Bossman, in ministricaza kulturo Majda Širca. Delegacija iz Pirana je v botaničnem vrtuzasadila svoje spominsko drevo – nešpljo iz slovenske Istre. Najboljvešča praktičnega dela je bila prav ministrica, Bossman tega dela nivajen, cankovski župan Drago Vogrinčič je razmišljal o »čisti lopati«,Ernest Ebenšpanger, predsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije, paje dogajanje le nadzoroval.Ljubljana, 7. majaNa kraju, kjer v Vrtu spominov intovarištva počiva prof. dr. VanekŠiftar, je častni član Fundacijedr. Šiftarjeve ustanove akademikdr. Anton Vratuša odkril skulpturoPrekmurski totem, delo akademskegakiparja Štefana Hauka, in se srečal zznanko iz gimnazijskih let GizeloSraka, ki jo je spremljala pisateljicaBea Baboš Logar. Brigita Bavčar paje poklepetala z ministrico za kulturoMajdo Širca. Ernest Ebenšpanger pabo vse slišano uporabil v prihodnjihnačrtih in povezovanjih.Serdica, 8. majaV nedeljo, 8. maja, je bil spominski popoldan v Serdici. Ostankipokopanih na pokopališču ob cesti so bili deset let po vojni prenesenina soboško pokopališče. Kot če bi se oglasile duše umrlih in z mrzlimvetrom, ki je oviral program in razkropil zbrane, uprizorile boj Nemcevin rdečearmejcev. Ostali so le redki, med njimi triinosemdesetletniRogašovčan, predsednik KO borcev in veteranov Rogašovci ŠtefanLainšček, Evgen Emri, predsednik Združenja borcev za vrednote NOBMurska Sobota, in Mileva Veren, ki je v združenju takoj za Emrijem inje tudi predsednica soboškega združenja za vrednote NOB. Evgen jepripovedoval, da je prejšnja leta veliko ljudi iz nekdanje Sovjetske zvezeprihajalo v Serdico in iskalo mesta, kjer so padli njihovi svojci.Evrope je eden odDan simbolov Evropskeunije, ki ga je sprejela navrhu v Milanu leta 1986v spomin na deklaracijotedanjega francoskega zunanjegaministra RobertaSchumana, predstavljeno 9.maja 1950, v kateri je predstavilsvoje zamisli o organizacijinadnacionalnegagospodarskega sodelovanjav Evropi.Drugi pomen 9. maja: Nata dan leta 1945 se je uradnokončala druga svetovnavojna in Rusi praznujejodan zmage, to pa se navezujetudi na našo deželo, kjerje po evidentiranih podatkihpadlo kar 521 sovjetskihvojakov. Današnja Evropa,ki bi bila z zmago okupatorjapovsem drugačna,se le s težavo spoprijemaz vsakodnevnimi izzivi inse včasih premalo zavedaatributov, ki so (vsaj delno)pripomogli k ohranitvievropske kulture. Prav je,da se z devetim majemspomnimo borcev protinacistični zveri.Mnogi so padli po večtisoč kilometrov od svojihdomov in bili večna bolečinamateram, ki so jihrojevale in hranile. Udeležilismo se nekaterihdogodkov, ki so bili povezaniz dnevom Evrope inspominom na čas, ko je svetzahrepenel po miru.V Ljubljani je bila proslava ob 70-letnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob dnevu zmage, miruin Evrope. Začelo se je s prihodom praporščakov borčevskih in drugih veteranskih organizacij ter Slovenskevojske. Na proslavo je iz Pomurja odpeljalo več avtobusov, saj so borci, borke in simpatizerji vrednot drugesvetovne vojne želeli biti na velikem dogodku in so tudi tam počastili konec druge svetovne vojne.Pred spominskim znamenjem v Serdici, kjer je bilo pokopanihpribližno sto vojakov Rdeče armade in en oficir, ki so padli še zadnje dnisvetovne morije, od leve proti desni stojijo praporščaki: Jože Bagaroš izKrajevnega odbora zveze za ohranjanje vrednot NOB Tišina, VenčeslavLihtenvalner iz Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje,Milan Fridau iz KO Rogašovci, Karel Sever, praporščak iz KO Bodonci,in Štefan Slavic iz Domoljubnega krajevnega združenja Puconci. Medpadlimi vojaki je bilo največ Azerbajdžancev, ki so peš prišli do Goričkegain vso pot premagovali Nemce.Sorodnikom padlih vojakovobisk omogoči rusko ve le poslaništvov Sloveniji. Tokrat je prvič prišel tudiAnatolij Krupskij, petintridesetletniruski podjetnik, doma iz Dubna, vnukVladimirja Mihailoviča Krupskega,rojenega leta 1922, ki je padel leta1945 v Prekmurju in je pokopanna soboškem pokopališču. Anatolijje na slovesnost, ki je pri Rusihzelo velikega pomena, prispel ssvojim dekletom, oblečen pa je velegantno obleko z rusko pentljo.Med slovesnostjo pred Spomenikomzmage in na pokopališču močnočustveno ganjen ni zmogel zadržatisolz.Poleg piramidastih »törnov« na dveh soboškihcerkvah je tretja piramida v Murski Soboti šena pokopališču – spomenik padlim soboškimpartizanom. Pred njega so poleg slovenskih organizacijin društev vence položila tudi tuja veleposlaništva –azerbajdžansko, rusko in ukrajinsko. Vsi veleposlanikiso ob tem zajokali, saj do Slovencev gojijo močno vezzaradi skupnih korenin slave in zavezništva med drugosvetovno vojno.Murska Sobota, 9. majaV črni obleki je začasni odpravnik poslov Azerbajdžana v SlovenijiEmil Hasanov, ki je na dogodku pred spomenikom zmage vstal in pobralzastave, ki jih je veter prevrnil. Kot zaveden in kulturen Azerbajdžanecje seveda najprej pobral zastavo svoje države, potem še vse druge. Brezbesed je opomnil vse, posebej organizatorje, ki se niso zganili, saj jezastava na tleh narodova sramota. Nas je diplomat s svojim ravnanjemvsaj kaj naučil? Mož v sivi obleki pred naslednjo kocko je ruski veleposlanikv Sloveniji dr. Doku Zagajev, za tretjo pa je ukrajinski veleposlanik VadimPrimašenko.Rifat Patejev, direktor Ruskega centra znanosti in kulture, s soprogoMašo Patejev (skrajno desno). Pogovarjala sta se s člani skupineKalinka, ki živijo v Sloveniji: Andrejem in Julijo Lobanovo in NatašoJermakovo. Pred spomenikom zmage so zapeli nekaj tradicionalnihruskih napevov in Panoncem vlili pristen slovanski optimizem.

29 p enMaj je čas ljubezni, medsebojne zaupljivosti dveh sorodnih duš, iskanja skupnesreče, potovanja v nedoživeto; včasih je takšno srečanje kratkotrajno, pride inodide, pesniško občutljivo, razkošno v postelji, boleče do ljubosumnosti, neuslišanodo nezavesti. A je že tako, da so vse velike ljubezni nesrečne. Kajti tam, kjer jeljubezen, se kot plesen zna pojaviti tudi sovraštvo, ki nima svojega rezerviranegameseca kot ljubezen, marveč zna trajati od včeraj in bo seglo v jutrišnji dan.LjubezeninSvet je ostrmel ob novici, da so ameriški specialci ubilienega od največjih sovražnikov civilizacije Osamo binLadna. Priznal je, da je pripravil rušenje nebotičniškihdvojčkov v središču New Yorka, da so njegovi fanatičniprivrženci s trmastim veseljem odhajali v samomorilskeakcije in ubijali ljudi na javnih mestih, v podzemnih železnicah,da bi opozorili, da je svet lahko sestavljen tudi izsovraštva, maščevanja. Nesporazumi med muslimanskimsvetom in nemuslimanskim prebivalstvom so globlji: koreninenesporazuma segajo v čas križarskih vojn, ko sozahodnoevropski romarji in siromašni vitezi prihajali vJeruzalem, da bi po papeškem naročilu varovali božji grob.Ostrmeli so, ko so se srečali z muslimansko vero, znanostjoin razgledanostjo. Prišli so kot tujci, osvajalci in arabskisvet se jim je uprl. To ni bil boj za nafto (ki je takrat še nibilo), to je bil boj za svetopisemsko zgodovino, za vrnitevnečesa, ki ni pripadalo zahodni civilizaciji, ki se ni dalo čeznoč osvojiti. To potrjujejo številni križarski pohodi, ko sokrižarji morili, ubijali po Evropi nemške Jude, v Francijikatarje, bogomile in druge heretike, na Orientu muslimane– ne da bi vedeli, da so bile v teh kazenskih pohodih inspopadih klice kasnejšega genocida. Nekaj sto let kasnejeso Turki prišli vse do Dunaja in v povračilnem nasilju vrnilisovraštvo na konicah svojih ukrivljenih mečev, damaščank,da bi svet spoznal, da nobeno nasilje ne prinese zmage,samo začasno zmagoslavje, poraz. Politična sled na Jutrovem,na Bližnjem vzhodu, je krvava, pogosto zgodovinskonepotrebna, čeprav je Napoleon mislil drugače (prišel jekrast egipčanske znamenitosti), čeprav se je Rommel izgubilv afriških puščavah, ko je hotel na tujih tleh premagatinemško vojsko.Mednarodna politika se do danes ni bistveno spremenila.Izoblikovala so se strateško močna politično-ekonomskasredišča: svetu ne vlada samo nasilje, marveč kapital. Polipiinteresa so se razrasli po vsej Zemlji in zdaj je življenje nazemlji takšno, kot je. Na eni strani evropski standard, nadrugi strani siromaštvo; na eni strani meščansko življenje,na drugi strani plemensko preživetje ter ameriški poskus,kako ostati vladar sveta, kako kontrolirati tokove gospodarskeglobalizacije, političnega razmišljanja pa tudi nasilja,vse z željo ohraniti mir v svetu.Februarja 2009 je Los Angeles Times v svoji prilogi Paradeobjavil fotografije najbolj iskanih teroristov, zločincev,diktatorjev in prevarantov na svetu. Predstavili so karpetindvajset ljudi, ki jih niso mogli pripeljati na zatožnoklop. Med njimi je bil tudi Osama bin Laden, vodja Al-Kaide.Poljski štirinajstdnevnik Forum je pred dnevi ponovnoobjavil seznam iskanih ali mrtvih zločincev. Vendar vodjeAl-Kaide ni več med njimi. Ta je preprosto pozabil na arabskipregovor, ki pravi, kdor suče meč, bo zaradi njega umrl.Ameriška vojska ga je likvidirala, ubila, pobrala njegovodokumentacijo, truplo vrgla v morje, da bi tako preprečilaširjenje njegovega kulta osebnosti. A že nekaj dni po smrtisovraštvoOsame bin Ladna so se pojavili dvomi, mar ne bi bilo boljevodjo najbolj osovražene organizacije ujeti živega in gapostavi pred sodišče.Muslimani so užaljeni. Prve akcije maščevanja so se žezačele, za zdaj samo v Pakistanu, vendar se bodo po vsejverjetnosti razširile v Evropo in na ameriško celino. Vojaki,ki so vdrli v njegovo hišo in ga likvidirali, so dobili zasvoje drzno dejanje odlikovanja, obenem pa so prestrašenizaprosili za zaščito, kajti zavedajo se, da se jim bodo članimuslimanske organizacije maščevali. Mnogi so mnenja, daje po svetu mnogo tako imenovanih »spavalcev«, ki zdajčakajo, da začnejo akcije. V bin Ladnovi dokumentaciji sonašli načrte, kdaj in kako napasli Washington, Los Angeles,še prej pa se na manjših akcijah izuriti za dejanja, ki bipretresla, prestrašila svet. To pomeni, da je po smrti talibanskegavoditelja svet ostal še dalje v negotovi nevarnosti,saj ima Al-Kaida izdelan politični program, od kateregane bo odstopila. Še vedno se skriva desna roka bin Ladna,poslednji emir islamskega džihada Ajman az-Zawahiri, kise je 1988. povezal z Al-Kaido. To je odličen kirurg, govoritekoče angleško in francosko, z Osamo se je srečal v osemdesetihletih, ko ga je zdravil v Afganistanu, ki je bil takratpod rusko okupacijo. Mnogi strokovnjaki sodijo, da je pravAjman, sicer Osamov mentor, idejno načrtoval napad nanebotičnika 11. septembra 2001.Časopis Forum je tokrat objavil deset imen, ki so znanapo svojih številnih kriminalnih dejanjih, političnih zločinih,celo genocidu. To so ljudje iz mehiškega, ruskega, azijskegapa tudi ameriškega podzemlja. Več kot deset let se skrivaameriški gangster James Bulger - Whitey, ki je umoril devetnajstljudi, »pral denar«, trgoval z mamili. Njegovo bogastvoje ocenjeno na petdeset milijonov dolarjev. Za njimje razpisana tiralica, Američani ponujajo za informacije, kjese skriva, dva milijona dolarjev. Seznam zločincev se karnaprej širi. Na njem je tudi srbski general Ratko Mladić, krivza masaker Muslimanov v Srebrenici 1955. leta.In tako se je zgodilo, da smo se namesto uživanja v ljubeznina zmenkih sredi majskih večernic spoprijemali sstrahom, negotovostjo in maščevanjem ljudi, ki jih splohne poznamo. Ameriškemu predsedniku je zaradi akcije vPakistanu zrasel ugled pri domači administraciji, a strahpred prihodnostjo Amerike se je spremenil v nočne more.V svoji politični zagnanosti in dokazovanju, da ni bil rojenv Afriki, saj potem ne bi mogel biti ameriški predsednik, jeObama pozabil na arabski pregovor Če se bojiš, ne govori,a če že govoriš, potem se ne boj.MADE IN EUBranko Šömenmaj 2011 5SuzanaFartelj Utroša,ravnateljica OŠ II MSRAZMIŠLJAMČasovna kocka se vse prehitro vrti in kar naenkrat nas postavi predpomembno odločitev, pomemben dogodek, pomemben trenutek.Delamo z mladimi in ugotovili smo, da ima mladost na srečo osupljivoprednost – se ne ustraši. Tudi vzgajamo jih v prepričanju, da o sebi razmišljajokot o zmagovalcih.Ne moremo si kaj, da se ob koncu šolskega leta ne bi spraševali in sezamislili, kam so s tako hitrostjo oddrveli vsi ti meseci in dnevi našegadruženja. V istem trenutku pa pedagoški delavci razmišljamo o prihodnostinaših učencev, zlasti devetošolcev, ki se poslavljajo: bodo uspešni, bododosegli zastavljene cilje in navsezadnje, ali bodo srečni, smo jim dali dovoljza popotnico v svet. Ampak že Konfucij je dejal, da ima vsaka resnica štirivogale: kot pedagoški delavci pomagamo učencem podpirati enega, drugetri pa si morajo podpreti sami. Zavedamo se, da je učinkovito poučevanjemorda najtežje delo in da so najboljše učiteljice IZKUŠNJE.Dejstvo, da se učenci razlikujejo, je morda neprijetno, a neizogibno.Vendar dobre šole, dobre skupnosti in dobre družine cenijo različnost.Skozi celoten vzgojno-izobraževalni proces ne smemo pozabiti, da šolatudi vzgaja, ne samo izobražuje, in da vzgoja ni le priprava na življenje;vzgoja enostavno je življenje, ki ga živimo tu in zdaj.Ob koncu šolskega leta so najbolj obremenjeni mladostniki, kikončujejo osnovno šolo, saj jih pred vpisom na srednje šole čakajoeksterni preizkusi znanja. Tudi mlajši učenci ne zaostajajo veliko zanjimi, tudi oni so podvrženi stresu, strahu, napetosti, hitremu tempu.Zelo kmalu se začnejo zavedati, kako pomembne so dobre oceneza uspešno pot v življenje. In tu se nam odraslim poraja vprašanje,zakaj naši otroci hodijo v šolo; zaradi novega znanja in izkušenj alile samo zato, da bodo domov prinesli čim boljše ocene.Vsak otrok je drugačen, je svet zase in v vsakem našem učencusije posebno sonce, ki ga dela edinstvenega, samo njemu podobnegain enkratnega. In prav je tako. Toda v vsaki od teh malih dušic jetreba najti njegov talent, njegovo močno stran, njegov potencial innato ta biser obdelati, da bo zasijal v vsej svoji veličini. ZagotovoOtroci imajo majhne noge,a delajo največje korakedo Sonca,do Sreče,čez Svetin puščajo za vse zanesenjakev prihodnosti sled.(Tone Pavček)ni pedagoškega delavca, ki ne bi v vsakem učencu našel nekaj pozitivnegaali mogoče odkril njegova močna področja ter jih krepil sspodbudami in pohvalami. In ne pozabimo: otrok je najprej osebas potrebo po ljubezni, toplini in razumevanju, šele nato je oseba, kihodi v šolo. Pa ne zaradi ocen, marveč zaradi znanja! Vprašanje je,ali so dobre ocene vedno odraz popolnoma usvojenega znanja. Žev viziji naše šole smo zapisali, da želimo učencem dati uporabnoznanje in ne le tisto, ki bo zadostilo trenutnim kriterijem za doseganještevilčne ocene. Tako znanje naj bi jim pomagalo na poti doželenega poklica in opravljanja dela, ki si ga želijo. Vizija je nasplohsvetla prihodnost življenja. Ljudem, ki so jasno definirali svojo vizijo,se zidovi in pregrade ne zdijo neprehodni.Zadnji mesec pouka je običajno natrpan in bi ga lahko primerjaliz maratonskim tekom z neštetimi ovirami, kjer na koncu čaka pokalali priznanje z napisi zaključnih ocen. Toda otroku moramo povedati,da bo za nas zmagovalec, če bo uspešno izdelal razred, splohče gre za otroka, pri katerem se pojavljajo primanjkljaji na posameznihpodročjih učenja. Do uspeha pač ne pridemo s posnemanjemdrugih ali s poskusi, da bi jih prekosili, temveč z odkrivanjem našihtalentov in z razvijanjem njihovega polnega potenciala.Spomladi smo utrujeni (mogoče leni?), daje nas spomladanskautrujenost (ali pa nam je to le izgovor?). Enako se zgodi pri otrocih,ki imajo smolo, da morajo prav zdaj vztrajati in se učiti. Otrokedodatno utrudijo čustven napor, stres in strah pred zaključevanjemocen.Z otroki se je treba pogovoriti o učenju in ocenah, jim postavitijasne cilje in predstaviti možnosti za uporabo naučenega znanjav življenju. Pomembno je, da se o težavah odkrito pogovorimo inne grozimo s kaznijo. V veliko pomoč tukaj so nam starši, njihovavztrajnost in podpora. Brez tega bi bila pot šolarjev pogosto še težja.Starši v težkih trenutkih otroku ponovno podajo roko, ga nasmejejo,potolažijo in prenehajo misliti nase, mislijo le na dobrobit svojegaotroka. In uspehi so ob koncu šolskega leta zagotovo vidni.Skozi vse to razmišljanje bi ponovno lahko potegnili rdečo nit:kako zelo pomemben je trikotnik: šola – učenci – starši, v kateremkoli zaporedju. Če v tem trikotniku delujejo vzajemna povezanost,odkritost, odprtost, sprejetost, uspeh zagotovo ne more izostati.Uspeh – narediti mojstrovino iz svojega življenja – pomeni: bitisrečen. Bistvo življenja pa je, če si to priznamo ali ne, ravno človeškasreča.Pa srečno vsem ob koncu šolskega leta!

p en6 maj 2011 30Srečko Lukovnjak KrambergerLetos se spominjamo 75. obletnice rojstva in 19.obletnice smrti Ivana Krambergerja, negovskeizredne in samonikle osebnosti v slovenskemmedijskem in političnem prostoru. Kot delavecje služil v Nemčiji, kjer je izumil tehnologijoza dializni aparat. Kot ljudski človek je imelmnoge politične govore, ki so ga popeljali vpolitiko. S podporo ljudskih glasov je kandidiralna volitvah za predsednika Republike Slovenijeleta 1990. Leta 1992 je napovedal, da se bo ssvojo stranko udeležil volitev v državni zbor,vendar so ga še pred uradnim začetkom volilnekampanje ustrelili.Kramberger oKrambergerjuIvan Kramberger je pomagal mnogim. Onjegovem delu in življenju smo se pogovarjaliz njegovim posvojencem SrečkomLukovnjakom Krambergerjem. Leta 1986 jepol leta živel na njegovem domu, kjer je bilnatakar. O njem je napisal knjigo in prevzelnjegov priimek. Srečko iz Gresovščaka 1,partner Anite Potočnik in oče dvajsetletnegaMitje, je član oldtajmerskega kluba, gasilec,radioamater, član kluba malega nogometa,ljubiteljski fotograf in trgovski potnik zaosiješko podjetje Kandit.Imate lepe spomine na delo pri IvanuKrambergerju?Najlepše, kar lahko (smeh).Kako se je začelo vajino poznanstvo?»Ti boš moj natakar,« mi je dejal Ivan. Kako?Imam samo kmetijsko šolo. Kramberger paje odgovoril: »Ravno takšne želim imeti, kerkmečki ljudje znajo delati in se dela ne naveličajo;jaz na šole ne dam nič.« To sem jemalz rezervo. Čez nekaj mesecev me je poiskalv Radencih, kjer sem živel, in me prosil, dapridem živet in delat k njemu. Tam sem sepočutil tako, kot če bi bil Krambergerjev.Kramberger kot medijska zvezda. Kakoste to doživljali?Vedno je želel, da se piše o njem, ker je imelrad pozornost. Če mediji ne iščejo tebe, morašti poiskati medije. Če kak teden v časopisih onjem ni bilo kaj napisano, smo pisali njegoviožji in se podpisovali z izmišljenim imenomosebe, največkrat neznane osebe iz Ljubljane,za objavo v pismih bralcev. Pričakoval je, dase o njem piše kot o dobrotniku od Negove.Tak je bil tudi njegov naziv. Kasneje je radslišal oznako »fenomen Kramberger«. Ko svase usedla v avto, sva od Radenec do Mariborav kioskih pokupila vse izvode časopisov, kjerje pisalo o njem. Naslednji dan so časopisipisali, da je zaradi Krambergerja zmanjkaločasopisov. Vse te kupljene časopise je imelspravljene doma v spominski sobi.Kdaj se je začela vsa ta evforija?O njem se je začelo pisati leta 1984, ko seje vrnil iz tujine in leto pred odprtjem negovskegagostišča, potem ko je bil gost v oddajiMita Trefalta. Tam je povedal, kako bo iz krizerešil Jugoslavijo oziroma Slovenijo, da je trebadrugače zaživeti in več dati na sloj, ki je bil žeizkoriščan. Skoraj ni bilo dneva, da o njemne bi kaj pisali. Kasneje, ko je pisanje o njempojemalo, je vedno kaj naredil, da so medijispet pisali, na primer, da je komu kaj podaril.Prišel je v trgovino in kar tako nekomu nekajplačal, ampak ne brez medijev. Seveda se je onjem spet začelo več pisati, ko je bil predsedniškikandidat.Kako pa je bilo z aparati?Da, Sloveniji je podaril nekaj dializnihaparatov za čiščenje krvi. Takšnih v Jugoslavijiše ni bilo ali so bili zelo dragi. Ampak tiaparati so bili v Nemčiji, kjer je bil zaposlenkot bolniški strežnik, že dotrajani. Ivan jih jeobnovil in dal pripeljati k nam. Enako je biloz zdravili. V Nemčiji je zbiral zdravila, ki sobila pred iztekom roka uporabe in ki bi jihNemci zavrgli. Ta zdravila v novih embalažahje pripeljal v Slovenijo.Zakaj so ga ljudje tako dobro sprejeli?Vedno se je zavzemal za malega človeka.Za njega je bil delavec na prvem mestu. Žetakrat je rekel, da so prevelike razlike medplačami, in opozarjal na krizo, ki je bila inki je sledila. »Kriza je taka, da delavec nimaveč kaj vzeti, ker so šefi že vse pokradli, inše hujše prihaja,« je trdil. Zavzemal se je zavečje pravice delavcev in kmetov. Vedno paje rad obljubljal.Je bilo to samo navzven ali je bil dejanskotak ideolog in dobrotnik?Ni bil tako svet, ampak je bil tak kot vsimi, da bi radi zaslužili. Lahko se je igral zdenarjem, ker ga je dejansko imel zelo dosti.Samo za »izum« umetne ledvice je iz Nemčijemesečno prejemal vsoto, preračunano v približnodanašnjih 7000 evrov za patent. Ali jebil izum njegov ali od koga drugega, tega nevem. Denar za patent je prihajal k njemu.Je bil tako močna osebnost, da je vse tozmogel?Človek z dolgimi lasmi, vedno v črnem, šes črnim klobukom na glavi … Njega je bilo vednostrah. Po večerih je pogosto koga videvalali si je le domišljal, da kdo hodi okrog hiše inda mu nekdo grozi. Večkrat je povedal, da gaje kdo zasledoval na avtocesti in ga je skušalspraviti z nje. Ko ga je bilo že tako zelo strah,da se je bal spati, sem jaz spal v predprostoruspalnice, da res ne bi kdo prišel do njega.Kakšen je bil vajin odnos?Bila sva kot oče in sin, a se nikoli nisva sprla.Zaupal mi je torbo z denarjem in mi pustil,da sem v gostilnah plačeval. Vedno je delovaltako, da si se mu moral smejati. Ko je imelgoste, je še posebno poudarjal svoj humor.Zvečer pa je utrujen večkrat povedal: »Kajmislite, da je meni lahko, da moram ljudemlagati? Utrujen sem, zato grem spat.«Se spominjate kakšnega nenavadnegadogodka?Na primer: z njegovim modrimmercedesom sva se pripeljalapred radgonsko občino. Takratše nisem imel vozniškega izpita. V roke mi jedal bele rokavice in sem šel, da sem mu odprlavtomobilska vrata. Ljudje, ki so šli mimo, sogovorili: »To je tisti Kramberger, poglejte ga.«Medtem ko se je mudil v stavbi, sem jaz zunaj,po njegovem naročilu, s krpo brisal avto inčakal njegovo vrnitev, da sem mu odprl vrata.Tega me je bilo zelo sram, ker sem bil mlad inmi ni bilo jasno, zakaj moram to delati.Pa je bil res tak poštenjak?(Nasmeh.) Nikoli ni tajil, da ni falot. Ko seje v gostilni za mizo usedel s kakimi gosti, jenatakarju velel, naj gre v klet in naj iz tisteganajboljšega soda prinese tisto vrhunsko vino,ki se je zaračunavalo dražje. Dejansko je biloto vrhunsko vino le navaden janževec, ki so galjudje z užitkom spili in nasedli Krambergerjevizvijači. Spet druga zadeva, ki smo jo v gostilnipoznali: »'Kelnar', skuhaj tisto 'našo' kavo, ki jopijemo. Veste, tista je samo za posebne goste,kot ste vi.« Zares so ljudje mislili, da gre zakakšno fino kavno mešanico, v bistvu pa je bilato barkava ali pa alvorada, tudi kakšna slabšaavstrijska kava. Na koncu, ko so ljudje odšli, pase je nasmejal: »Spet so nasedli, ne?«Vseeno ste ga tako občudovali, da ste prevzelinjegov priimek, ki ga imate še danes.Kdaj ste postali Kramberger?V obdobju, ko se je snov za pisanje o njemizčrpala, si je moral nekaj domisliti, da bi sepisalo. »Zdaj ko že pri nas živiš, se ti ne bi pisalKramberger?« me je vprašal. »Jaz bom poklicalčasopise in v Radgoni plačal kolke in vsepotrebno za spremembo imena … Ja, pa dobilboš dodatno plačo.« Ivan Kramberger ni bilskop pri plačah. Bil je radodaren. Na njegovoprošnjo, da se pišem po njem, sem pristal.Na občini pa je začel tako: »Tu sem pripeljalenega dečka, saj niti ne ve, kako se piše in odkod je doma, zato bi ga jaz rad posvojil. Onbo pri nas živel.« Na to, da sem prevzel njegovpriimek, je bil zelo ponosen in zadovoljen inni zahteval, da bi izbrisal dotedanji priimek.Tako sem danes Lukovnjak Kramberger.V šestih mesecih, ko ste tam živeli, stezačeli o njem pisati knjigo. Ste ga takodobro spoznali?Knjiga o Krambergerju je bila njegova ideja.V gostilni je bilo dosti ljudi, a nekoliko manjmed enajsto dopoldan in drugo popoldan.Da bi v tem času kaj koristnega počel, mi jepredlagal, da začnem pisati knjigo. »Čas imaš,plačan si, zato bi ti lahko nekaj pisal. Jaz binajraje, da napišeš knjigo o menikot avtobiografijo. Pripovedovalmi je in jaz sem njegovo življenjskozgodbo snemal na kasetofon, si narediltranskripcijo in začel pisati na pisalni stroj. Šedanes imam svoj rokopis in tekst iz pisalnegastroja. Ker sem od njega prej odšel, je nisemdokončal, ampak sem se leta 1987 vrnil in delodokončal. Čez pol leta je bila knjiga Trnovapot v prodaji in avtor on sam.O tem, da ste vi opravičenec do avtorstvaknjige in da ste se pritožili, so pisali mediji.Kako se je to razpletlo?Zmenila sva se za avtorske pravice, into sem tudi pričakoval. O tem nikoli nisvarazpravljala. Vedno, ko sem kasneje prišel knjemu na obisk, me je dobro pogostil. Bil jeprepričan, da če ti nekdo da podatke ob pomočikasete, ne more pisec knjige uveljavljatiavtorstva. Dosegel nisem nič, a vem, da jeknjiga Trnova pot, ki jo je objavila Pomurskazaložba, moje delo.Kaj pa njegova smrt? Kdo ga je ubil?Obtoženi atentator ga po mojem ni ustrelil.Prepričan sem, da so mu že prej zares groziliin so se mu dogajale avtomobilske nesreče, kijih policija nikoli ni do konca raziskala. Takihljudi, ki bi mu bili nevoščljivi ali ga sovražili,ni imel. V gostilni se je obrnilo ogromno ljudi,ampak nikoli ni bilo koga, ki bi bil protinjemu. Nekje v časopisu sem prebral, da ga jePeter Rotar sovražil in da je nekoč v gostilnipovedal, da ga bo ubil. To je nekdo dobroizkoristil. Ostala so vprašanja. Tam je bilanajverjetneje obveščevalna varnostna služba.Bavčar se je v zelo kratkem času s helikopterjempripeljal na kraj dogodka. Zakaj nisozaprli meje z Avstrijo? Njegova smrt je bilazagotovo zrežirana, da se ne bi blatilo imeSlovenije in ne politikov.Kaj mislite, kako bi živel Ivan Kramberger,če ne bi umrl?Imel je zares dosti denarja in ne bi mu bilotreba nič delati. Moral bi ostati na občinskiravni in bi bil lahko uspešen župan. Še danesbi lahko živel, če se ne bi spuščal v politiko.Kot parlamentarec ne bi uspel uresničiti, karje obljubljal. Če bi ga izvolili v parlament, bipo enem letu rekli: »Glej, volili smo ga, zdajpa ni naredil nič. Tak je kot vsi drugi.«Še boste kaj pisali o njem?Pišem knjigo z naslovom Spomini na IvanaKrambergerja. V njej bo pisalo to, česar dozdaj še nihče ni slišal o Ivanu Krambergerju.Bojan Zadravec

31 p enmaj 2011 7MajaKlemenčič(1985)1. Predstavi ga.Najbližji bi rekli, da sem idealistka in občutljivaduša, včasih celo »umetniška dušica«.Vsekakor bi rekli, da sem trmasta, sama rečem,da sem vztrajna. Nekoč sem bila navdušena nadmestnim življenjem, danes se najbolje počutimv domačih krajih. Obožujem dobro hrano innajbližji pravijo, da nenehno nekaj jem. Semdinamična oseba in sem najraje, ko se ves časnekaj dogaja, ne prenesem dolgčasa. Zaljubljenav poletje in morje, rada imam tudi živali, predvsempse. Sama imam dve leti staro psičko Eli,ki sem jo resnično preveč razvadila.2. Se ti mladostne sanje o poklicni karieriuresničujejo oziroma imaš občutek, da sina pravi poti?Moje mladostne sanje o poklicni karieri sobile zelo visokoleteče in ambiciozne. Vsekakorsi nisem predstavljala, da se bom kdaj vrnila vdomači kraj, v Prlekijo in dala prednost drugimstvarem pred uspešno kariero. Ko sem začelaštudirati, je bila uspešna kariera vse, kar sem siželela. Ampak prioritete in želje se z leti spreminjajoin trenutno sem na tisti točki, ko sesprašujem, katera pot je prava in kako realiziratisvoje cilje. Najpomembnejša cilja v teh dneh stadokončati diplomo in najti službo. Največja želja– nekoč napisati knjigo.3. Kaj bereš, prebiraš, poslušaš, gledaš …?Obožujem knjige, časopise in revije. Beremres veliko in na moji mizi je vedno kup knjig,ki jih »moram« prebrati. Daleč najljubši knjigista Tolstojeva Ana Karenina in Pride ženska kzdravniku avtorja Raya Kluuna. Pa ne smempozabiti Ferija Lainščka in Ločil bom peno odvalov. Moj glasbeni okus je zelo pester, dušo pami najbolj segreje rok. Najljubši film je zagotovoBoter, največkrat sem gledala Umazani ples, predčasom pa me je navdušila nanizanka Prava kri,trenutno pa Sinovi anarhije.4. Kako sprejemaš zmago in kako prenesešporaz?Zmaga mi največ pomeni takrat, ko lahkouspeh in srečo delim z ljudmi, ki mi največ pomenijo.Takrat sem resnično srečna. Iz uspehain zmage črpam moč in pogum za naprej, za novizziv. Poraz najbolj boli takrat, ko razočaramsamo sebe. Vendar se tudi takrat zavedam, da seje treba postaviti na noge in nadaljevati.5. Kdo so tvoji prijatelji in kako neguješodnose z njimi?… je ime, ki ga lahko najbolj natančni bralciPena vsak mesec znova zasledite. Čepravima Ljutomerčanka kar nekaj soimenjakinj,gre tokrat za »našo« Majo. Ni novinarka,študira politologijo, a pravi, da jo zmeraj boljvleče v novinarsko povodje. Koketira tudis pisateljevanjem. Nekdanja maturantka»lotmerške« gimnazije se navdušuje nadmotorji, tetovažami, ruskim in angleškimjezikom ter se zmeraj znova znajde v vrtincuželja, ki si jih ne more kar tako uresničiti. Majameni, da od nje ne gre pričakovati ničesarnavdihujočega ali neobičajnega. Presodite sami.Menim, da ima človek lahko le malo pravihprijateljev. Svojo najboljšo prijateljico poznamže skoraj dvajset let in najboljši prijateljici sva,odkar sva skupaj sedli v gimnazijske klopi. Jemoja »sorodna duša« in nekdo, ki mi v življenjunajveč pomeni. Nikoli me ne bo obsojala, z manobo vedno odkrita in iskrena, nikoli ne bo nevoščljiva.Še najpomembnejše: vzame me takšno,kot sem. Človek ima v življenju lahko le enegatakšnega prijatelja oziroma prijateljico. Srečnasem, da jo jaz imam. Največji užitek nama je,ko lahko posedava nekje na terasi na soncu obkavi; včasih tudi povsem v tišini (priznam, dasva tiho bolj redko in da nama navadno zmanjkačasa, da bi si vse povedali). Nikoli ne pozabiva narojstne dni, na praznike, na pomembne dogodkev življenju ene ali druge.6. 5-krat najljubše?- Barva: zadnje čase vijolična,- dan v tednu: petek, sobota,- blagovna znamka: tista, ki me v nekem trenutkunavdihne,- pijača: zjutraj kava, zvečer pa kozarec dobregardečega vina,- cvet: sončnica.7. Pratika ali meteorološka napoved?Moja pratika in meteorološka napoved v enemso moji starši. Poleg vseh drugih nasvetov, pokatere se obračam in zanesem nanju, se tudiglede vremenske napovedi.8. Tvoje sanjske počitnice in tvoje še neuresničenopotovanje?Obožujem Hvar in tja bi se lahko vračala vsakoleto. Sanjskih počitnic še nisem doživela, zagotovopa bi bile nekje ob morju, na vročem, tudina jadranje bi rada šla. Neuresničeno potovanje– New York, Rim, Toskana, Provansa. Pa sevedaRusija – Moskva in St. Peterburg.9. Pregovor pravi, da prva ljubezen nikoline zarjavi …Spomini nikoli ne zbledijo, iskrice pa vseenougasnejo. Idealistka v meni bi rekla, da pravaljubezen nikoli ne zarjavi; realistka pa, da zbledivse, česar ne negujemo in utrjujemo.10. Kdaj odnehaš?Zlepa ne odneham. Sem tip človeka, ki verjame,da se lahko uresniči vse, če v to le dovoljmočno verjameš. Ko si nečesa resnično želim,vztrajam do zadnje kaplje moči in takrat tudimarsikaj prenesem.Arpad Vaš(1989)1. Predstavi ga (slog, stil, življenjsko filozofijo,kar koli …).Športni slog, športni način življenja. Kotosebnost sem nasmejan, »pozitivec«, malotrmast in komunikativen. Doma rad lenarim.Sem tudi veren.2. Se ti mladostne sanje o poklicni karieriuresničujejo oziroma imaš občutek, da sina pravi poti?Menim, da sem na pravi poti in da se mimladostne sanje lahko uresničijo, zavedam pase, da bo za vse to treba vložiti še veliko trudain napora.3. Kaj bereš, prebiraš, poslušaš, gledaš …?Vsakodnevno berem športne časopise inportale. Večinoma poslušam rock, včasih tudimadžarsko glasbo. Rad gledam akcijske filme.4. Kako sprejemaš zmago in kako prenesešporaz?Zmago sprejemam z veseljem in navdušenjemter po končani tekmi z zadovoljstvom, saj je bilvložen trud poplačan. Porazi se razlikujejo. Poniti enem pa ne smeš biti preveč potrt in se jetreba čim prej pobrati ter popraviti napake, dabi naslednjič bilo boljše!… fant iz Gaberja, ki je vzel nedolžnost ponosuŠtajerske. Ljudskemu vrtu namreč, ko je»zabil« kot prvi na prenovljenem stadionu.Arpi, ki v obubožanem prekmurskemnogometu predstavlja luč na koncu tunela(ne, ni vlak!), je poleg Vedrana Vinka edennajvidnejših »Robovih fantov«, kateremuob nadaljevanju trdega dela in nekaj srečeuspešna kariera ne bi smela spolzeti izpodnog. Talenta v njegovem težišču prijaznemtelesu ne manjka, kaj šele dinamita vnogah. Kjer koli bo že pristal v naslednjisezoni, upamo, da bo začel presenečati svojenasprotnike tudi z ubijalskimi projektiliiz dvajsetih metrov in da bo nadaljeval»lomljenje hrbtov«. Sicer pa se tudi Arpi,podobno kot verjetno najboljši prekmurskinogometaš vseh časov Fabi Cipot, ponaša znazivom medicinskega tehnika. Čeprav je mednjima 13 let in 30 centimetrov razlike, ne bibilo slabo, če bi formula tudi tokrat delovala.5. Kdo so tvoji prijatelji in kako neguješodnose z njimi?Imam ogromno prijateljev,večina jih je izosnovnošolskih časov ali z nogometnih igrišč.Ko imam le čas, grem z njimi na kakšno pijačoali se slišimo po telefonu. Poleti hodimo na kopanje.Stike vzdržujem tudi po Facebooku.6. 5-krat najljubše?- Barva: rdeča, črna,- dan v tednu: nedelja,- blagovna znamka: Nike, Benetton,- pijača: voda,- cvet: orhideja.7. Pratika ali meteorološka napoved?Ne spremljam prav veliko ljudskih običajev intradicij, zato mi ne preostane kaj drugega, kot dase zanesem na uradno vremensko napoved.8. Tvoje sanjske počitnice in tvoje še neuresničenopotovanje?Sanjskih počitnic še nisem imel, bi pa radodpotoval v Rio de Janeiro in užival na peščeniplaži. Kip Jezusa me navdihuje.9. Pregovor pravi, da prva ljubezen nikoline zarjavi ...Tema ljubezen je tabu … preveč osebna.10. Kdaj odnehaš?Nikoli!MOJ STIL

8 maj 2011 pen32Legende Živinozdravnik, veterinarski inšpektor,Jože Samec(rojen leta 1890 vŠentjurju pri Celju– umrl leta 1960 vMurski Soboti)Prof. dr.Valentin Skubic, v. p.družbeni delavec, mentor in mecenŽivinozdravnik Jože Samec (sedi prvi z desne) je bil znan tudi med občinskimi odborniki in živinorejskimi veljaki.Murski Soboti je v letihV od 1920 do svoje smrtideloval znan veterinarskistrokovnjak in družbeni delavecJože Samec. Bil je edenprvih veterinarskih inšpektorjev,odgovoren tudi zanastajajočo in pozneje vsedo konca druge svetovnevojne v Prekmurju in širšezelo znano Benkovo tovarnomesnih izdelkov na Lendavskicesti v Murski Soboti.Iz personalnih dokumentovje razvidno, da je bil JožeSamec neposredno po drugisvetovni vojni član izvršnegaodbora Osvobodilnefronte (OF), poročevalec zakmetijstvo, gozdarstvo inveterinarstvo. Od leta 1945do 1947 je bil predsednik nabavnein prodajne zadrugev Murski Soboti, ki je imela45 podružnic po vsem Prekmurju.Neposredno za temje bil eno leto v. d. upravnikaVetserum zavoda v MurskiSoboti, to pa dokazuje, daje v tistem težavnem in razgibanemčasu neposrednopo vojni aktivno sodelovalpri reševanju najbolj perečihdružbenih vprašanj. VVetserum zavodu se je edenod prvih veterinarskih strokovnjakovsrečal z dotlejneznano boleznijo svinjskeohromelosti (Encephalomyelitisenzootica suum) inuvajal aktivno imunizacijoprašičev proti tej bolezni.Znano je tudi, da je bilJože Samec že pred drugosvetovno vojno v KraljeviniJugoslaviji mecen več dijakomin študentom revnihkmečkih staršev, ki jih jev tistem času prizadevalasvetovna gospodarska krizain so številne kmetijekomaj životarile ali so šlecelo na boben (prisilno prodajozaradi zadolženosti).Družbeno čuteč veterinarz dobro državno služboveterinarskega inšpektorjaje tako po svojih možnostihmaterialno podprl več nadarjenihkmečkih sinov, daso se šolali na srednješolskiin visokošolski ravni. Edenod najbolj znanih njegovihpodpirancev je bil tudi FeriNovak, znan prekmurskiarhitekt, še posebno v časunjegovega študija v Franciji.Uresničil svoje sanje inpostal veterinarJože Samec se je rodilpremožnim kmečkim staršemv Šentjurju pri Celju 15.marca 1890.Samčevo domačijo je žev zgodnjem času doletelavelika nesreča. Najstarejšibrat, ki je po smrti starševprevzel celotno posest, jekmalu po poroki umrl. Vdovase je znova poročila incelotna posest je prešla nadruge ljudi. Tako je bil JožeSamec že kot dijak in poznejekot študent prepuščensamemu sebi. Preživljal seje z instrukcijami in manjšopomočjo sestre. Kot nadarjenegadijaka ga je hotelapodpreti Katoliška cerkev,vendar z obvezo, da si izbereduhovniški poklic. Gimnazijoje Jože Samec končalv Celju, po maturi pa jesledil svojim sanjam o deluz domačimi živalmi in se jevpisal na Veterinarsko visokošolo na Dunaju. Tam jevztrajal do prvega rigoroza,po njem se je vpisal na Veterinarskovisoko šolo v Brnu,kjer je opravil z odličnimuspehom še drugi in tretjirigoroz. V prvo državnoslužbo je bil sprejet 17. maja1920. leta, kjer je prisegel10. junija istega leta. Že 16.septembra je bil nameščenv Murski Soboti kot državnipooblaščeni veterinarskiinšpektor. Pred tem je zanekaj mesecev delal kotveterinar asistent (stažist)na Okrajnem glavarstvu vNovem mestu.Prekmurje mu je bilousojenoDržavno službo v Prekmurjuje moral sprejeti, kerje imel proti koncu študijaveterine državno štipendijo.Iz tistega časa obstaja anekdota,da se je Jože Samecna svoji prvi poti v Murskosoboto zaklel, da bo ob prvipriložnosti pobegnil iz Prekmurja.Takrat seveda železniškeproge čez Muro še nibilo. Z vlakom je pripotovaldo Slatine Radenci, danes birekli do Radenec, naprej paje moral s kočijo, vendar potako blatni in luknjasti cesti,da se je zaobljubil, da v tejdeželi za nobeno ceno ne boostal. Ostal je do svoje smrti,pognal v Prekmurju globokekorenine in deloval kotugleden veterinar z izjemonekaj medvojnih let celihštirideset let. V začetku jeimel težave z razumevanjemprekmurskega narečja, poznejepa se je udomačil inje znal tudi za silo »gučati«s prekmurskimi kmeti. Perfektnoje govoril slovensko,nemško, slovaško in madžarsko.Leta 1924 se je Jože Samecv Murski Soboti poročil zAno Šavel, ki je bila doma zvelike kmetije z gostilno insi osnoval družino. V zakonuso se mu rodili štirje otroci.Najstarejši sin Branko (rojenleta 1925) je šel poklicnopo očetovih stopinjah.Dolga leta je bil tehničnidirektor v Pomurki (klavniciin tovarni mesnih izdelkovv Murski Soboti, društvenopa se je ukvarjal predvsems športnimi dejavnostmi).Drugorojena hčerka Nada(rojena leta 1927) se je našolskem izletu prehladila,dobila pljučnico in umrlakot šolarka. Smrti ljubljenehčerke Jože Samec, kotkaže, ni nikoli prebolel. SinJože se očeta spominja, da ješe v poznih povojnih letih,kadar je držal v rokah stekleničkopenicilina, vednogovoril: »Ko bi jaz imel tolepred vojno, bi moja Nadicaše vedno živela.« Druga dvaotroka sta bila rojena velikopozneje, sin Jože leta 1941 inhči Anica leta 1943.Gostilna Šavel v Černelavcih,danes tako rekočpredmestje Murske Sobote,je bila včasih kak kilometeriz Sobote in je bila v Samčevemčasu znana po tem, daso se v njej zbirali zavedniprekmurski intelektualci.Gostilna (pozneje imenovanaLülik) je imela prvav tem delu Prekmurja tudikegljišče, kjer so se njeni gostjetako rekoč tudi fizičnorekreirali.Poklicno življenjeJožeta Samca je bilozelo razgibanoV letih od 1930 do 1937 jebil tudi obmejni veterinar vTakole so potekale promocije živinoreje v Prekmurju v Samčevem času.Licenciranje plemenjakov je bil eden od pomembnih posegovza napredek živinoreje.

33 p enmaj 2011 9Jože Samec v študijskih dunajskih letih (v drugi vrsti četrti z leve)Portret Jožeta Samca iz prvih povojnih let (fotografija izpersonalnega lista)Murski Soboti. Potem je bilza dve leti premeščen naSresko načelstvo v Korenici(Hrvaška). V letih 1938 do1941 je bil jugoslovanskiveterinarski delegat na jugoslovanskemgeneralnemkonzulatu na Dunaju inleta 1941 je bil nekaj časainterniran v Nemčijo, natopa je bil pod madžarskookupacijo Prekmurja do leta1945 doma v Murski Sobotibrez službe. Kot veterinarse je aktiviral spet šele leta1945. To nam pove, da primadžarskih okupacijskihoblasteh ni bil priljubljen inje veljal za zavednega Slovencain Jugoslovana. Predmadžarskimi okupacijskimioblastmi ga je ščitil gospodJosip Benko, lastnik tovarnemesnih izdelkov. SinJože ponovno pove, da se jedružina v tistem času preživljalaz očetovim delom nakmetiji, s katere je prihajalanjegova žena Ana.Znano je tudi, da so biliveterinarji v vojski zelozaželeni in aktivni. Vojaškitransporti so bili še posebnona frontnih območjih vprvi svetovni vojni močnoodvisni od števila konj, mulin njihovega zdravja. Popodatkih vojnega muzejav Kobaridu je bilo na soškifronti v štirih letih vojneudeleženo 60.000 konj.Poleg tega je vojska posebejgojila in preučevala vojnokirurgijo (oskrba večjih poškodbin strelnih ran tudipri konjih in mulah). Takoje bil Jože Samec že za časaAvstro-Ogrske do leta 1918še kot študent veterine zaposlenv avstro-ogrski vojskikot praporščak in se jetam učil tudi vojne kirurgije.Zato je diplomiral iz splošneveterine šele leta 1920, startrideset let. Od leta 1924 do1927 je bil v kraljevi jugoslovanskivojski podporočnik,leta 1927 povišan v kapetanadrugega razreda in leta 1933v kapetana prvega razreda.Že iz tega bežnega prikazaživljenja ter strokovnegain družbenega dela JožetaSamca je zaznati, da je bileden od pionirjev urejeneživinozdravniške in živinorejskeslužbe v Prekmurju naobmočju nekdanje Jugoslavijeod njene ustanovitve leta1918 do druge svetovne vojnein še dolga leta po njej.Da je bil Jože Samec ugledenveterinarski strokovnjakna območju Slovenije,priča tudi dejstvo, da so gamatičarji, ki so snovali veterinarskofakulteto v Ljubljani,povabili k sodelovanju,vendar je vabilo hvaležnoodklonil, češ da je že prevečv letih, da bi se selil. Preglobokoje pognal korenine vprekmursko zemljo, čepravse je v začetku zaklinjal,da jo bo zapustil ob prvipriložnosti. Ker je izhajal izkmečke družine, je bil tudisocialno čuteč človek do slovenskegakmečkega življa inje zapustil vidno sled medprekmurskimi ljudmi.Bil je razmišljajoč,skromen in doberčlovekZnan je bil po tem, dakadar je na kmetiji opazilrevščino in veliko otrok,svojih storitev ni zaračunaval.Bil je mentor številnimmladim pozneje zelo uspešnimprekmurskim veterinarjem,kot so bili Domjan,Kapun, Prelec, in številnimveterinarskim tehnikom, kiso pozneje delali na velikihdružbenih posestvih v Prekmurju.Njegov nekdanjipodpiranec Feri Novak muje bil hvaležen celo svojekratko življenje (umrl je vprometni nesreči leta 1959,eno leto pred Samcem, blizuVaraždina na poti v Zagreb).Projektiral mu je obnovostare hiše v soseski, imenovaniMala Kaniža v MurskiSoboti, tako da je hiša zaraditega danes spomeniškozaščitena kot kulturni spomeniklokalnega pomena.Feri Novak je projektiraltudi grobnico Samčevih napokopališču v Murski Sobotiv grško-rimskem slogu, kijo vidimo na fotografiji. Voči pade tudi zelo okusnozasajeno in skrbno negovanorastlinje ob grobnici, kije tudi posebnost družineSamec. Bili so namreč velikiljubitelji hortikulture. SinJože zopet pove, da je bilrazmeroma prostoren vrtokrog njihove hiše vednozasajen z najrazličnejšimirastlinami, tako da razposajenimladeniči niso moglibrcati žoge na domačemdvorišču, ker so vedno kajpolomili.Osebno je bil Jože Samectih, razmišljajoč, skromenčlovek. V prostem času jeveliko bral, sledil vsem novimdosežkom v svoji strokiin imel je tudi bogato lastnoOsmrtnica za pokojnim Jožetom Samcemstrokovno in leposlovnoknjižnico. Prvi od veterinarjevna tem območju jeuporabljal pri svojem diagnostičnemdelu mikroskopin uvajal rutinske koprološkepreglede za ugotavljanježelodčno-črevesnihzajedavcev pri živalih. Primikroskopskih pregledihživalskega blata mu je včasihpomagala vsa družina,se spominja hčerka Anica,ki živi v Ljubljani. Kot živinozdravnikje bil Jože Samecaktiven vse do smrti.Jože Samec pa je bil tudidružaben in priljubljen medsvojimi poklicnimi kolegipo vsej Sloveniji. Številnividnejši veterinarski strokovnjakiiz Ljubljane inpreostale Slovenije so se napoti po Prekmurju ali skozenjvedno radi oglasili priSamčevih v Murski soboti,kjer jim je gospa Ana vednopostregla s prekmurskimidobrotami. Mnogi so priSamčevih tudi prenočili.Uporabljeni viri:1. personalni in članski listiDruštva veterinarjev Slovenije2. osebne izpovedi njegovegasina Jožeta Samca, živečega vMurski Soboti3. Veterinarski glasnik, Beograd,1960, štev. 114. fotografije je hranil gospodAndrej Gros, soprog Samčevehčerke AniceZa podrobnejše laboratorijske preiskave zdravstvenega in rejskega stanja živali so bili potrebniodvzemi krvi.Nagrobni spomenik Samčevih na pokopališču v Murski Soboti (lasten posnetek leta 2010)

10 maj 2011 pen34Marina Oskomić – biologinjaTo, ves svet, je mišljeno dobesedno, saj lemalokdo, ki je odšel iz Pomurja, tako frčipo vseh delčkih sveta, je tako rekoč stalnona ringišpilu. Marina Oskomić je po svojempoklicu in tudi po svojem poreklu »stare«Sobočanke zelo zanimiva oseba. V sebi združujetisto, kar je bilo v nekdanji Soboti in je,upajmo, še vedno žlahtnega, to sta njenamultikulturnost in iz tega izhajajoča strpnostdo drugih in drugačnih. V njenih žilah sepreteka kri vseh mogočih narodov in ver,njena prababica na primer, je bila lastnicadaleč naokoli znane slaščičarne Pauko, njendedek je bil Jud … in tako naprej. Verjetnoji ravno zaradi tega ni bilo težko skočiti navrtiljak Novartisa, ki jo je kot nadzornico zakakovost izdelkov ponesel po vsem svetu.To pa ni čudno, saj pravi, da je bila tudinjena družina globalna, njene prednike jepo svetu premikala usoda, združevala paljubezen. Njena družina je versko in narodnostnopisana že več generacij, o dnevnihstvareh, o Bogu, politiki so se pogovarjali vslovenščini, madžarščini, hrvaščini, hebrejščini,nemščini. Poizkušali so se na različnihpodročjih: kmetovanju, gospodarstvu,znanosti, umetnosti, politiki. Skozi čas se jetkala družinska tradicija, oblikovala morala,nastajala prepričanja, ki so jih v dediščinosprejemali najmlajši. Ker je bila različnostnjihov vsakdan, so jo sprejemali kot nekajnormalnega – iz tega pa je izhajalo tudi spoštovanjedrugačnosti. Iz te pisane družine sože v otroških letih prihajale informacije odrugih državah, narodih, običajih – zato je bilzanjo svet že zgodaj pisan, velik in zanimiv.KufsteinTrenutno živi v Kufsteinu na Tirolskem vdolini reke Inn. Po velikosti je mesto podobnoMurski Soboti. Značilen videz mu dajeutrdba na vzpetini v središču mesta. V njej soorgle, ki veljajo za največje v Evropi in vsakdan tradicionalno z nekaj takti oznanjajopoldan. Zanimiv je tudi podatek, da je bilaprva trgovina v verigi Spar, ki so znane tudipri nas, odprta v tem mestu.Študij in prva službena letaPo končani gimnaziji v Murski Soboti se jevpisala na Biotehniško fakulteto v Ljubljanikot študentka biologije. Ravno v času, koje svoj študij končevala, je tovarna Lek odprlanov obrat za proizvodnjo antibiotikovv Lendavi – zanjo je bilo to prvo delovnomesto v skupini mladih strokovnjakov, kiso ob mentorstvu starejših kolegov uspešnozagnali novi obrat. S tem so si pridobili tudistrokovno zaupanje vodstva Leka, tako da sov naslednjih letih nastajali novi projekti innovi objekti, saj je Lek sodobna, dinamičnafarmacevtska firma z izkušnjami in znanjem,orientirana v svetovne trende in napredek.Nekomu, ki hoče uspeti, daje idealne možnosti,polne vedno novih izzivov. Po enaindvajsetihleta dela v Lendavi in Mengšu, pravi, jebil njen nahrbtnik ravno prav napolnjen zrazličnimi znanji in izkušnjami, da je lahkosprejela ponudbo za delo v tujini. Bil je pravičas, ki obstaja za vse stvari v življenju, meni,to je čas, da greš naprej. Odločila se je v smislunjej ljubega aforizma Victorja Hugoja: Nični močnejše od ideje, za katero je čas, da seuresniči. Tudi Marina je uresničila svojo insprejela delo v firmi Novartis.Novartis – Sandoz in globalnioddelek za kakovostFarmacevtska firma Novartis združuje večenot, ena izmed njih je tudi Sandoz, kjer delaMarina kot presojevalka kakovosti izdelkovin delovnih procesov pri zunanjih partnerjih.Po trenutno veljavni mednarodni zakonodajiMurska Sobota– Kufstein – ves svetsta za kakovost izdelka odgovorna oba, zatoje zunanje partnerje treba preverjati. Deloje dokaj individualno in potrebuje posebnosposobnost, da lahko v trenutku presodišskladnost in pravilnost proizvodnih postopkovin da v primeru ugotovljenih nepravilnostipredvidiš posledice in svetuješ ukrepe.Kakovost zdravila, ki ga dobi bolnik, morabiti neoporečna.Tako je torej zasedla svoj sedež na vrtiljaku,ki jo je odnašal v vse kraje sveta. Njenodelo zahteva veliko potovanj, tako da je vsvoji pisarni v Kufsteinu le kakšne štiri mesecena leto. Vsako potovanje, pravi, je žesamo po sebi zanimivo doživetje, moraš pabiti pripravljen tudi na dejstvo, da nikoli nisidoma. Enkrat si v Indiji, drugič na Kitajskem,Filipinih, Avstraliji, Mehiki, Argentini, ZDA,Izraelu ali Vietnamu. Seveda tu ni vštetaEvropa, saj so tu le redke države, v katerihni bila. Posebno lepe pa so izkušnje z ljudmi,z vedno drugimi sodelavci, ki se spreminjajoiz države v državo. Vsakokrat delaš z novimiljudmi.Globalizacija briše razlike – kolikokilogramov makaronov je vredenračunalnikDel poslovnega sveta, s katerim se srečuje,se od države do države ne razlikuje pravveliko. Današnje možnosti dostopa do informacijomogočajo, da se lahko novi sodelavcihitro uskladijo na vseh ravneh, ne glede nato, od kod kdo prihaja. Če pa potegnemo pozemeljski obli črto kot presek našega časa, pavidimo, da je kakovost življenja na različnihkoncih sveta zelo različna. Vsaka njena potje novo spoznanje o tem, kako ljudje živijo,razmišljajo, katerim prepričanjem sledijo.Včasih pa je tudi obratno in ljudje sprašujejonjo, kako živimo v Evropi. Sama se rada spominjaštevilnih naključnih srečanj z ljudmiz ulice, kot temu pravimo. Eno takih je bilosrečanje z otroki v Indiji, ki jih je pritegnilnjen računalnik. Bili so zelo razočarani, kojim je povedala, da na njem ni igric, ker ga jedobila od podjetja. Začudeni so bili, kakšnapodjetja neki dajejo računalnike, in še bolj,ko so skupaj preračunali, koliko kilogramovmakaronov bi lahko dobili zanj. Težko paje biti v državah, v katerih politični režimi,minule vojne ali naravne katastrofe puščajohude posledice – življenje ljudi pa vzbujažalost in sočutje. Pa vendar ima sreča velikoobrazov, jo je skušal potolažiti sodelavec, inupajmo, da je res tako.Dobre in slabe strani vrtiljakaKo se odločiš oditi v novo okolje, morašvedeti, da imaš v tistem trenutku na razpolagole samega sebe: svoje znanje, izkušnjein dušo, ki jo nosiš v sebi – edino na to selahko zanašaš. Zato je treba vedeti, da imata lepi pisani svet tudi svoje slabe strani.Ne samo Marina, vsi, ki opravljajo podobnodelo, so včasih obsojeni na izoliranost,samoto – kar naprej se menjujejo letališčain hotelske sobe –, srečanja z vedno novimiobrazi, nimajo zasebnega življenja, težkoje navezati, zlasti pa ohraniti prijateljskevezi. Res je, da si lahko privoščiš več kotdrugi – lahko si recimo rezerviraš vstopnicoza ta hip najbolj oblegano gledališko predstavov New Yorku ali Londonu, a resnicina ljubo so ta doživetja bolj redka. Delo jeres pestro in zanimivo, a za nekoga, ki imadružino, utegne biti problematično in gane more opravljati dovolj časa. Marina jes svojim delom zadovoljna, potovanj se šeni naveličala, veliko pa ji pomeni maminain bratova podpora, ki jo je imela tudi vesčas iskanj in odločitev, pa tudi podporadolgoletnih prijateljev.Po celem svetu zopet v SobotoVerjetno se vsak, ki odide, mora vsaketoliko časa dotakniti rodne zemlje, da sipovrne moči. Tako tudi Marina. V MurskoSoboto se vrača, kolikor ji dopuščajomožnosti. Zanjo je to še vedno mesto, vkaterem je doma, v katero se bo zagotovotudi vrnila, ko bo konec njenih potovanj.Z vsakim obiskom je Sobota videti drugačna,ne le zato, ker se nenehno nekajgradi in spreminja, ampak tudi zato, ker sespreminja njen pogled nanjo – vedno boljpostaja njeno mesto. Mesto, v katerem moraopraviti posebno obredje, ko pride domov:sladoled pri Winterju, kosilo pri Rajhu,obleka v Muri in kava na Kükli, kjer sevedavedno sreča večino svojih sorodnikov inprijateljev. Dnevi, ko je doma, so odmerjeni,druženja s prijatelji ne tako pogosta, kot bisi želela. A nekateri jo obiščejo tudi na Tirolskem.Vezi se vsekakor niso pretrgale.Bea Baboš Logar

35 p enMaraton treh src stopa v četrto desetletjemaj 2011 11Nov rekord popestril tekaški praznikNašteli več kot deset tisoč aktivnihudeležencev v različnih preizkušnjahZa nami je že 31. Maraton treh src v Radencih. Minulo soboto jeta del Pomurja dobesedno preplavila reka tekačev in tekačicvseh starosti. To je bila pravšnja popotnica za vse, ki so svojesposobnosti dokazovali na progah, primernih trenutni pripravljenosti.Od osnovnošolcev in srednješolcev pa do rekreativcev,treniranih tekačev in tistih, ki so se spopadli z najdaljšo in najtežjošportno disciplino – maratonom. Tudi gledalci, ki so ves čas bučnospodbujali tekače, so preživeli čudovit dan, prežet s športnimiužitki. S tem so vnovič potrdili, da dihajo s to prireditvijo, to pa soizpričali že v minulih 30 letih. Da bi na najbolj množični športnorekreativniprireditvi v tem delu Slovenije vse potekalo kar se dabrezhibno, je ves čas skrbelo okrog 800 prostovoljcev.Prevroče tudi za KenijcaZaradi soparnega in toplega vremena letošnji maraton ni postregeltudi z rekordnimi izidi. Odsotnost četverice povabljenihkenijskih maratoncev, ki so ostali doma zaradi neizdanih vizumov,je sicer znižala tekmovalni naboj letošnjega maratona, toda izpadtekmovalne napetosti je zapolnila množica rekreativcev in pohodnikov.Očitno se je dober glas o radenskem maratonu razširildaleč naokrog, saj so bili na startu ljubitelji teka iz kar 17 držav,celo iz oddaljene Nove Zelandije in malenkost bližje Južne Afrike.In ko je direktor Radenske Zvonko Murgelj sprožil strel iz pištoleza začetek najzahtevnejše tekaške preizkušnje, je v zrak poletelona tisoče barvnih balončkov, ki so prekrili nebo nad Radenci.Žgoči vročini, ki tekačem hitro pobira moči, se ni mogel upretiniti Kenijec Edwin Kibowen z dokaj dobrim osebnim rekordomS starta se je ulila dolga kača tekačev in tekačic, ki so se kljub pripeki pogumno lotili napornih kilometrov.»Čeprav se ukvarjam tudi s kolesarstvom, ostaja moja največja ljubezen tek, saj že od mladihnog rad tečem,« je ponosno dejal zmagovalec na 5,5 kilometra Matej Fujs.Nekatere sta povsem prevzela brezmejna radost in ljubezen do teka.2;11:50. Tokrat je tekel skromnih 2;33:35. »Proga je bila idealna,rezultat pa ni bil dober. Za hitrejši čas bi morala biti večja skupinain tekač, odgovoren za narekovanje ritma. Prva polovica teka jepotekala v znosnih temperaturah, drugi del pa je bil vroč tudizame«, je v cilju priznal zmagovalec, si brisal moker obraz innekaj časa lovil sapo.V ženski konkurenci je slavila že 45-letna Helena Javornik, kibi bila s časom 2;48:02 v absolutni konkurenci celo četrta. »Progoin razmere dobro poznam. Nekateri so se malo zaleteli in potemomagali, a te proge se moraš lotiti s pametjo in razporediti moči,«je povedala šestkratna zmagovalka v Radencih.Slovenci so po pričakovanju prevladovali na krajših razdaljah.Že v uvodni preizkušnji na 5,5 kilometra smo slavili Pomurci. MatejFujs iz Lemerja je v dramatičnem finišu za las ugnal tekmeca.»Občutki po tej zmagi so fenomenalni. Proga, ob kateri sem imelveliko spodbude, je bila dokaj zahtevna. Ker pa treniram tudi vvročem vremenu, me to ni posebno motilo. Ta zmaga je potrdilomojega dobrega dosedanjega dela.« Na enaki razdalji je pri ženskahlanski naslov ubranila Katja Vrdjuka iz Beltinec. »Vročina meni motila. Bilo je izjemno, to pa velja tudi za vzdušje ob progi. Obzelo dobri konkurenci je bila to zame doslej ena najtežjih zmag.Imam pa veliko motivacije, saj vem, kaj hočem, to pa je edininačin za uspešen nastop.«Poleg najboljših slovenskih maratoncev je prireditev, ki dobivaiz leta v leto vse večjo veljavo, privabila tudi številne udeležence iztujine in znane slovenske osebnosti na čelu s predsednikom vladeBorutom Pahorjem. Seveda je bilo popoldne v znamenju teka zanajmlajše in humanitarnega teka, ki se ga je udeležila najboljšaslovenska smučarska tekačica Petra Majdič. Ta je s smučarskimskakalcem Primožem Peterko delila spominske medalje. A večinisodelujočih, roko na srce, izid ni bil na prvem mestu. Predvsemso prišli teč in se družit, zato je tekaški praznik izpolnil njihovapričakovanja.Milan Jerše,Jure ZaunekerKatja Vrdjuka: »Ker sem v Radencih zmagala že tretjič, sebom tudi v prihodnje rade volje udeleževala tega edinstvenegatekaškega tekmovanja.«»Prvi krog je minil prijetno, v drugem pa je bilo celo zameprevroče,« je v cilju priznal zmagovalec maratona EdwinKibowen.Petra Majdič je s svojo prisotnostjo požela številne simpatije.

12 maj 2011 pen36Štirje Radenčani med dvemamilijonoma demonstrantov v KairuMiha, Klavdija, Janko in Karmen, vsi z radenskega konca, smo že lani decembrarezervirali letovanje v Egipt. Dopusta in počitnic smo se zelo veselili vse dojanuarja, ko so se v Egiptu začeli nemiri.Pred vožnjo s štirikolesniki po puščavi smo si nadeli značilnerute in se tako zaščitili pred puščavskim peskom.Vladno poslopje v Kairu neposredno pred glavnim trgom Tahrirso zažgali protestniki.Oborožen varnostnik, ki nas je spremljal na izletu po Kairu, sajso v mestu potekale demonstracije.Domačinka v tradicionalnem oblačilu in tipično ovratno oziroma naglavno ruto, ki je v Egiptunepogrešljiv dodatek vsake ženske.Kontrolne točke na cestah, kjer promet nadzirata vojska in turistična policija. Vojska nas je naulicah Kaira spremljala na vsakem koraku.Pogled na tipično ulico v Kairu, kjer mesta za manevriranje z vozili ni na pretek.Še sreča, da smo imeli v hotelu dovolj hrane, saj bi sicer meso morali kupiti v mesnici na staritržnici.

37 p enmaj 2011 13Potovanje s štirikolesniki skozi puščavo je bilo prijetno doživetjez veliko adrenalina.Ladja, ki je pred 30 leti nasedla na znamenit koralni greben, je ena od turističnih destinacij, kjer so prečudovite korale inpodvodni svet.Protestniki so zahtevali odstop dolgoletnegapredsednika HosnijaMubaraka in uveljavitev svojih pravic.Demonstracije so bile iz dneva v danrazsežnejše. Ker se je bližal naš odhod vEgipt, smo bili zaradi razmer zelo zaskrbljeni,saj nismo vedeli, ali se bo stanjeizboljšalo. Med demonstracijami je biloubitih in ranjenih več ljudi. Iz medijevnismo slišati nobene pomirjujoče vesti,zato smo bili čedalje bolj prepričani, dabomo letovanje odpovedali. Proti koncumarca smo v potovalni agenciji ponovnopovprašali, ali so razmere varne zapotovanje. Zatrdili so, da se leti iz Slovenijev Egipt po ustaljeni praksi. Zaradipomislekov smo vzpostavili stik tudi sslovenskim veleposlaništvom v Egiptu,kjer so nam povedali, da v turističnihnaseljih ni težav, naj pa se izogibamomeje z Libijo in večjih mest – Kaira – ,kjer potekajo demonstracije.Nad našim odhodom v Egipt ni bilnavdušen prav nihče, predvsem pa nedomači. Želja po dopustu in počitnicahv Egiptu pa je bila večja od nevarnostiin tako smo četrtega aprila z letališča naDunaju poleteli v Sharm el Sheikh.Po prihodu smo ugotovili, da tam resni nikakršnih težav niti demonstracij, lena cesti so nas vsakih nekaj kilometrovustavili oboroženi vojaki in policisti teropravljali nadzor na kontrolnih točkah.Domačini do turistov niso bili nasilni alinesramni, ampak zelo prijazni. Navaditismo se morali le na nekoliko vsiljiveprodajalce na ulicah, ki si prizadevajo,da bi vsakomur prodali kaj s svojega»najboljšega bazarja«. Takšen je pačarabski svet. Tudi barantanja se je bilotreba navaditi.Čeprav smo uživali ob morju in dobrihrani, smo si vseeno zaželeli ogledatipiramide v Gizi in Kairo. Sestali smo se zlokalnim turističnim vodnikom, ki namje razložil vse podrobnosti izleta. Cenacelodnevnega izleta na osebo s kosilomje znašala 90 evrov, ki jo je vodnik medsestankom hitro znižal na posebno ceno70 evrov. Takoj smo seveda sklepali, dase zaradi neljubih dogodkov le malo ljudiodpravi v Kairo. Kljub vsemu smo sena izlet prijavili. Zvečer pred odhodomso se spet pojavili različni pomislekiglede izleta, saj smo iz poročil CNN-aizvedeli, da v mestu ponovno potekajodemonstracije. Največje so bile napovedaneprav za dan našega izleta. Razmišljalismo, kaj bi storili, vendar so namtudi v hotelski recepciji zatrdili, da jeKairo varen za turiste. Odločili smo se,da bomo vseeno tvegali in se odpravilina potovanje. Ob eni uri zjutraj smo sez avtobusom odpravili na pot, ki jetrajala dolgih sedem ur, saj je bilo trebaprevoziti dobrih petsto kilometrov. Vesčas potovanja nas je stražil oboroženvarnostnik.Takoj ko smo prispeli v središče Kaira,smo bili presenečeni, koliko ljudise je peš odpravljalo demonstrirat naglavni trg Tahrir. Izvedeli smo, da je bilotisti dan na trgu približno toliko ljudi,kot ima celotna Slovenija prebivalcev.Zanimivo je bilo predvsem to, da so domačinita dogodek primerjali le z malovečjim festivalom. Z avtobusom smo seustavili v neposredni bližini trga Tahrir,ob požganem vladnem poslopju, kjersmo izstopili in se odpravili na vožnjo zladjico po reki Nil.V načrtu izleta smo imeli ogled znamenitegaegipčanskega muzeja s pravozakladnico zgodovine in staroegipčanskegabogastva ter obisk največje tržniceKan el Kalili. Niti muzeja, v katerega jebil vstop mogoč z obleganega trga, nitinajvečje tržnice zaradi demonstracijnismo obiskali, saj nas predstavnikagencije iz varnostnih razlogov ni bilpripravljen pospremiti.Agencija je zaradi demonstracijsproti spreminjala načrtovan programogleda Kaira, tako da sta ogled muzejain obisk tržnice odpadla, namesto tegapa smo obiskali največjo mošejo v mestu.Na ulicah je bilo vse polno do zoboboroženih vojakov in njihovih najrazličnejšihoklepnih vozil. Ves čas izletanismo imeli težav. Ko smo se srečevaliz ljudmi na ulicah, so nas pozdravljali,nam segali v roke in nas spraševali, odkod prihajamo. Bili so zelo prijazni inveseli, da nas vidijo. Šele takrat smo sezavedali, da so bili dogodki v medijihprikazani bolj dramatično, kot je bilo tomogoče čutiti v resnici. Izlet po Kairu jebil čudovit. Sledil je ogled znamenitihpiramid in mogočne sfinge v Gizi, kipredstavljajo preostanek sedmih čudesantičnega sveta.Med dopustom smo spoznali šemesto Sharm el Sheikh z mogočnimihotelskimi kompleksi in mesto Naamabay, ki slovi po nočnem življenju. Sturistično ladjo smo se zapeljali tudi vnacionalni park s številnimi koralnimigrebeni v Rdečem morju, kjer smo sepotapljali oziroma »šnorklali« in posneliprečudovite podvodne fotografije. Predvkrcanjem na ladjo so nas prav tako spomočjo najrazličnejših detektorjevskrbno pregledali oboroženi turističnipolicisti.Ob pitju čaja z beduini v puščavi, kismo jo prevozili s štirikolesniki, je šlonaše potepanje po Egiptu h koncu. Tudina tem izletu smo se imeli lepo in nismočutili nikakršnih sprememb režima oz.padca oblasti. Na cestne blokade teroborožene vojake in policiste pa smose hočeš nočeš navadili.Čeprav smo v Egipt odpotovali malcezaskrbljeni, smo štirinajst dni neizmernouživali v pisanem in skrivnostnemarabskem svetu. Vsi smo bili veseli inzadovoljni. Polni nepozabnih spominovsmo se vrnili v prelepo zeleno Slovenijo.Ob tem pa smo se spomnili pregovora,ki pravi, da je povsod lepo, toda domaje najlepše.Med potapljanjem v Rdečem morju, raju za potapljače, je karmrgolelo raznobarvnih rib in koral.Oboroženi turistični policisti pazijo na turiste na vsakemkoraku.Eden od redkih prometnih znakov, ki je bil razumljiv.Številne vodne pipe ali tako imenovane šiše oziroma »shishe«prodajajo in kadijo za vsakim vogalom.Osliček na ulicah Kaira je del vsakdanjika.Zastava 128 je posledica tesnih vezi med nekdanjo Jugoslavijoin Egiptom.

14 maj 2011 pen38Arhivi znanih Pomurcev – Dušan ZorkoPrlek, ki nadaljuje družinsko tradicijoDoc. dr. Hotimir Tivadar:»Tujec«, ki je uspel v prestolniciDušan Zorkojih je odprlPriimek Zorko je v Prlekijiznan po dveh stvareh –po odlični hrani in po konjih.Družina Zorko prihaja izBorec in njihova družinskagostilna Zorko slovi kot enanajboljših gostiln v Prlekijiže vrsto let. Zasluga grepredvsem očetu, na žalostže pokojnemu, Francu Zorkuin mami Branki Zorko.Franc Zorko je bil tudi tisti,ki je ponesel ime Zorkovih vkasaški šport, in sicer predvsemob pomoči svojega najmlajšegasina Dušana. Dušanje po očetovi smrti prevzelvodenje domače gostilne,še vedno pa nadaljuje tudiuspešno kariero voznikakasaških konj. Dušan je zagotovočlovek, ki se zavedapomena zgodovine in tradicije,človek, ki je ponosenna svoje korenine. Je večkot zaveden Prlek – obožujekonje in dobro vino.Leta 1986, ko je bil Dušan star devet let. Spominja se, da ga je takrat na konjaposadil oče, po katerem je podedoval neizmerno ljubezen do konjev. Dušanpravi, da mu nekoč ta slika ni bila pri srcu, danes, ko ga nanjo vežejo dragocenispomini na očeta, mu je ena ljubših iz otroštva.Hotimir Tivadar je skoraj 36-letni Prekmurec, ki soga njegovo prizadevanje, spodbuda družine in življenjskeokoliščine pripeljale do uspeha, saj je svoj študijslovenistike razvil do akademske ravni. Je strokovnjak zafonetiko, zaposlen na Oddelku za slovenistiko Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani. Odločitev za fonetiko jepovezana z njegovim dobro razvitim posluhom, ki ga jenegoval tudi v glasbenem udejstvovanju. Glasba je enaizmed vezi, ki ga povezuje z družino in rodnim Prekmurjem,do katerega ima intenziven odnos – Prekmurje mupredstavlja hrepenenje in hkrati bolečino. Poleg uspešnegaprofesionalnega življenja, v katerem najde svojsmisel, mu je trenutni glavni cilj družina, »brez katereve, da ne bo šlo«.Čeprav je otroštvo preživel v Lipovcih, se Hotimir nirodil v domači porodnišnici, temveč v Mariboru, saj je nasvet prišel po težki nosečnosti v zapletenih okoliščinah intakoj po rojstvu so se zdravniki borili za njegovo življenje.To voljo do življenja je ohranil in ta ga žene naprejv trenutkih, ko ni najbolj prijetno. Ob svobodni, vendarskrbni vzgoji staršev je odraščal v družbi starejšega brata,s katerim je delil vse najlepše in pomembne dogodkesvojega otroštva in mladosti ter hodil po njegovih stopinjah.Naposled je nameraval tako kot brat po srednji šolinadaljevati šolanje na pravni fakulteti, kjer je uspešnoopravil sprejemni izpit, vendar se tja ni nikoli vpisal. KotMajaKlemenčičŠportna zveza Ljutomer je podelila leta 2007 Dušanu zadosežke v kasaškem športu priznanje za športnika leta. Vlanski sezoni je bil Dušan z desetimi zmagami drugi najboljšivoznik iz Kasaškega kluba Ljutomer in tretji najboljši glede naštevilo zmag v celotni Sloveniji, prav tako je bil tretji najboljšiv Sloveniji glede na zaslužek. Omeniti velja, da se Dušanpribližuje osemdeseti zmagi v svoji karieri. Na fotografiji jeskupaj z Darjo Antolin, prav tako voznico na kasaških dirkah,ki je leta 2007 zasedla drugo mesto med športnicami leta.Lansko leto je postal Dušan tudi član Slovenskega reda vitezovvina. Poleg konj Dušana navdušujeta vino in dobra hrana, to paglede na to, da vodi gostilno z uveljavljenim imenom in dolgoletnotradicijo kakovosti, ni presenetljivo. Dušan pravi, da ima najraješipon, čeprav ga pri vinu najbolj privlačita raznolikost okusov inkombiniranje jedi s pravim vinom. Kot eden najmlajših vitezov,Dušan je sicer še pripravnik vitez, se je zavezal, da bo spoštovalin širil tradicionalne vrednote vinske kulture ter da bo častilplemenita vina. Član Slovenskega reda vitezov vina je bil žeDušanov oče, iz tega razloga se je Dušan tudi odzval povabiluvitezov in se jim pridružil v njihovih vrstah.Fotografija je iz leta 2003 in je bila posneta na kasaških dirkahna ljutomerskem hipodromu. Na fotografiji je Franc Zorko,Dušanov oče, s svojimi prijatelji, ljubitelji kasaškega športa.Ko je Dušan listal po albumu in izbiral fotografije, je prav pritej fotografiji najdlje postal in v njegovih očeh je bilo opazitikanček otožnosti, vendar tudi velik ponos. Dušan z velikopredanostjo ohranja spomin na svojega očeta – s skrbjo zakonje in ohranjanjem ugleda domače gostilne.Vino povezuje ljudi. Na fotografiji vinska kraljica 2010 AndrejaErzetič - Brikca Dušanu podeljuje rebulo. Vinsko kraljicoAndrejo in Dušana pa poleg ljubezni do vina povezuje tudiljubezen do konj. Dušan je izvedel, da si Andreja že vse odmajhnih nog želi svojega konja, zato jo je povabil, da postanebotra njegovi takrat skoteni žrebički. Andreja je z veseljemprivolila, žrebička pa je po botri dobila tudi ime – Brika.Hotimir z družino ob preživljanju skupnega prostega časana tekmi v ljubljanskih Stožicah. Fotografijo so posneli samiin je del družinskega albuma. Nastalo v Stožicah v soboto,14. maja 2011, tekma Olimpija : Primorje.pravi, sta temu botrovala neki upor in kritičnost v njemin tako se je odločil za študij slovenščine, zakaj, pa pravi,da ne ve najbolje. Se pa spominja pozitivne spodbudesvoje gimnazijske profesorice Sonje Žilavec Nemec, ki jev njem videla to sposobnost in zanimanje za raziskovanjematernega jezika.Želje, da nekoč postane doktor znanosti s področjaslovenskega jezika, na začetku ni imel: »To se je zgodilosamo od sebe,« pojasnjuje, vendar je kljub nihanju motivacijeza študij že v prvem letniku občutil, da to zmore.Na njegovo pot je v tistem času prišlo tudi nekaj takihprofesorjev, ki so mu dali pozitiven vzgib, med njimitudi profesorica Ada Vidovič Muha, ki mu je po vrnitvi izPrage, kjer je preživel svoj absolventski staž in se domovvrnil z dokončano diplomsko nalogo, ponudila mestoasistenta na fakulteti. Pravi, da sta mu bili za to delovnomesto naklonjeni tudi sreča in norost. Slednja zato, ker seDušanu je bila s prevzemom vodenja gostilne zaupana težkanaloga. Franc Zorko je nekoč vsakega gosta pričakal z iskrenimnasmehom in toplim pozdravom. Danes je to vlogo prevzelDušan in po njegovih gostih sodeč mu gre več kot odlično odrok – to pomlad se je pri njih oglasila tudi znana slovenskavoditeljica Jasna Kuljaj, ki je bila navdušena nad lepotamiPrlekije, okusno hrano in dobrim vinom. In če je Dušan tisti,ki poskrbi za ugodje gostov, je duša in srce njihove kuhinjemama Branka.Tivadarjeva družina kot gostje Nedeljske kuhinje na Murskemvalu na valentinovo in pusta 2010. Fotografija Branko Žunec

39 p enmaj 2011 15»Naklonjeni sta mibili sreča in norost«takrat ni nihče pretirano zanimal za »težko«fonetiko. Poleg tega ni bilo nikogar, ki biimel v tistem trenutku končano diplomos tako visokim povprečjem, da bi se lahkozaposlil na fakulteti, on pa je sprejel ponujeniizziv in tako se mu je »stvar začela odpirati«.Leta 2008 je doktoriral in trenutnoje docent za slovenski jezik na Filozofskifakulteti, Oddelku za slovenistiko, predavapa tudi na Oddelku za slavistiko ter Oddelkuza prevajanje in tolmačenje.Opravlja delo na področju, nakaterem se desetletja ni kaj dostidelaloKot fonetik opravlja raziskovalno deloin usposablja študente Filozofske fakultetepredvsem za govorno kompetenco in fonetično-analitičneraziskave. Poleg Filozofskefakultete, na kateri je zaposlen, sodelujetudi z Akademijo za gledališče, radio, filmin televizijo, kjer je nosilec predmeta napodiplomski stopnji. Njegovo delo sega šeširše, saj vodi delavnice za mlade novinarjena nacionalni televiziji, kjer se novinarjiurijo v govornih vajah za delo pred kameroin mikrofonom. »Ko se ljudje razburjajo nadslabim govorom voditeljev na televiziji, jeto posledica pomanjkanja govornega in fonetičnegaizobraževanja. Temu področju sedesetletja ni posvečalo dovolj pozornosti,«pojasnjuje svoje delo. Kot posebnost tegadela na »nacionalki« omenja delavnice govornihvaj za Rome in zamejce. Vsako leto žetradicionalno izobražuje tudi Porabce.Želel se je vrniti v PrekmurjePonudba za delo asistenta na fakulteti gaje na neki način postavila pred življenjskopomembno odločitev, saj se je imel namenpo končanem študiju pod vsakim pogojemvrniti v Prekmurje, od koder pa takrat niprišla nobena konkretna ponudba kljub kadrovskištipendiji, ki jo je prejemal iz domačegaokolja. Tako se je odločil za akademskopot, v njem pa ostaja želja po Prekmurju,kamor pravi, bi se vrnil takoj, če bi prišla dobraponudba. »Za Prekmurje sem postal naneki način tujec, zato bo morala priti pravaponudba.« Svojevrstno tujstvo pa čuti tudikot Prekmurec v Ljubljani, saj je na lastnikoži občutil, da je preboj za nekoga, ki pridev prestolnico s periferije, težji.Odnos do domače pokrajine, o kateriveliko razmišlja, ga ne pušča ravnodušnega.Meni, da je Prekmurje po svoje zelo zaprtoin si želi, da bi se zgodil tisti preboj, ki binas dvignil nad zaprtostjo elit in strahompred drugim ter pred izgubo položajev.»Pogrešam to pozitivno spodbudo prvegamed enakimi, saj v Prekmurju ni pozitivneobravnave znanja in iskanja sposobnihPrekmurcev, ki delujejo v Prekmurju alizunaj njega. To je delno tudi moja bolečinado Prekmurja.«Kljub življenju in delu v Ljubljani vnjem ostaja čustvena povezava z domačoregijo. »Del sebe še vedno in za vednopuščam tam,« opisuje svoje občutje doPrekmurja. Čeprav je svojo življenjskosopotnico Andrijano (doktorico farmacije)zares spoznal šele v Ljubljani, gatudi to pogosteje vrača v rodne kraje, sajje njegova soproga po rodu Prekmurka,doma iz Čentibe. Tudi sinova Irenej inFabijan nosita v sebi »prekmursko dušo«,saj pogosto prihajajo v domače kraje, Hotimirpa vse pogosteje tudi z njima govoriprekmursko.Na poteh iz Ljubljane v Prekmurje serad spominja svojega otroštva, ko so združino velikokrat potovali na Dolenjskov Boštanj, od koder je njegova mama.Narečno sobivanje prekmurščine indolenjščine v njihovi družini mu je že vzgodnjih otroških letih dalo občutek zaDružinsko srečanje Hotimirja in njegovega brata Gorazda ob novem letu 2011. FotografijaGorazd Tivadar (samodejni sprožilec)njegov dobro razviti posluh, saj je, kotpripoveduje, zelo hitro osvojil maminonarečje, vendar je bil »v družini tisti, kini hotel govoriti dolenjsko«.Smisel za posluh pa je dar, ki ga imavsa njegova družina in ga goji s petjemin glasbo. Doma so imeli tudi družinskiansambel, v katerem je Hotimir igral klarinetin pel, z bratom Gorazdom, očetomJožefom ter stricem Lujzom so pred letiustanovili skupino Tivadarovi mužikaši,ki pa se zaradi študija in drugih obveznostini realizirala do konca. »Glasba nas šezdružuje, vendar manj kot nekoč, to jeprojekt za nadaljnja leta, ko bo več časa,«pripoveduje in si želi, da bi jih glasba nekočspet združila. Vse bolj pa razmišlja, dabi se znova pridružil Moškemu pevskemuzboru Lipovci, katerega ustanovitelj je bilnjegov oče, zbor pa zdaj vodi njegov brat.Navdušenje za glasbo pa že kažeta tudinjegova sinova.Cilj mu je družinaKljub uspešni poklicni poti se Hotimirv zadnjem času še bolj posveča svoji družini,s katero živi v prijetni soseski v Ljubljani.»Trudim se, da bi mi bila služba čimbolj prijetna, da bi se dobro počutil, da bise realiziral tudi individualno, zraven panašel vse več časa za družino.«Mihaela KalamarKristininoveliko srceza živaligornjeradgonski Trubarjevi ulici je domaV Kristina Kramberger. Živi čisto običajnoživljenje upokojenke, le da si življenje deli stremi psi in hišo z vnukom Denisom. Ta jefilmski producent, ki je študiral filmsko režijona Oxfordu in je znan tudi po tem, da je v filmuHalgato igral eno najpomembnejših vlog.Je imela vedno tako rada živali? Kristina jepovedala, da je bila že kot otrok najbolj srečnav družbi kokoši, prašičev, krav in konjev. Vseto so imeli doma v Benediktu. »Jokala sem,če je katera žival padla in se je poškodovala.Rada sem poljubljala živali in tega me ni srampriznati. In žival me je s svojimi lepimi očmitako milo pogledala.« Ko pa se je njihova psičkav vodi utopila, je Kristina zakričala: »JezusMarija, pomagajta, kako bomo zdaj mi živeli,ker naše Lide ni več!« Povedala nam je, daljubezen do živali človek dobi v družini. Če bootrok odraščal pri hiši, kjer je pes v premajhnikletki, bo ta vzorec prevzel in bo imel tudi onkot odrasel psa v majhnem prostoru. Po porokis Francem Krambergerjem, prav tako kot onaje bil tudi mož zaposlen v Elektru Radgona, stase jima rodili hčerki Nada in Dragica. Mladoin čistokrvno novofundlandko Tiso je k hišiprinesel mož. Koliko je odštel zanjo, je ostalaskrivnost, ki je odšla z njim v grob pred štirinajstimileti. Tisa je bila sestra psa iz zimzelenegaslovenskega filma Sreča na vrvici.Jorkširska terierja podpokroviteljstvom dalmatincaZdaj pri Krambergerjevih domuje dalmatinecAiko, ki ga je vnuk Denis pred enajstimileti pripeljal iz mariborskega azila. Za dal-Kristina, njen vnuk Denis in njegovo dekleSuzana Jaušovec iz Ivanjševskega Vrha zAikom, Angelom in Gajemmatinca sta se potegovala dva interesenta, kise nista mogla dogovoriti, kateri bo njegovnovi lastnik. Pa so se dogovorili, da bodo psaizpustili iz boksa in kateremu se bo pes najprejpribližal, pri tistem bo ostal. Aiko je takojpritekel k Denisu in mu skočil v naročje. KerDenisova mama Dragica živi v Avstriji, takokot njena mama in sestra Nada, in je tudisama zelo velika ljubiteljica živali, je svoja dvapsa – dveletnega jorkširskega terierja Gajain šestletnega biewer jorkširskega terierjaAngela – prepustila sinu in mami v GornjiRadgoni, ko je morala v bolnišnico. Kristinase je na njiju zelo hitro navezala in ostalasta v Radgoni. Dragica pa je v svoj avstrijskidom prinesla dve mladi jorkširski terierki.Dalmatinec Aiko, bel pes s črnimi pikami,se do dveh prišlekov že od vsega začetkaobnaša zelo očetovsko. »Naš Aiko skrbi, daje z Gajem in Angelom vse dobro in ima vsepod kontrolo.« Krambergerjevi psi so deležnizares velike ljubezni in pozornosti, saj spijo vKristinini postelji in jedo iz krožnika. Kjer jeljubezen, sta tudi nasmeh in zaupanje. Zatopa so tudi do tujcev, kot sem bil jaz, vsi trijepsi zelo ljubeči, kot če bi me videvali vsak dan,čeprav sem bil tam prvič. In kateri je najboljpriden? »Nobenega ne smem posebej hvaliti,vsi so pridni,« je povedala Kristina.Stoji poštni nabiralnikSedem mladih siničk vpoštnem nabiralnikuSkozi tako ozko odprtino,kot je poštni nabiralnik,sta sinici prihajali k svojimmladičem. Na vhod je zapoštarje napisala opozorilo,da tam gnezdijo ptiči.Pred tremi leti so pri Krambergerjevihopazili, da v njihov nabiralnik letajo sinice.Malo bolj so postali pozorni in so ugotovili,da si v njem par sinic spleta gnezdo. Kristinaje opozorila pismonošo, naj pošte ne daje vnabiralnik in nanj še napisala, da tam sinicaskrbi za svoj rod in naj bodo previdni. Vsi so toupoštevali, za kar jim je Kristina zelo hvaležna.Povedala je, da se sinice ne čutijo ogrožene,četudi je včasih odprla nabiralnik in pogledaladogajanje v njem. Le samček je s svojimi krilinaznanjal, da nima rad, če kdo hodi okroggnezda. V gnezdu iz mahu, vejic in perja je biloletos osem mladičev. To je posnel Kristinin zetOste Bakal. Letno imajo sinice pri njih dvakratmladiče, zato upa, da bo to sezono enkrat šeopazovala, kako samček in samička svojimmladičem prinašata hrano – ličinke, žuželkein črvaste maločlenarje.Zakaj so nam sinice tako zelo blizu?Primanjkuje jim primernih mest za gnezdenje,saj človek redno odstranjuje odmrlodrevje, zato so ptice prisiljene, da si poiščejobližino človeka, in se zgodi, da se naselijo vpoštnem nabiralniku ali v rezervoarju odsluženegamotorja. Pravijo, da se naselijo tam,kjer živijo dobri ljudje, tako kot v romanu Povesto dobrih ljudeh, kjer Miško Kranjec piše,da je bilo okoli stare hiše, kjer sta živela Anain Jožef Koštrica, dosti sinic, ki so se oglašale:»Ci-ci-do, ci-ci-do …«Bojan Zadravec

16 maj 2011 pen40To je onaZgodba z naslovniceSamantaBaranja,raziskovalkana Pedagoškem inštitutuv LjubljaniŽe v zgodnjih otroških letih sem ugotovila, da izobrazbaomogoča izhod iz začaranega kroga slabih bivanjskih, socialnihin ekonomskih razmer pripadnikov romske skupnosti.V organizirano predšolsko vzgojo sem bila vključena s tremioz. štirimi leti, v osnovni šoli pa so prav hitro odkrili, da sempridna romska učenka. Po uspešno končani gimnaziji sem sevpisala na študij germanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani,trenutno pa sem na podiplomskem študiju jezikoslovja, vokviru katerega pripravljam doktorsko disertacijo z naslovomJezikovne značilnosti prekmurske romščine v kontekstu južnocentralnihdialektov romskega jezika. Zaposlena sem kotraziskovalka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, kjer se meddrugim ukvarjam z evalvacijo romskega izobraževanja, raziskovanjemromskega jezika (predvsem iz morfološkega vidika)in oblikovanjem ter uvajanjem kulturno in jezikovno primernihdidaktičnih sredstev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah(trijezične slikanice in slikovni slovarčki za predšolske otroke,prekmursko-romska slovnica).Kot opažam, šolska uspešnost Romov ni odvisna samo odšolske klime (vendar pedagoško osebje vseeno premalo poznaromsko kulturo, tradicijo, pričakovanja in probleme romskihdružin), temveč je to prepleten proces. Veliko romskih otrokodrašča v težkih socialnih razmerah, to pa definitivno vpliva naučenčevo uspešnost in dobro počutje v šoli. Šolsko neuspešnostv praksi pripisujemo tudi temu, da otroci kasneje vstopijo všolo, niso vključeni v predšolsko vzgojo, izostajajo od pouka, neznajo slovenskega jezika, sodelovanje staršev s šolo pa je slabo.Še vedno sta vidna velika razlika med večinsko in manjšinskokulturo in nepripravljenost »slovenskih« in romskih učencev zasobivanje. V šolah so prav tako predsodki, stereotipi in generalizacije,ki se pojavljajo v povezavi z Romi in ovirajo vključevanjeromskih učencev v šolo ter vključevanje njihovih staršev v širšoskupnost. Na področju jezika se starši, vzgojitelji in učiteljisrečujejo s pomanjkanjem ustreznega didaktičnega materiala,ki bi bil blizu otrokovemu življenju v romskem naselju. Namendidaktičnih materialov, ki so v nastajanju, je torej spodbujanjepredbralnih in predopismenjevalnih spretnosti v otrokovemmaternem jeziku in uvajanje v drugi jezik.Zelo pomemben del mojega življenja je prav tako Romskiakademski klub, ki smo ga ustanovili leta 2008 med svetovnimromskim festivalom Khamoro v Pragi. Društvo je bilo ustanovljenoza promoviranje pomena izobraževanja na vseh ravneh,za ohranjanje in razvijanje narodne identitete pripadnikovromskega naroda, posebej jezika in kulture, in zavzemanjeza enakopravno vključevanje in integracijo Romov v javnoživljenje. V ta namen vsako leto organiziramo poletni tabor zaotroke v romskih naseljih, vseslovenski festival romske kultureRomano Čhon (ki je letos potekal že tretjič zapored), leta 2010pa smo postali konzorcijski partner projekta Dvig socialnega inkulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romskeskupnosti, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskegasocialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Vokviru projekta med drugim izvajamo učno pomoč na ravniosnovne in srednje šole, delavnice in predavanja v romskihizobraževalnih inkubatorjih v Prekmurju. Program nogometnešole, ki poteka v romskem naselju Vanča vas - Borejci, pa takoromskim kot drugim otrokom omogoča pravilen psihofizičnirazvoj in navajanje na zdrav način življenja.Poleg naštetih obveznosti, ki jih opravljam z velikim veseljem,si svojega vsakdana ne bi mogla predstavljati brez čudovitihsodelavcev in prijateljev, ki me sprejemajo takšno, kakršnasem, in ob katerih smeh res postane pol zdravja. Na poti dopostavljenih ciljev pa me vodita predvsem notranji glas in močpozitivnih misli. Verjamem, da vsaka oseba, na katero naletišv življenju, vsaka (na prvi pogled) nepredvidena situacija pridein gre z določenim namenom.Samsko življenje še ne prinaša nujno samoteTibor BoharKdor živi sam, je večkrat etiketiran kot samotar ali posebnež. Večinoma ne drži ne enone drugo ali oboje hkrati – vsi smo v določenem trenutku volki samotarji in posebneži.Tibor Bohar iz Peskovec seraje giblje med ljudmi, kotpa da je v osami, čeprav živi ževrsto let sam. Predvsem ima raježensko družbo, ker so mu ženskedobre prijateljice, zaupnice inne modrujejo toliko o stvareh,kot to radi počenjajo moški,pravi Tibor.Samota in samsko življenjesta lahko tiha ubijalca, ki obračunavatas posameznikom, kise pritiskom ukloni in, recimo,preda alkoholu, to pa je v našihkrajih še posebno pogosto. Edenizmed nasprotnikov opisaneganačina življenja je prav naš sogovornik,ki namesto z opojnosubstanco dan začne in konča skavo s smetano. To mu je postalapriljubljena pijača že v mladihletih, nekje med planotamiTirolske.Mladost na TirolskemNjegova prednica je bila madžarskababica, ki je bodočegamoža spoznala na poljskem deluv Bački. Tam se jima je rodilahčerka, Tiborjeva mama, in koje bila stara dvanajst let, so sepreselili v očetovo pokrajino, naGoričko. Številka dvanajst zaznamujetudi leta življenja Tiborjevedružine v tujini.Sredi šestdesetih let prejšnjegastoletja so na tedanji borzidela iskali več ljudi za delo naavstrijskem Tirolskem. Tibor jeimel približno sedemnajst let,ko je bila tudi njegova družinamed tistimi, ki so se odpravile vtujino. Sprva so šli v znano smučarskosredišče St. Anton, kjerje v tistem časa delalo že velikoPrekmurcev. Iz tega turističnegakraja so mu ostale najbolj vspominu žičnice, ki so ponujalemogočne razglede. Prav kmalupa so odšli v prav tako tirolskikraj Landeck. Tamkajšnja glavnaturistična zanimivost so ruševinegradu na vzpetini z obzidjemin dvižnim mostom, se spominjasogovornik.Gostje družinskega hotela vLandecku, kjer so se zaposliliTibor, njegovi starši in sestra, sobili večinoma Angleži in Američani.Oče je delal kot hišnik,mama je pomagala v kuhinji,sestra je bila natakarica, Tibor paje delal za glavnim točilnim pultom.Včasih je celo, bolj za šalokot zares, zamenjal znanca, ki jevrtel glasbo v hotelski diskoteki,vendar nikoli ni natanko vedel,ali dobro izbira oziroma vrti istozvrst v enem sklopu. Ko v Landeckuni igrala godba na pihala,so se turisti pač hodili zabavat vdiskoteko.Pove, da večinoma ni imelveliko prostega časa. Ko pa ga jele imel, je šel z vodnico in turistina ogled znamenitosti ali se jeodpravil s prijateljem, hotelskimkuharjem, do južne Tirolske, doMerana, kjer sta na poti zmerajobčudovala nekaj kilometrovdolge nasade sadnega drevja.Njegova najljubša zabavaje bil kino, kamor je šel celo»Veselim se obiskov. Pri meni je vsak dobrodošel. V Peskovcih samo vprašajte za Tiborja inprijazno vas bodo napotili k meni. Dobrodošli!«med delovnim časom. Sevedaz dovoljenjem šefinje, ki jemedtem, ko je bil Tibor v kinu,opravljala njegovo delo. Za fantaz Goričkega je bil kino verjetnoprav posebna zanimivost, če ničdrugega, je predstavljal nekajnovega, zato mu je iz Landeckaostal najbolj v spominu ravnokino. Hodil je gledat nemškefilme, še danes pa najraje gledaavstrijsko televizijo. Poleg kinaje bilo mamljivega tudi nekajdrugega – kava. Medtem ko soPrekmurci iz bližnjih avstrijskihkrajev tihotapili kavo, saj je prinas ni bilo in je v tistih časihskoraj veljala za tekoče zlato, jesogovornik srkal alvorado pritirolskih sosedih. Nič čudnegatorej, da je postala njegova najljubšapijača.Razmišlja, da niti ne ve, kakoso se mladi v tistih krajih zabavali,ker je sam večinoma vesdan delal. V hotelu je bil plesnibar, kamor je šel včasih zaplesats prijateljico s fotografije. Prihajalaje iz Bosne in bila je sobarica,bila pa je tudi njegova mladostnasimpatija. Nista si izmenjalanaslova, ko je odhajal domov,zato ne ve, kaj se je z njo zgodilopotem, ko se je vrnil v Slovenijo.Z nikomer, ki ga je spoznal naTirolskem, ni ostal več v stikih.Razmišlja, da bi pisal lastnicihotela Schrofenstein, saj je njennaslov edina vez s tistim kosomnjegove preteklosti.Ob dekletu s fotografije sespomnim na to, da se nikolini poročil. Seveda me zanima,zakaj, pa se ob mojem vprašanjule nasmiha in zmajuje z rameni.Mislim si pač, da ni našel »taprave«.Odprtje tovarne MuraKo je v Gornjih Petrovcih začelaobratovati Mura, se je vrniliz Avstrije. Pravi, da si je želel pritidomov, ker je imel službo takorekoč na nosu. V tistem času so vMuri potrebovali toliko ljudi, daso jih pobirali kar s ceste, danespa jo je treba reševati, še pove.Murini delavci so bili tedaj zelougledni. Namreč, če si v tistihčasih delal v Muri, je bilo tonekaj boljšega, danes pa stvaristojijo drugače. »Pri Muri se jetedaj dobiček delil med delavce,kasneje pa med posameznike,potem so ti posamezniki začeliše krasti. Včasih smo bili tudimi, delavci, na sestankih in smovedeli, kako stoji naša firma inkaj se z njo dogaja.«V Muri je delal za šivalnimstrojem. Zapuščina, ki mu jo jenamenilo tovrstno delo, vednole sedenje in isti gibi, so težave shrbtenico. Zaradi tega je bil pred

41 p enmaj 2011 17Ko je bilo v Radencihtako lepoPodnevi v bazenu, ponoči v kavarniVerjetno bo predvsem starejšim pogled naobjavljeno fotografijo ansambla Elite izvabilkakšen vzdih in ne samo en lep spomin naRadence v šestdesetih in sedemdesetih (kakogrozno se sliši!) prejšnjega stoletja. Takrat je bilonamreč v Radencih in po vsej Sloveniji izrednolepo, a najbrž zato, ker smo bili mladi, mogočepa je bilo lepo za vse. Časi materialnih stisk sominevali, meje so se odprle, začela so se potovanjav tujino, z obmejnimi prepustnicami smohodili v Avstrijo po najlonke, kavo, »make up«,spirale za barvanje trepalnic, ki se jih pri nas šeni dobilo in smo si dekleta v študentskem naseljumorala barvati trepalnice z zobnimi ščetkami, kismo jih narahlo povlekle po črni pasti za čevlje.Naj razume, kdor more! Treba je bilo pač sleditilepotnim trendom. In da ne pozabim, lahko smohodili v Trst po moderne cunjice, minikrila inpisane čevlje. Bili so lepi in sproščeni, malo hipijevskičasi, ko so tudi fantje začeli nositi dolgelase in brade. Študirali smo kar pridno, a ko se ješolsko leto končalo, so prišle dolge in lepe počitnice,ki smo jih največkrat preživljali v Radencihna znamenitem, takrat olimpijskem bazenu, kjerje ves ljubi dan prihajala glasba iz džuboksa,Dean Martin, Elvis Presley, Peter Kraus … Bilo jebrezskrbno, brezskrbno, brezskrbno.Zvečer pa radenska kavarna, takrat prenovljenain lepa. Zdela se nam je čarobna, imenitna,svetovljanska, saj so vanjo zahajali gostje odvsepovsod: Maribora, Ljubljane, Hrvaške, Avstrije.Oktobra leta 1968 pa so prišle Elite in ssvojim igranjem so češki fantje začeli vzbujatitisto enkratno in nepozabno vzdušje, postaliso simbol kavarne v Radencih. In ker smo biliže veliki, smo lahko zahajali tudi v nočni bar,kjer so se kot čudne tuje ptice začele pojavljatiprve striptizete. Kavarna pa je bila polna veselihdružb, takrat se je skupaj zabavalo mlado instaro. Alkoholnih pijač nismo ravno pili, ker nitidenarja nismo imeli, bilo pa je imenitno, če je bilkdo od starejših pri denarju in je naročil kakšnobuteljko in pražene mandeljne za prigrizek. Tose je zdelo zelo gosposko. Elite pa, kot bi reklidanes, so bile zakon.Kot pripoveduje še vedno Radenčan ZdenekBily, so bili neutrudni. Zvečer v kavarni, od polnočido jutra v baru, dopoldne v paviljonu prednarodno restavracijo, ob nedeljah popoldne potpurijiin tortice spet v kavarni. Svojo glasbenopot so več ali manj končali po novoletnem plesuv začetku leta 1980. Trije so ostali v Sloveniji,vodja ansambla Aloš Skrivanek, basist MojmirWolf in trobentač Zdenek Bily, bobnar OtoMaly pa se je vrnil na Češko. Od njihovih prvihnastopov je minilo več kot štirideset let, oni, kiso igrali, in mi, ki smo plesali, smo se postarali,ugotavljava z Zdenekom, ko se spominjava tistihčasov. Glasbeniki iz Brna so v Radence prišli potistem, ko so igrali v Crikvenici in ostali tukaj,tudi zato, ker je avgusta 1968 Sovjetska zvezaokupirala Češkoslovaško. Življenje v takratniJugoslaviji se jim je zdelo lepše in veliko boljsproščeno kot doma. Pri nas so spoznali ogromnoljudi, saj so takrat vsi radi hodili v radenskokavarno. Med zdraviliškimi gosti in obiskovalciso bili tudi znani politiki, gospodarstveniki,mnoge javne osebnosti, da o estradnih umetnikihniti ne govorimo. Verjetno v Jugoslaviji nibilo pevca, ki ne bi nastopil v Radencih in ga nebi spremljale Elite – od Iva Robića naprej. Bili sorojeni muzikantje, Zdenek recimo pravi, da je zaples igral že od svojega petnajstega leta, tudi privojakih je imel svoj ansambel. Igrali so z veseljemin zadovoljni so bili, ko so videli, kako ljudje zveseljem plešejo, to je pomenilo, da dobro igrajo.Igrali pa so vse in za vse okuse, češke in slovenskenarodne venčke, slovenske popevke, evrovizijskeuspešnice, priljubljene jugoslovanske in tujeskladbe. Kar se je pojavilo, so posneli na trak inčez dan ali dva že zaigrali. Za kaj takega pa jepotreben popoln posluh, pravi Zdenek. Posebnodoživetje pa je bilo zanje, ko so bila v Radencihsrečanja jugoslovanskih radijskih postaj. Prihajaliso vrhunski glasbeniki in se po svojih nastopihustavljali v kavarni ter zaigrali skupaj z Elitami,pripravili so si pravi jam session, kar jim je bilov veliko zadovoljstvo. Pozneje, ko so si ustvarilidružine, je vse postalo malo bolj naporno, a lepona drugačen način. Po razhodu se je Zdenek Bilyvrnil v svoj osnovni poklic kmetijskega inženirja,zdaj pa je že upokojen.Glasba pa je še vedno stalnica v njegovemživljenju, pravi, in dokler bo tako, se ne bopritoževal. Dela ima še vedno veliko, še vednonastajajo skladbe in aranžmaji, predvsem pa jepomemben Zdenek Dixieland Band, v katerem,se pošali, so tudi mladeniči, ki bi jim lahko bildedek, druži pa jih spoznanje, da imajo to glasbovsi radi. To pa še ni vse. Pridružil se je kvintetusaksofonistov v Gornji Radgoni, ki ga vodi FranekRadolič, igra pa še v džezkvartetu Generation.Dobivajo se na Kamenščaku pri Ljutomeru,prihajajo pa s Ptuja, Veržeja, Sobote, Radenec.Tretje življenjsko obdobje je pravzaprav lepo,ugotavljava. Nobenih pritiskov ni več, človeklahko dela le tisto, kar ga veseli. K temu veseljupa spadajo tudi narava, delo na zemlji, ljubezendo živali, igranje z vnuki … Kar je bilo, je minilo,in tega nima smisla obžalovati, želimo si pa lelahko, da bi Radenčani spet živeli v tako lepemkraju, kot je bil nekoč.B. B. LogarTistega časa se niso veliko fotografirali, se spominja TiborBohar. Vendarle hrani spomin na njegova mlada leta talefotografija.osmimi leti operiran. Po tistemje še nekaj let hodil v službo,nato so ga upokojili. »So taki, kiv pokoju delajo še več in nimajočasa, jaz pa ga imam. Nič nedelam, uživam. Kuham si sam,hodim pa tudi kam kaj pojest,če se mi ne ljubi kuhati,« namzaupa Tibor.Obdeluje celo vrt, kar je zamoške, ki živijo sami, prava redkost.Letos mu je na vrtu sicerzopet pomagala prijateljica, kijo je spoznal na terapiji v zdraviliščupred osmimi leti.Doma ima tudi svoj malimuzej, v katerem so nekaterestvari stare več sto let. Najljubšamu je starinska skrinjica zdvema ročajema ob straneh,ki kar malo spominja na kakšnogusarsko skrinjo, vendarnjegova ni napolnjena z dragocenostmiali zlatniki. Pravi, dana žalost, vendar mu je samapo sebi kljub temu dragocena.Pohvali se še s sto let starimstrgalnikom in kar nekaj starinskimi»cük žagami«, za katerepravzaprav sploh ne vem, za kajnaj bi se rabile.Sogovornik proti koncu pogovoradoda, da naj pripišemnjegovo hišno številko za morebitneobiskovalce, ker pravi, daje pri njem vsakdo dobrodošel.Kaj pa vlomilci? Morda imatudi za slednje kakšno presenečenje.Je torej človek, ki neverjame v vlomilce in pove, dase nikogar ne boji. »Če ni človekz nikomer sprt, se mu ni trebanikogar bati,« mi pojasni.Ne na frizuro, temveč v družboodhaja vsak dan v frizerskisalon. Njegova frizerka mu jenaročila, naj tega ne pozabiomeniti. Tam se lahko pogovoriin preživlja prosti čas. Ure hitrejeminevajo, če vsak vsakegapozna, kakor prepeva Kreslinv eni izmed svojih pesmi. Takopač poteka ustaljeno, nemirno,stalno ali nestalno življenje naGoričkem, kjer nikomur nične uide.Andreja ČasarBliža se den. Bliža se den referendumov.Super den. Namesto, ka boi tavlada kaj sama odloučila pa napravila, sena volilce rivlejo.Urška nan je pokazala čobe. Pa tou kakše.Nafudnjene skoro tak kan joj f kratkon poučijo. Kaso nan ščeli povedati s ten spoton, ka naj lidje glasujejoza nouvi pokojninski zakon. Pa so za tou zbrali žensko, kapo mojen nanč ne vej kak kijanca vö vijdi, pa ka je v svojenživlenji, več kak dvej vöri fkuper gvüšno še nej delala. Si stedomou doubili brošuro f šteroj pijše, kak de če de nouvi zakono pokojninaj vö vido. Stoudvajsti ton papera so ponücali zatou. Eden je pravo, ka je tou telko papera, ka bi z njin lejkoštiri (4) lejta se, ponavlan se učbenike s ten natisnoli. Pa štobi tou naj štel? Što? Zakoj liden ne razložijo zakoj se ide. Kakte glasovali je čista na vašen. Nej je dobro če ste za, pa nej česte proti. Pa tak je v rednon živlenji tüj. Sigdar nemrejo si bitizadovolni. Istina je ka se dosta pravic še s časov socializmačrta v novon zakoni. Ena dobra stvar, ka jo je Pahor izjavo paje ka naj sindikati, nej ka se derejo kak kakši jesihari proutinovomi zakoni pokojninskon, dajo svoj predlog. Te pa kmica.Nika. Tišina. Glavno ka so proti. Proti komi? Ka je pa sindikatkomi razen inda fejst popularni sindikalni izletof zrikto. Falejšeđaboke v gesen?Te pa zakon o delu na črno. Toga je gvüšno čiduže več, nej menje.Ja dragi moji, ka ste pa mislili. Vej pa razmin ge majstre tüj.Se košta. Pa kombi, pa poslovni prostori, pa lektrika, pa telefoni,pa delafcon trbej plače dati. Štere so nej bogvekaj. Bar v velkojvečini primerof. Država pa sakšemi redno prijavlenomi majstripa podjetjan, že zaj skoro pou kraj zeme od toga ka zasluži. Japa što je tak nouri, ka deje krmo. Da je gledamo paposlüšamo po televiziji sofčasi lejko radi, ka šterogas kakšimi rasojami šterina cesti ne zaodi. Pa tezakoj zaj tej majstri pašušmari ne bi za isto delopou menje skasejrali ,tisti falat ka bi naj državišou pa pač v lüfte odide.Lejko oni sprejmejo 500zakonof. Šušmarof de sigdarveč, nej menje. Paše gotove pejneze na rokedobi šušmar. Nikši 8 pa 30dnij. Keš. Fčasi. Na rokou.Tou ka lidje ka delajo pri kakšen majstri nemajo nikši pravic jegvüšno ne v redi. Samo zakoj je pa te šou delat? Če bi se koupof pejnezaj, bi nej šou delat na čarno. Pameti, če bi malo večbilou, pa ne bi država jahala podjetja pa obrtnike s sejmi tejmidajatvami bi se delo na črno zlejka samo od sebe ukinolo. Pa čebi samo za 30 posto doj püjstili se te njüve dajatve.No majuša nas je zadela tudi aretacija velkoga mariborskogaše(ri)fa. Kelko sega bi si naj med županovanjon spravo, na etepaper nanč ne bi šlo. Malo so ga notri meli, zaj pa že on tožiskoro se, ka ji je med aretacijof vido. Če so ga že odpelali so pomojen meli več kak zadosta dokazov, ka je nej glij se v redi sposlovanjon pa obnašanjon na mariborskoj občini. Se še spomnitearetacij Zidara pa čiste lopate. Nanč štül je nej osto odčiste lopate. Se je kaj zgodilo gospej Tovšakovoj?No naš ati pravi, ka f tej nizkoproračunski ameriški filmaj jeskoro sigdar glavni zaplet, ka so glavni zarotniki župan, kakšagradbena firma, pa fčasi še šerif. No pa poglente malo okoulisebe , ne glede na tou f šteroj občini živete, pa se pijtate, zakojpa te te objekt glij tü stogij? Ali pa , zakoj pa te glij ta firmadela gradbena dela, na kakšoj šouli, vrteci, zdravstvenon domiitd… Se van vužigajo lučke. Ja dragi moj, vej pa tou je bilou, pabou. Če je küp velki. Dokeč so si radi, ka s toga küpa doj gemlejoje se v redi. Da pa küpa nega več te pa vö vdari svaja. Te se pazačajo eden ovoga vö gučati pa ovajati. Pa znate zakoj, zatou,ka je nešče nekomi neka obečo, ka de doubo te ali pa of posel,pa je te eden treči prišo, pa je naročniki posla, še več kraj dal,kak of prvi. Jasno? Seveda je jasno.Tak pomali začajte msilite ka je do konca šoule še menjekak mejsec. Če te šli, kama na dopust? Ge te pejneze gemaliza dopust? Ka za dopuston te pa šoula prijde, pa na kurjavode trbelo misliti. Brige večkak preveč majo normalnilidje. Vište v JanšovojSDS, pa je daleč najvekšanevola štero kitico se trbejpopejvati na proslavaj, paštero nej. Tou je zainokdaleč najvekši prispevekopozicije za reševanjekrize f Sloveniji.Pahor pa še izda brodikak preživeti s 3002 € namesec. Naš ati je pravo, kade njemi rade voule pomago.

18 maj 2011 42Nagradna križankap enMesečni horoskop za junij 2011OVEN(21. III.–20. IV.)Od prejšnjega meseca vam je ostalzagon, izkoristite ga še v tem mesecu,naj vas nese čim dlje. Vaša toplinaje poudarjena, ko čutite potrebo popoživitvi razmerja. Zbližanje s prijateljije za vas toliko pomembnejše. Vaši ciljibodo lažje dosegljivi s pomočjo prijateljevin družine.BIK(21. IV.–21. V.)Vaše domače življenje lahko postanekaotično. Poskusite uvajati v svojeosebno življenje mnogo sprememb, dabi postali srečnejši in zadovoljnejši ssvojim življenjem. Bodite to, kar dejanskoste, tako boste našli prostor, kamorse vedno lahko vrnete. Na koncu vam bouspelo.DVOJČKA(22. V.–21. VI.)Želja po igrivosti je ta mesec vsekakorz vami, to pa bi vas utegnilo nareditimnogo privlačnejše. Vaša kreativnostkar bruha iz vas in navdihuje vse okrogvas. Izkoristite priložnost, vendar nesprejmite tveganja. Ozrite se za tem,kar vas dela srečne in vas vodi do vašihživljenjskih ciljev.RAK(22. VI.–22. VII.)Spremembe glede delovnih in osebnihzadev so na obzorju. Ponudite se inpomagajte ljudem okrog sebe, še posebnoljubljenim, kajti obeta se posebnaizkušnja, ki se vam bo splačala. Vašasamozavest se izboljšuje. Pozabite napomanjkljivosti in se osredotočite nakončni cilj.LEV(23. VII.–22. VIII.)TEHTNICA(23. IX.–22. X.)Bodite pripravljeni na konec nečesa,ki vam bo povzročil tako bolečino kotužitek hkrati. Osredotočite se na odvajanjeod nezdravih navad, ker je zdajidealna priložnost za to. Vzemite stvariv svoje roke, razkrijte svoje močiin romantični talent, na koncu se bosplačalo.ŠKORPIJON(23. X.–21. XI.)Ne odlašajte s potovanji, kajti zdaj jepriložnost, da izkoristite ta razmerjana daljavo. Ne zapravljajte časa zobžalovanjem preteklih dejanj, raje seosredotočite na posebne izkušnje instvari, ki vas delajo posebne. Začutiliboste osebno rast, ki vam bo povrnilamočno voljo do življenja.STRELEC(22. XI.–21. XII.)Zdaj je čas, da se ponosno zravnate,visoko dvignete svojo glavo in zaresverjamete v to, kar imate in karhočete. Vaše denarne potrebe bodopostale breme, sodelavci bodo postalisumničavi, denar pa bo zavladal v vašihmislih. Posvetite se ljubezenskemuživljenju, kajti osebna sreča je vendarlepomembnejša od denarja.KOZOROG(22. XII.–20. I.)Ostanite v stiku z nadrejenimi, ker vambo to pomagalo pri doseganju ciljev. Prisvojih odločitvah boste zelo opazni, zatopremislite, kaj hočete doseči. Pustitestres na delovnem mestu in se sprostitev ljubezenskemu življenju. Boditeiskreni, zdaj ni čas za trmo in togotnost.VODNAR(21. I.–19. II.)Nagrade za izžrebane reševalcePravilno rešitev - - označena polja - - napišite in pošljite in pošljite na do-nadopisnicah na na ured ured ništvo ništvo Vest Vest nika, nika, Ulica Ulica ar hitekta ar hitekta Novaka Novaka 13,13, 9000 9000 Murska Murska Sobota, Sobota, do petka, do petka, 6. novembra 3. junija 2011. 2009.Rešitev: _ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________Ime in priimek: _ _______________________________________________________________Naslov: _______________________________________________________________________Rešitve iz 19. številke:MAJA KEUC,DÜSSELDORF1. nagrada kuharska knjiga: Sanela Sukič,Grad 172 d, 9264 Grad. 2.–8. nagradamajica: Ernest Horvat, Prosenjakovci 77,9207 Prosenjakovci, Elizabeta Kapun,Velika Polana 165, 9225 Velika Polana;Vlado Hameršak, Gerlinci 2, 9261 Cankova;Mojca Rus, Polje c. VIII/2, 1260 Ljubljana;Marjeta Nemec, Boračeva 46 b, 9252Radenci; Milena Špilak, Ulica 4. maja 13,9224 Turnišče; Zlatko Palič, Vaneča 16 l,9201 PuconciNagrade lahko prevzamete do konca prihodnjega mesecav naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitektaNovaka 13 v Murski Soboti.Opravite potrebne klice in obiske,posvetite se tistim, ki ste jih zanemarjali,kajti vaš uspeh v osebnem življenjuje odvisen od tega. Razvijajte svojedružbene veščine, morda boste imelinekaj konfliktov, vendar vas bodo samoše bolj okrepili. Dobro bi bilo razmislitio trajnemu razmerju.DEVICA(23. VIII.–22. IX.)Ta mesec boste zelo zaposleni, vednoboste na opravkih in zmanjkovalo vambo časa za osebno življenje, vendarboste polni energije, zato boste breztežav opravili, kar morate opraviti.Odprite oči in prisluhnite drugim,morda vam bodo izdali nekaj pomembnegaza vas in vašo srečo.Horoskop napisala JolandaJunij je idealen čas, da stopite med ljudi,kajti prav v tem času ste najbolj vidniin privlačili boste mnoge občudovalce,med katerimi bodo nekateri pokazaliromantično zanimanje za vas. Pokažite,česa ste sposobni, možen je konflikt, kine bo dolgo trajal.RIBI(20. II.–20. III.)Dobro bi bilo, da se za trenutek ustaviteter premislite o svojih potrebah inželjah. Tako fizično, čustveno kot denarnoraje počasi in previdno napredujte,vsaj dokler ne boste šli skozi to fazo. Toje dober čas za zgladitev nesporazumov,ki so se morda pojavili prejšnji mesec.www.vedezevanjedolly.comZa osebni obisk 031 457 557 ali 090 44 66 | 1,29 eur/minPen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnimmesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom in asociacijami, učinkovalkot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se zatabloid spodobi.Izdaja ga Podjetje za informiranje. Odgovorna urednica matičnega časopisa je Majda Horvat,uredniki so Jože Rituper, Jernej Šavel in Irma Benko. Za fotografije skrbita Nataša Juhnovin Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. ZaPen ni posebne naročnine!

43 p enNismo muha enodnevnicaPretekli teden se je v Murski Soboti sestal pripravljalni odbor za praznovanje 40. obletnice ustanovnegakongresa komunistične partije Slovenije, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanskihkomunistov in njegovega 85. rojstnega dne v soboški občini. Kot je znano, bo osrednja občinska proslavav nedeljo, 29. maja, v Rogašovcih, slavnostni govornik pa bo Vlado Janžič, namestnik sekretarjaizvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. V Rogašovcih se torejobeta v nedeljo veličasten dogodek, ki ga bodo s svojimi nastopi popestrili tudi mladi pevci, recitatorji ingodba na pihala.maj 2011 19Komentar tedna na Pomurje.siUporabnik RomanM o košnji trave v Selu s kosilnico BCS: »Kot mladfant sem bil srečen, ko me je en stric včasih peljal na taki kosilnici, koje šel na košnjo.«Kaj že piše na tistih transparentih, ki jih držijo?! Dvomimo, da komu uspe … Prebrati namreč. In gledati nacesto. Ob takih majčkah in krilcih. Ena boljših reklamnih akcij tega leta. Čestitamo! Nam je všeč. Tudi ženskam.Kot je ženskam ponavadi všečon. »V sobi sta dve …« ali kako žegre tista spevna, samo njegova …Na Festivalu nakupov in zabave vMurski Soboti BTC 2011 je mendaodpel vse, ki jih zna. In navdušil. Tudimoške.Fotografija Ludvik KovačFotografija Nataša JuhnovFotografija Erik KavašDa bi jih marsikdo »pokosil«? Dekleta s prejšnje fotografije namreč?Zagotovo. Razumljivo. A Geza Džuban, podžupan Občine MoravskeToplice, je imel v Selu na 7. tekmovanju koscev v ročni košnji povsemdrugo vlogo. Čeprav menda ni tekmoval, saj je po besedah našihzanesljivih virov – zunaj konkurence.Na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Murski Soboti pa je bilagneča. Toliko dobrih nalog so spisali. Štiristo osnovnošolcev in dijakov izvse Slovenije je namreč pripravilo 223 raziskovalnih nalog z 20 področij.Pomurski možgančki so prispevali 14 nalog, mladi raziskovalci nafotografiji, ki dobivajo priznanje, pa so iz Osnovne šole Cankova in so ženekaj let med najboljšimi.Fotografija Nataša JuhnovTa pa je navdušil tiste, ki z radenskega maratona – letos že 31. – niso odtekli takoj domov. Vlado Kreslin ssvojimi Bogovi. Da je bilo v Radencih minulo soboto ves dan božansko, čivkajo že ptiči, zato ne bomo še mi.Fotografija Dani Mauko

20 maj 2011 pen44Na lekarniški tehtniciPolonca Fiala, mag. farm.Pomurske lekarneBesede modeTatjana Kalamar MoralesKaj je homeopatija?Kjer koli in kadar koli beseda nanesena homeopatijo, se razvname burnarazprava. Polovica vnetih zagovornikov seji postavi v bran, druga polovica nasprotnikovspodbija že samo misel nanjo. Kdoima prav in na katero stran se postaviti?!Lahko homeopatija stopa v korak z uradnomedicino?! Nam lahko ponudi pomoč in prikaterih težavah?! Kje so meje homeopatije?!In kaj pravzaprav homeopatija sploh je?!To so vprašanja, na katera bomo odgovoreskušali nanizati tudi v prispevkih vVestnikovih prilogah Pena. Morda bodoprispevki vplivali na zmožnost opredelitve;a še bolje bo, če bodo združili obe nasprotujočisi polovici.Kaj je homeopatija?Homeopatija je celosten sistem zdravljenja,ki ga je pred 200 leti utemeljil nemškizdravnik in kemik dr. Samuel Hahnemann.Ugotovil je, da snov, ki v velikih odmerkihpovzroča reakcijo, nasprotno v minimalnihkoličinah omogoča zdravljenje.Beseda homeopatija izvira iz grščine indobesedno pomeni »podobno trpljenje«.V besedi je skrito temeljno delovanje homeopatije,ki je zajeto v latinskem izrekuSimilia similibus curentur, to pomeni:podobno naj se zdravi s podobnim. In to jeosnova homeopatije! Po omenjenem načeluje mogoče bolezen ozdraviti z zdravilom,ki pri zdravem človeku povzroča podobnesimptome in znake, kot jih ima bolnik.Način pripravehomeopatskih zdravil?Homeopatska zdravila so pripravljenaiz naravnih substanc mineralnega, rastlinskegain živalskega izvora. Ponavadiso homeopatska zdravila v obliki globul(majhnih kroglic), lahko pa so tudi v oblikitablet ali kapljic. Homeopatska zdravila sopripravljena z redčenjem matičnih tinktur.Sledi dinamizacija (potenciranje) raztopin,to pomeni mešanje s stresanjem. Potenciranjez redčenjem se izvaja postopno, vsakanaslednja stopnja redčenja vsebuje en delpredhodno redčene raztopine. Vsaka naslednjarazredčitev je v bistvu potenciranje intorej priprava močnejšega homeopatskegapripravka, čeprav se količina matičnetinkture manjša – ponavadi je v dobljeniraztopini kot končnem izdelku ni več mogočeugotoviti! Ta predsodek pa je tudi spormed uradno medicino in homeopatijo, ki seje ohranil vse do današnjih dni.V čem se delovanje homeopatskihzdravil razlikuje od konvencionalnih?Večina konvencionalnih zdravil deluje tako,da napada bolezenske simptome. Če se telo naprimer odzove s povišano telesno temperaturo,bolnik dobi zdravilo, ki povišano temperaturozniža. Ta medicinski pristop izhaja s stališča,da so bolezenski simptomi patološki in jih jetreba odpraviti, čeprav vemo, da s povišanjemtelesne temperature telo lahko uniči povzročitelja.V nasprotju z uradno medicino pahomeopatski način zagovarja, da bolezenskisimptomi niso nič drugega kot viden boj telesa,ki premaguje bolezen. Zato je pomembno, dasimptomov ne prikrijemo – pač pa jih spodbudimoin jih ne preslišimo – ter s tem telesupomagamo in omogočimo popoln razmah njegovemoči samozdravljenja. Torej bi na neki načinlahko potegnili vzporednico s cepljenjem.Homeopatska zdravila se od konvencionalnihrazlikujejo tudi po tem, da jih ne izbiramo naosnovi diagnoze bolezni. Za izbiro homeopatskegazdravila so namreč odločilni simptomispecifični za posameznega bolnika in ne tisti,na osnovi katerih postavimo diagnozo!Kako je področje homeopatijeurejeno v Sloveniji?Prvi korak k formalnemu priznanju homeopatskihizdelkov v Sloveniji je naredilafarmacevtska stroka že leta 1997, ko je Slovenijaprevzela evropsko farmakopejo,ki med drugim opredeljuje tudihomeopatske izdelke oz. zdravila.Homeopatska zdravila so urejenaz zakonodajo Evropske unije,ki jo je bila Slovenija kot državačlanica te skupnosti dolžna prenestiv svoj pravni red.S 30. 3. 2011 je Javna agencija za zdravila inmedicinske pripomočke Republike Slovenijeizdala dovoljenja za promet s homeopatskimizdravili za 17 zdravil za samozdravljenje.Tako so homeopatska zdravila odslej na voljov slovenskih lekarnah – tudi v Pomurskihlekarnah. Homeopatska zdravila lahko izdajale primerno usposobljen magister farmacijez dodatnimi znanji in opravljenim izpitom izhomeopatije.Vseh 17 homeopatskih zdravil, ki so navoljo v slovenskih lekarnah, je namenjenihsamozdravljenju in se izdajajo brez recepta.Zdravil, ki se izdajajo na recept, zaenkrat ni,ker jih slovenski zdravniki v skladu z zakonomo zdravniški službi ne smejo predpisovati, sajne smejo zdraviti s homeopatijo. Zanimivo jedejstvo, da sta Slovenija in Švedska edini državičlanici Evropske unije, v katerih zdravnik nesme predpisovati homeopatskih zdravil, saj vnasprotnem primeru izgubi licenco.V drugih državah uradna medicina in homeopatijastopata z roko v roki, v nekaterihdržavah zdravstvena zavarovalnica krije tudistroške homeopatskih zdravil.In če s precizno tehtnico na koncu vendarleskušamo potežkati homeopatijo in na drugistrani uradno medicino, na katero strani se botehtnica prevesila?!Enoznačnega odgovora na to vprašanje nimogoče dati! Kajti gotovo je, da imata oba sistemanekatere prednosti in žal tudi slabosti, zatobi se lahko s pridom dopolnjevala. Za odločitev,na katero stran in kako se tehtnica prevesi, paje treba v mozaik zgodbe dodati še mnogo večznanja – tako o uradni medicini kot o homeopatiji.Zato bomo v naslednji številki Penadodali nov drobec – o tem, kako poteka izbirahomeopatskega zdravila in na kaj moramo bitiob tem pozorni, kakšen je način jemanja in kajlahko s homeopatijo sploh zdravimo!Počitniški dnevnikiPočitnice so blizu, pačeprav se zdijo šedaleč. Vsakič so nove,drugačne, neponovljive.Samo kakšen dnevnik,bodisi zaklenjen s ključemali geslom bodisizaklenjen v srcu brezvseh novodobnih elektronskihpripomočkov,nosi spomine.Samo mi vemo, zakajtiste kopalke ševedno čakajo idealnopostavo, klobukna pravi veterin parka na topelpoletni dež. Kot daj ebilo včeraj, se zavrti de- setletje. Šedobro, da vsako novo poletje nosi nekoenergijo, ne glede na preteklost.ČrteMajica je to poletje izjemno privlačna, čeje malo prevelika. Kadar se črte v vzorcuraztegnejo in oprimejo mokrega telesa, jeresnično pravo morskodoživetje. Trikotažapostaja vse pomembnejša.Če so prejšnjo sezono igrale odgovornovlogo tanke transparentne pletenine, sotokrat majice tiste, ki omogočajo telesuprijetno udobje in privlačen videz. Tankimčrtam v vzorcu se pridružujejo resnično debele,ki lahko skrivajo tudi kakšen odvečenkilogram na telesu.ResiceTorbice so vedno premajhne. Poletjeprinaša igrivost in oblikovalci radi vnašajoigrive resice, ki spominjajona divji zahod in starefilme. Vsaka resicaniiz usnja. Lahkose privlačno pojavi nakratkih hlačah, kjer je kvačkanaali spletena tako, da se na koncu zvežev privlačen vozel. Veter in gibanje sta tista,ki ustvarjata magično vzdušje. Resice sepremikajo in s tem skrivajo in odkrivajotelo.PikeDolge obleke v šifonu so pravi balzamza telo. V njih se resnično lahko počutimonagi. Takoj za njimi so prijetne tunike inbombažne obleke, ki pokrivajo kolena,lahko pa so dobrih deset centimetrov nadnjimi. Pike delujejo čarno tudi, če niso včrni barvi. Rdeče, svetlo modre in turkiznozelene delujejo še posebno sveže.JaponkeV vsaki državi jim drugače pravijo, azaživele in preživele so predvsem zaradisvoje uporabnosti in zelo privlačnega videza.Tokrat so tudi v obliki sandalov z visokopeto. Slednje so dokaj polne. Naš videz jetako lahko popolnoma optično podaljšan.SandaliTudi sandali so letos še vedno na ekstremnivišini. Poleg tistih s polno peto so tukajtudi tisti s popolnoma tanko peto. Pojavljase po vzorcu izrezano usnje, ki se kot kopijaponavlja tudi na torbicah. Barve sandalov sozares različne. V ponudbi je veliko kontrastnihodtenkov, zato dobrorazmislimo, kakšno garderobnoomaroimamo.Rožnateustnice»Ko ti vsenarobe gre, lenasmehni se,« pojejo Leteči potepuhi. K nasmehupa vedno pripomore krasna šminka.Kako najti pravi odtenek? Najprej si dobrooglejmo, ali je naša koža bolj rožnata alimodrikasta. Nato poglejmo barvo las inšele nato barvo oči. Dobra podlaga sevedašteje, še najbolj pa voda, ki je nikakor nepozabimo piti.Kakor koli že, pustimo našim možganom,da sanjajo pri belem dnevu. Počitnice sonamenjene predvsem sprostitvi,zato si ne načrtujmo prevečrekreativnih in drugihdejavnosti.

45 p enmaj 2011 21Z našega štedilnikaJanez Gjergjek,RadenciDomači vrtOlga VargaNataša JuhnovPuranji zvitki s špinačoin paradižnikom4 puranji zrezki po 150 g, 100 g špinačnihlistov, 100 g kozjega sira, 1 strok sesekljanegačesna, sol, poper, nariban muškatni orešček,olje za pečenje.Sestavine za prilogo400 g špinačnih listov, 4 paradižniki, 2 žlicioljčnega olja, sol, poper, 1 mlada čebula.Špinačne liste operemo in blanširamo.Nekaj blanširanih listov za nadev odvzamemoin jih pomešamo s kozjim siromin česnom.Začinimo s soljo, poprom in ščepcemnaribanega muškatnega oreška. Zrezkerazgrnemo po delovni površini in pokrijemos folijo ter rahlo potolčemo. Namažemojih s špinačnim nadevom, natopa zvijemo in spnemo z zobotrebcem. Vponev nalijemo olje, segrejemo in zvitkez vseh strani opečemo. Do konca jih šespečemo v ogreti pečici (160 stopinj Celzija,približno deset minut), nato pa natoplem shranimo.Priprava prilogeČebulo očistimo in drobno narežemo. Vponvi segrejemo malo olja, zarumenimočebulo, dodamo preostale blanširane listešpinače in na hitro pretresemo. Paradižnikoperemo in olupimo tako, da ga zatrenutek potopimo v vrelo vodo.Narežemo ga na kocke in ga v drugiponvi pripravimo na enak način kot špinačo.Po okusu solimo in popramo.Puranje zvitke in prilogo zložimo natople krožnike in pokapljamo s sokom,ki je nastal med pečenjem.Jagodna kupa s skuto400 g svežih jagod, 2 žlici limoninega soka,30 g sladkorja v prahu, 300 g skute z manjmaščobe, 3 dl sladke smetane, vrečka vaniljevegasladkorja, 2 žlici medu, 2 žlicimaraskina.Jagode očistimo, operemo in odcedimo.Večje prerežemo na polovice, pokapljamoz limoninim sokom in potresemo s sladkorjemv prahu.Skuto zmešamo z vaniljevim sladkorjemin polovico smetane. V skutno masovmešamo med, maraskino in jagode. Nekajjagod prihranimo za okras. Primerneskodelice napolnimo s skutno-jagodnokremo. Preostalo smetano čvrsto stepemoin kupe poljubno okrasimo s smetano,jagodami in listi melise.Vedno urejen Bašev vrtBaševi so doma tam, kjer je veliko rož,«nam je povedal mimoidoči gospod, kosva ga z Natašo povprašali po gospodu VladuBaši. Tudi naključni turisti so že spraševali,ali imajo na prodaj kaj rož. Prvič sem bila navrtu družine Baša iz Ižakovec pred dvemaletoma. Že takrat sem opazila v vrtu neverjetnousklajenost in željo po čim več novihrastlinah. Ne samo okrasni vrt, tudi sadni inzelenjavni sta v najboljši kondiciji. Zelenjavaje bila že pred desetim majem vsa posajena,in sicer so zasadili lastne sadike. GospodarVlado je upravičeno ponosen ne samo naposamezne rastline, ampak na celotnodvorišče, sedemnajstarsko parcelo. Trata jebila že dvakrat pognojena. Ob pohvali, da jetrata lepa, gospod Vlado pove, da poleti nevarčuje pri zalivanju in tudi proti širokolistnimplevelom škropi. Prvo zasnovo za vrtso mu naredili pred tridesetimi leti vrtnarjiiz soboškega Vrtnarstva, pozneje gospodMatko iz Kapce. Zdaj izboljšuje, sadi, iščerastline, se izobražuje sam. Zamisli in ideje zapreureditev in spreminjanje vrta nastanejopozimi. Spomladi je »akcija«. Tudi skupinarododendronov je bila odstranjena zaradigradnje nadstreška za avto.»Sedemindvajset let sem bil poslovodja priPotrošniku, tam je moralo biti vse na svojemmestu, zato sem doma ravno tako dosleden,«pove s kančkom zadovoljstva. Pri delu mu pomagajožena Marija, hčerka, ki je diplomiranavarstvoslovka, in sin. Brunarica, obložena zzasajenimi koriti na dvorišču, je narejena zarazna družinska praznovanja. Zraven je ribnik,kjer so razne ribe, saj je Vlado tudi strastenribič. Ob ribniku so posajene različne trave,položene sotinske skale in nedaleč vstranraste povešava cvetoča karagana, rdečecvetniglog. Majhna klopca za počitek, krmljenje ribin snovanje idej za naprej. Rastline so živabitja, pripoveduje Vlado, pri urejanju pa jepozoren na posamezne detajle, ki jih skušakar se da nemoteče vključiti v celoten videzvrta. Senčna greda vzdolž garaže je posajena shostami, pred njo pa je rdečelistni pahljačastijavor s petnajstletno tradicijo. MarsikateraVladova osebna značilnost se skriva prav vpodobi urejenega vrta, vendar je hkrati namenjentudi za uživanje.Grmovnice: pomladna tamariska je obložena ssvetlo rožnatimi cvetovi, ruj je posebno zanimivmed cvetenjem, sicer pa zanimiv z rdečo barvolistja vse leto, gnezdasta smreka, obrezan klek.Gospod Vlado je član Ribiške družine MurskaSobota že 43 let in predsednik beltinskeribiške temeljne enote, zato ima ribnik tudi nadomačem dvorišču.Hrastova miza za posedanje s tridesetletnocedro in rdečim javorjemBrunarico vsako leto prebarvajo z zaščitnobarvo, ki je odporna proti soncu in vodi.MARINIRANA PIŠČANČJASTEGNA & KRAČE AVENA ŽARUPriprava: 15 min.Čas pečenja: 10 min.SESTAVINE- 500 g piščančjih stegen in krač AVE ali stegenbrez kosti in kože- 100 g sveže mete- 200 g jagod- česen- oljčno olje- 1 žlica masla- sol, poperPRIPRAVAMeto nasekljamo na majhne koščke, zmešamo sstrtim česnom in oljem, solimo in lahko popramo.Marinirano meso vzamemo iz embalaže in pustimopribližno 15 minut pri sobni temperaturi. Položimona ogret žar in premažemo z metino omako.Med pečenjem meso obračamo in dodatno namažemoz omako. Postrežemo še toplo z jagodami.Strokovni nasvetOkrasne trave za vašo gredicoOkrasne trave najlepše uspevajo na sončnih,tudi manj zahtevnih legah. Posadimojih samostojno ali v kombinaciji s cvetočimitrajnicami. Različne vrste perjenk, nežnebodalice, medene trave, bilnice in kitajskitrst prezimijo tudi zunaj. So različno velikein tudi listje je raznih barv. Trave obrezujemospomladi. Poseben čar dajejo trave tudipozimi. Pa tudi modne so.Pušpane obrezuje gospa Marija.Skupina različnihtrav, primernih zasončna rastišča,med njimi so tudinovosti.

p en22 maj 2011 46Paul McCartney seje ponovno zaročilMedtem ko Heather Mills s svojo vegansko hrano osvajaSlovenijo, se je njen bivši mož Paul McCartney ponovno zaročil.Razveza s slavno manekenko ga je stala 50 milijonovdolarjev in malokdo je verjel, da bo hotel Paul znova stopitipred oltar. 68-letni nekdanji član skupine The Beatles niizgubil vere v ženske in zakon in tako je v teh dneh zaprosil17 let mlajšo ameriško podjetnico Nancy Shevell, s katerosta skupaj že štiri leta. Podaril ji je prstan, vreden 650 tisočdolarjev, in ji obljubil lepo skupno prihodnost. Paulu severjetno ni treba bati, da bi bila Nancy z njim samo zaradidenarja, saj je podpredsednica enega največjih prevozniškihpodjetij v ZDA, ki je v lasti njene družine. Vseeno pasta podpisala predzakonsko pogodbo, da ob ločitvi drugod drugega ne bosta ničesar zahtevala.Eros bo dobil hčerkicoNorveški kralj in kraljica v SlovenijiSlovenski predsednik DaniloTürk in njegova ženaBarbara sta se v teh dnehpogosto znašla na straneh,kjer pišejo o dogajanju naevropskih kraljevih dvorih.Norveški kralj Harold inkraljica Sonia sta za nekajdni obiskala tudi Slovenijo,kjer ju je pričakal slovenskipredsednik s soprogo.Skupaj so se sprehodili poLjubljani, si ogledali nekajznamenitosti, potem pa sojih povabili še na slavnostnovečerjo v rezidenco na Brdupri Kranju. Potovanje jekraljevi par s spremstvomnadaljeval na Hrvaškem,najprej se je ustavil v Zagrebu,potem pa je obiskalDalmacijo in Šibenik teružival v soncu.Vihrav moški, skrben oče Gostje na mizahItalijanski pevec Eros Ramazzotti je v teh dneh v velikihpričakovanjih, bolj kot oder in mikrofon pa ga vznemirjamisel, da bo kmalu postal še enkrat očka. Prepričan sem,da bo to čudovita deklica, je nedavno izjavil. Punčka najbi prišla po pričakovanjih na svet čez kakšna dva meseca,pričakujeta pa jo skupaj z veliko mlajšo voditeljico in igralkoMaricio Pelleginelli (23). Medijem je tudi zaupal, da jobosta poimenovala Raffaella Maria. Najpomembnejše pamu je, da bo njegovo punčko sprejela tudi njegova starejšahčerka Aurora (14), ki jo ima iz svojega prejšnjega zakonaz voditeljico Michelle Hunziker.Čeprav si Colin Farrell težko najde partnerko, ob kateri bise umiril in živel normalno življenje, je Colin izjemno skrbenin potrpežljiv oče. Ima leto in pol starega sina Henryja, odnjegove mame igralke Alicje Bachleda - Curus pa se je ločil šestmesecev po njegovem rojstvu. Ima tudi sedem let starega sinaJamesa, ki ga je dobil, ko je bil v zvezi z modelom Kim Bordenave.James ima zaradi težke genske bolezni težave v razvoju,zato se igralec vsak prost trenutek trudi, da ga preživi s sinom,mu pomaga in mu omogoči čim bolj kakovostno otroštvo.Zanj je rekel, da mu je prinesel v življenje blagoslov.Le kaj bi rekli gostje, če bi nekdo kar naenkrat zaplesalpo mizi, na kateri je vaša skodelica kave ali kosilo. Nič manjčudno ne bi pogledali tudi, če bi bil to plesalec in koreografBenjamin Millepied (33), znan tudi kot zaročenec NataliePortman. Pa ga ni prevzel vznesen trenutek, ampak je bilples po mizah del snemanja za reklamo Yvesa St. Laureantav New Yorku. Najprej je plesal po mizah neke restavracije,potem pa se je zapletel z gostjo, ki jo je v reklami upodobilaigralka Jessica Saund. Snemanje se je končalo brezpolitih miz.Gaga presegla samo sebe Iglesiasa ujeli s tremiLady Gaga (25), ki je še bolj kotpo svoji glasbi znana po svojemvidezu, s katerim preseneča, šokirain vzbuja pozornost, je spetpresegla samo sebe. Na svojipromociji novega albuma BornThis Way v Mexico Cityju se jepojavila v dolgi modri, vendarprozorni obleki, ki je več odkrivalakot zakrivala. Ampak kot dato ne bi bilo dovolj, si je obulačevlje z vsaj trideset centimetrovvisokimi petami, s katerimi jekomaj hodila. Potem pa je sedlana motor in pozirala fotografom.S tem pa je spet dosegla samo to,da bolj kot o njeni glasbi pišejoo njenem videzu. Lady Gaga je vtem je edinstvena.Kaj Julio Iglesias počne(68) s tremi lepoticamiv rajsko modrem morju,je vzbudilo zanimanje primnogih medijih, ki so objavilizgovorne fotografije.Julio, ki se je lani poročil ssvojo dolgoletno partnerico,s katero sta skupaj dvajsetlet in imata pet otrok, pase je po tem dogodku vrnildomov k svoji ljubljeni ženiMirandi Rijnsburger. Mordapa je šlo le za snemanjevideospota za kakšno novoskladbo v latinoritmih alioglas.Sicer pa je manj nevarno,če ga kamera ujame s tremidekleti na javnem mestukot pa z eno na kakšni skritiplaži.

47 penmaj 2011 23Ločitev igralca in donedavnegaguvernerja SchwarzeneggerjaŠvarci, v kakršnegase je zaljubilaMaria.Družina, ko soše izžarevalidružinsko srečo.Donedavni guverner Kalifornije in hollywoodskiakcijski heroj z avstrijskim naglasomArnold Schwarzenegger (63) se jena presenečenje mnogih nedavno razšel ssvojo ženo Mario Schriver (55) iz dinastijeKennedy, s katero sta bila poročena 25 let.Švarci, ki je v svojih filmih neštetokrat rešilsvet, reševal Ameriko, zdaj ni mogel rešitisvojega zakona. Veljala sta za popoln par sštirimi otroki, rumeni mediji pa niso odkrilipomembnejših škandalov, razen tega, da jerad pogledal za kakšno drugo. Novico staobjavila skupaj in povedala, da sta se zaločitev odločila po globokem premislekuin mnogih pogovorih.Čeprav ne živita več skupaj v petmilijonskiluksuzni vili v bližini Los Angelesa, sajse je Maria izselila, bosta otroke vzgajalaskupaj. Še vedno pa ni znano, kje bodo živelinjuni otroci, ki še vedno hodijo v šolo. Prvohčerko Katherine sta dobila leta 1989, dveleti pozneje Christino, prvi sin Patrick jeprišel na svet leta 1993, pred 14 leti pa stadobila še Christoperja.Arnold se je rodil v manjši vasi blizuGradca, z Mario pa sta se spoznala v 70.letih na humanitarnem teniškem turnirju.Ona je bila mlada televizijska novinarka,Arnold pa že znan hollywoodski igralec inmišičnjak. S prijateljicami so se zabavalev družbi mišičnjaka, otipavale njegovebicepse in se nasmihale ob njegovem akcentu,dokler ni preskočila iskrica. Nihčeni verjel, da bi lahko bila njuna zveza daljšaod romance. Kmalu za tem, ko je leta 1983Arnold dobil ameriško državljanstvo, sta seporočila. Čeprav sta imela v politiki različnepoglede, saj je Maria podpirala demokrate,na zadnjih volitvah Obamo, Arnold pa je bilzaprisežen republikanec, sta se v osebnemživljenju in za hollywoodske razmere kardobro razumela.Pomembna prelomnica v njunem življenjuje bila leta 2003, ko je bil Schwarzeneggerna predčasnih volitvah izvoljen zaguvernerja Kalifornije (kasneje je bil izvoljenše za en mandat). V novo odgovornofunkcijo je vložil vso pozornost, in ker muje družina ob tem stala ob strani, se je Mariaodpovedala karieri novinarke pri televizijskihiši NBC. Veljala je za odlično novinarkoin je za svoje delo prejela mnoga priznanja.Namesto raziskovanj novinarskih tem pase je kot prva dama Kalifornije posvečalahumanitarnemu delu in pomagala kulturnimustanovam. Svojo humanitarnost paje Arnold pokazal s tem, da je vseh sedemlet vlogo guvernerja opravljal brezplačno,pri čemer je izgubil, kot so izračunali, 200milijonov dolarjev.Medtem ko je bil Arnold zaradi svoje karierepogosto odsoten, je Maria skrbela zadružino in otroke, časa pa njen mož ni našelniti tedaj, ko ji je umrl oče, na katerega jebila zelo navezana. Da je v osebni krizi, jeMaria prijateljem sporočila po Facebookuin jih prosila za nasvet. Na koncu sta skupajspoznala, da je med njima takšna razlika,da je najbolje, da gresta narazen. Švarci sebo v prihodnje zopet posvetil snemanjuakcijskih filmov, Maria pa razmišlja, da bise zopet posvetila novinarstvu.Pirati sKaribov vDisneylanduKako se Hallezabava shčerkico»Johnny Depp je tako duhovit in polnpresenečenj, da sem vlogo v filmu Piratis Karibov Z neznanimi tokovi sprejela, šepreden sem prebrala scenarij,« je povedalašpanska igralka Penelope Cruz (37). Tolikobolj, ker sta pred desetimi leti skupaj zaigralav filmu Blow in se odlično zabavala.Penelope in Jonny sta bila tudi glavni zvezdina svetovni premieri četrtega dela Pirati sKaribov, ki so jo pripravili v Disneylandu naFloridi. Na premieri so se pojavili igralskazasedba z režiserjem Robom Marshallomter drugi zvezdniki in zvezdnice, ki so jihlovile kamere in fotografi. Premiere so selahko udeležili tudi navadni smrtniki, ki paso za vstopnino morali odšteli tudi po tisočevrov. Akcijsko pustolovsko komedijo v 3Dtehnikisi za nekaj evrov lahko ogledamotudi v naših kinematografih.Igralka in oskarjevka Halle Berry (44),ki ji življenje ne prizanaša, saj ima mnogeslabe izkušnje z moškimi, skuša ujeti vsaklep trenutek s svojo hčerkico Nahlo Aubry(3). Ujeli so ju, kako se zabavata v parkuColdwater na Beverly Hillsu. Kar bosi stase igrali v toplem pesku, čofotali v umetnempotoku, nabirali rože in s sladoledomuživali v sončnem dnevu. Igralka si zeloprizadeva, da njen bivši partner in očehčerkice, model Gabriel Aubry, ne bi bilpreveč v stiku z Nahlo. Ta namreč zahtevaskupno skrbništvo za deklico. Halle pa jeodnose z očetom zaostrila še posebno potem, ko je izvedela, da se Gabriel dobivas Kim Kardashian, zvezdo resničnostnihšovov.

24 maj 2011 pen48Po košček kruha, po zrno soli,po prgišče besed …Končno smo se odpravili na najkrajšo možnopot. Od Žute kuče do Koroščevih, no, do tja, kjerjih vsi vse najdemo, res ni daleč. Irma, Nataša inspodaj podpisani smo povsem preroško izbralitokratne junake pričujoče strani. Zunaj je prvičk družini Korošecv Sobotoletos pošteno, res pošteno pripekalo. Senca in hlad sta postala suho zlato dneva,kot voda sredi puščave in še bi lahko nakladal. A hiša ob vzhodni meji soboškegapokopališča premore več kot zgolj to. Nekaj stiskov rok in že smo smuknili všoksobo z naravno klimo, takšno kamnito. Mene je na koncu že malo zeblo.Oče in sin. Oliver je danes tisti, ki nosi glavno breme obrti, abrez obiska »staroga majstra« ne mine niti en dan v letu. »Brezstarca ni udarca!« je parola, ki pojasni vse.Nesojen mizar»Brez starca ni udarca!« Izjava, s katero je nemudoma dokazal svojofizično in psihično žilavost simpatično vehementen Jože Korošec.Gospod, ki je že dodobra seznanjen z nošenjem sedmega križa, a muta več kot očitno ne dela težav. Takoj prevzame vlogo prvega govorcain prebijanje ledu je zanj mačji kašelj. Kako tudi ne, ko pa že šestdesetletij kleše in prebija kamenje, kamne, skale, marmor, kaj vem šekaj in kako se vsem tem gmotam tudi strokovno reče. Ja, kamnosekKorošec. To je ta! Pa tudi njegova žena Tončka, sin Oliver z ženo Slavicoin hčerko Sandro so bili prisotni, med tem ko je bil Dorian zaradištudijskih obveznosti odsoten. Ne pozabijo omeniti niti preostaličlanici širše družine, hčerke Mojce in njene Taje. »Majster« Korošecsenior je pripravljen. Kozarci, za kapljico dve osvežitve, niso niti šepošteno razdeljeni, že vihti albume s fotografijami, kaže na steno, kjervisi uokvirjen članek iz Vestnika v začetku sedemdesetih. Na njej panajstarejši in najmlajši član soboške »plej bande«. Takratni benjaminna »drumnici« ni bil nihče drug kot danes visokorasli hrust Oliver. A otem nekoliko kasneje. Jože takoj začne z uro zgodovine kamnoseštva.Če strnemo, gre nekako takole. Pred nami je fotografija s stricem, kije bil podobar (kipar in slikar). Ta naj bi vplival na poklicno usodonjegovega očeta Janeza, ki se je šel v Maribor izučit za kamnoseka.Leta 1924 se je vrnil v Soboto v delavnico mojstra Močnika. Tam jezačel tudi Jože. »Približno leta 1948. Mlad sem prišel za vajenca, a sembil na koncu vsem »majster«. Tudi očetu. S šestnajstimi sem postalpomočnik. Imel sem svoj kruh. Zelo mlad sem se odpravil na delo vosrednjo Slovenijo, pa vojska je bila vmes,« razlaga in za nekoga, kimu vmes »crkuje« pisalo, nameče toliko podatkov, da že dobiš napadtesnobe. No, seveda, tako hudo sploh ni bilo. Ravno obratno. Človekbi ga kar naprej poslušal in vmes sanjal, da bi bilo o Jožetu Korošcutreba posneti dokumentarec. O tistem golobradcu, ki je ustvarjalspomenike, posvečene partizanom, žrtvam fašizma, borcem NOB.Ja, to ni bil mačji kašelj. Šlo je za pomembno reč. Med drugim so jozaupali tudi njemu in več kot očitno z razlogom.»A sem se najprej začel učiti za mizarja. Po tednu dni me je mama'doj zgučala'.« Ah, pa ne da spet te mame vedno vedo, kaj je najboljše.Očitno, kajti če ne bi bil kamnosek, ga pot ne bi zanesla v Belo krajino.Tam je namreč spoznal devetletno deklico Tončko.Neveljavna poroka?Med delom v Beli krajini je Jože stanoval pri gospe, ki je bila Tončkinateta. Tudi ona je bila zaradi takšnih in drugačnih razmer v njenihiši. Če si danes frajer z najboljšim tabličnim računalnikom, si biltakrat frajer z drugimi rečmi. Televizije ni bilo, radijski sprejemnikiredki. Vendar pa je imel Jože s seboj trobento. Že od leta 1946 je trobilv tenor ali bariton, in to v Pihalnem orkestru Murska Sobota. Veščina,ki mu je prišla še kako prav. Saj veste, z glasbo so ti marsikateravrata na stežaj odprta. Jože je bil glavna »faca«. »Včasih sem šel poulici, igral na trobento in za mano se je v zelo kratkem času nabralakopica otrok. Ali pa tista, ko sem moral stanodajalcu, vsi smo že biliv pižamah, in njegovi družini zaigrati eno za 'lahko noč'.« Njegovažena pa ga z neminljivim žarom v očeh dopolni: »Že kot otrok sem garada poslušala, kako igra na trobento.« Njune poti so se z njegovimodhodom ločile. Nakar je do njega prišel glas iz Gorenjske. Tončka seje namreč po končani osnovni šoli odpravila s trebuhom za kruhomv Tržič. Ob pomoči njenega bratranca, ki je bil tudi kamnosek, je Jožeslišal, da »Tončka skozi sprašuje za tebe. Pa sem si rekel, ajd', grem,da vidim deklico, in sem srečal odraslo dekle.« Od tu naprej si lahkozlahka predstavljate. Poročila sta se v Ljubljani, in to brez dokumentov.Tončka si je podatke kar izmislila. Kmalu se jima je rodil Oliverin sledila je dokončna selitev nazaj v Prekmurje.Naj bo miličnik!V šestdesetih dela ni manjkalo. Gradbeništvo je bilo v razcvetu.»Na Komunali, kjer sem bil zaposlen, smo delali v izmenah. Pa semsi mislil, zakaj bi se tam razdajal, če lahko z isto količino dela, podkrepljenegaz lastnimi izkušnjami in znanjem, zaslužim prav toliko,sam.« Pisalo se je leto 1964. Prvo delavnico je registriral kar na prostem.»Navedel sem, da je to delo, ki se dela na prostem.« Od tu naprejkrene posebna zgodba o tem, kako so prišli do svoje hiše, a pustimoto za kasnejše branje. Skratka, obrt je napredovala, rasla. Delali sopovsod. Tudi v Budimpešti, Porabju, celotni Sloveniji, a se je mojsterdržal svoje filozofije: »Nikoli nisem hotel iti na veliko. Kajti kaj hitro sezgodi, da delaš vse in hkrati nič.« Kot da je hotel povedati, da je zanjkamnoseštvo, kakor za tistega strica podobarstvo, tudi umetnost. Hja,glede na to, da v hiši prevladuje poleg težkih zvokov strojev in žagtudi zvok koračnic in še katere priredbe, je genski zapis Koroščevihpreprosto razumeti. In že smo pri genetiki. Oliver kot prvi potomec,ki je z zgodnjim vstopom med godbenike že prevzel del družinskedediščine, postane »tarča« vprašanj o nasledstvu. Besedo ponovnoprevzame Jože: »Nisem želel, da postane kamnosek. Naj gre za miličnika,sem si mislil. On pa naenkrat, da bo delal doma. Nikoli ga nisemsilil, sicer pa je itak že kot otrok ves čas pomagal. Tudi ko se je obpetkih vračal v Soboto, je takoj zavil v delavnico. Bil je plačan kot vsidrugi, a je tudi moral prispevati za gospodinjstvo,« pojasni zgodovino,»takrat smo vsi delali, še Oliverjevi bratranci. Takrat je bilo veliko dela.Sploh z umetnim kamnom.« Kaj pa danes? Do besede pride mlajši»majster«, ki goji očetovo filozofijo širjenja obrti. »Kriza se ne poznapreveč. Letos, lahko povem, še kar gre. Imamo tudi dva zaposlena.No, saj bi vzel še koga zraven, a zakonodaja delodajalcem ni prizanesljiva.«Oliver pa ni tisti tip mojstra, ki pohaja okoli in 'šminkira',med tem ko zaposleni delajo. Kot pove, je rad zraven. »Enostavno,takšen sem.« Zanj pa je, kot se za pravega obrtnika spodobi, največjanagrada zadovoljstvo stranke. Oliver je pred leti dodobra spremenilvidez delavnice, nakupil nove stroje. Tovrstni razvojni korak je bilpotreben. Da niso zgrešili, pričajo še vedno zadovoljne lastovke, kiostajajo v delavnici njihove zveste spremljevalke že vrsto let.Glasba, firma, žena»Dedi je najprej poročen z glasbo, nato s firmo in šele potem pridena vrsto babica.« S temi besedami vnukinja Sandra opiše ne samodedka, temveč celotno gibalo družine Korošec. Pihalna godba, plejbanda, godba na pihala, kakor koli že. Koroščevi so z njo okuženi.Sandrin praded je začel že leta 1933. »Glede godbe nisem imelaizbire,« resnobno pojasni flavtistka in hčerka aktualnega predsednikaPihalnega orkestra Murska Sobota. Tudi njen brat Dorianpihne v klarinet ali pa zgrabi palice. Tudi njuna mama, Oliverjevažena Slavica, ne more brez godbe. S Koroščevimi se pač poročištudi z godbo. »Sem podporna članica iz ozadja. Skrbim za papirje,administracijo. Lahko rečem, da sem popolnoma vpeta v dogajanjedoma. Tako v delavnici kot godbi.« Slavica, sicer zaposlena »na vročiliniji« (rezervacije, op. p.) v Termah 3000, se ima za zelo potrpežljivoosebo. »Ja, Oliverja sem včasih čakala tudi do tri ure, da je prišel na'randi', ker je bil zaposlen v delavnici.« Dlje si v super hladni kletnišoksobi, bolj ti je jasno, da nisi pri kamnosekih. Si pri glasbenikih.Muzika je tisto, kar drži dušo pokonci. Razvijajo se vse mogoče debate.Od tega, kako neprijazen godbi je učni sistem glasbenih šol,do anekdot z gostovanj, do prijateljskih odnosov z bakovsko godbo.Vse do pic na vajah. Jože pove, da zmeraj, ko kdo praznuje, naročijopico. »Včasih na koncu vaj vprašam, ali danes ne bomo nič jedli.« Ponjihovem mnenju je godba prostor, kjer ni medgeneracijskih razhajanj,kljub temu da je med najstarejšim in najmlajšim godbenikom60 let razlike. Morda pa zaradi tega v njihovem repertoarju najdeteskladbe Cockerja ali Robbyja Williamsa?! »'Point' vsega je druženje,«še pove Sandra, ki je kot absolventka likovne pedagogike že vpetav kamnoseštvo. Portreti, gravure, delo v delavnici. »Fala bougi 'mažilico,« so enotni v en glas in ponovno obudijo razpravo o genskemzapisu in »stricu podobarju«. Za nasledstvo v godbi se ni bati, kaj pakamnoseštvo? Sandra že prispeva. Brat Dorian, sicer gradbenik, kištudira zgodovino in filozofijo, pa je babici nedavno zaupal, naj neskrbi, da še »vse visi v zraku«.O Koroščevih bi lahko spisal še dve, tri strani. Kajti tam kjer jestrast so doma zgodbe in tej družini strasti ne manjka!Natalija JuhnovJernej ŠavelMlad mojster Jože pozira pri delu. Da jeumetnik, mu je dejal že ravnatelj vajenske šole.Razliko med umetniki s talentom pa, polegmarljivosti, da zgolj strast do dela. Te mu nemanjka še danes. Uspešno jo je prenesel naženo in druge člane družine.Naši sogovorniki ob obisku: Slavica, Oliver, Tončka, Jože in Sandra KorošecEden izmed spomenikov, posvečenih NOB.Nastal je z golimi rokami mojstra Korošcastarejšega. Seveda ne čez noč. Ta stoji vPreserju, tistemu bližje Vrhniki. V Slovenijijih je še kar nekaj, ki so prišli izpod njegovihrok.